Štev. 45. V Mariboru 7. novembra 1895. Tečaj XXIX. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora g pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. a. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Novi „kmečki prijatelji". (Konec). Nekaj socijalističnih naukov. Novega prijatelja, ki se je začel kmetom usiljevati, smo do zdaj že precej označili. Končno hočemo navesti še celo vrsto socijalističnih naukov, da jih bode vsak bralec sam mogel soditi. »Človek je žival v najvišjem razvoju, ki se lahko vsemu privadi«. — Ljudje so se baje samo privadili vere, da je Bog v nebesih, da imajo neumrjočo dušo; ljudje so se samo navadili ubogati oblasti, ubogati sta-rišem; ljudje so se sv. zakona samo navadili; da imamo tatvino za greh in miloščino za dobro delo, to je samo navada, ker prav za prav po socijalističnih naukih niti grehov, niti čt-dnostij ni ns svetu. Potem pa novi preroki in njihovi pristaši ne vprašajo, ali se res žival vsega privadi. Kdaj pa smo kaj slišali vrane peti in vrabce krokati? Da bi se stvari vsega privadile, je neumno, one se ne navadijo ničesar, za kar jih Bog ni ustvaril. »Veseliti se moramo, da je človeški družbi v naših dneh globoko vtisnjena želja po vžitku, ljudje začenjajo razumevati, da moramo človeški živeti«. — Človek je po socijalističnem nauku žival, večnosti ni, torej smo za vžitek na svetu! Ali je res tako? Kmetje, kaj bodete pa rekli novim vašim prijateljem, socijalnim demokratom, kedar bodo začeli zbirati vaše hlapce in dekle, ter jih učiti: »Prijatelji, vi ste nasvetu, da ga pijete in se veselite, da življenje vživate!« — Ali se bodete takih naukov veselili? Vi ne in zapeljano ljudstvo tudi ne, ker meseni vžitek človeka nikdar ne zadovolji, marveč ga uničuje na duši in telesu. Mi potrebujemo vsakdanjega kruha, ta je sladek, kar vsakdanji kruh presega, je morebiti še sladko pri vžitku, a kislo postane in neprebavljivo v želodcu in ti bo razdrlo ljubo zdravje. »Vse hudo ima svoj vsrok v socijalnem redu; v socijalistični družbi bodo razmere vse drugačne«. — Pri tej trditvi ne vemo, kaj bi rekli. Največje hudo na svetu je smrt, ali bodo demokrati tudi to mogli odpraviti? Za smrtjo bolezen, ali v bodoče tudi te ne bode več? Tega se menda vendar ne bodejo upali trditi. Ali oni pravijo, kedar noben človek svoje lastnine več ne bo imel, ko bode vse vseh, potem bode užitek in bode tudi delo ednako med ljudi razdeljeno. Eden dela za drugega, zato se bo vse storilo najhitreje in najboljše. Ko bodo vsi delali, nobenemu ne bo treba na dan dalje delati, kakor poldrugo uro, in če bodo hoteli prav dobro živeti, dve uri in pol, kdor ni 16 let star in kdor je že čez 50, tem sploh več delati ne bo treba. Razločka med pridnimi in lenimi, razlike med Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 6 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za omanUa se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 1« kr. pametnimi in neumnimi ljudmi ne bo več, to vse bodo socijalisti odpravili, kajti dandanes baje samo odgoja in razmere delajo ljudi neednake. Socijalni demokratje sanjajo o neomejenem napredku, oni mislijo, da se bo človeški rod s časom tako razvil, da bo tukaj na svetu popolnoma srečen. Ali rastejo drevesa gor v nebo? Ne, le otroška domišlija sanja o drevju, rastočem gor do blede lune; pametni človek pa ve, da tukaj na tem svetu vse trohni, da se vse enkrat podere. Narodi so se lepo razvili, zlasti odkar jih požlahtnjuje krščanski nauk, božja previdnost je to tako pripustila. Posameznik in človeški rod, vsi skupaj smo podobni rastlini, pri kateri se cima razvije v drevo, prinašajoče svet in sad; da bi pa dosedanji napredek bil tako strašno velik in bistven, ni resnično. »Z elektriciteto bodo tvarine naravnost v jedi spreminjali«, mislijo si deiiiokrati. Ali se je to že kje posrečilo? Ne nikdar, ta napredek bode svet do konca dnij pričakoval, da bo žito vsak mesec ali vsak dan zorelo, ali da bo trta vsak teden rodila novo grozdje; o tem menda noben pameten človek ne dvomi. Z elektriciteto se bo gotovo še marsikaj opravijo, a mrličev tudi z njo vzbujali ne bodemo. Med tem, kar je živo in mrtvo, je prepad, katerega naše znanosti ne bodo poravnale. Učenjaki sicer že dolgo tuhtajo, kako bi moko in kruh delali po kemičnem potu, kako bi mogli umetno meso delati, da bi živine več rediti ne bilo treba, izumilo se bodo gotovo še marsikaj, a tukaj na svetu ima vse svoje meje in svoje meje bo imel tudi naš napredek. «Razlika med omikanci in neomikanci bode jenjala, ker bodo vsi ljudje najvišje omikani, zidali se bodejo kanali in s tem odpravil veliki razloček v temperaturi, povodnji bodo nemogoče, povsod se bodejo napravili vodovodi tako, da nikjer suše ne bo, v potokih in jezerih bodo redili vse polno rib. V novem državnem redu bodejo ljudje izumili orodja in stroje, na katere mi sedaj še misliti ne moremo.» Nekje na Saksonskem je bojda neki velik posestnik napravil lep umeten vinograd, kakoršni so rastlinjaki pri vrtnarjih. S stroji ga kropi, s stekleno streho varuje pred mrazom in vetrom in mrčesjo. Zakaj, pravijo socijalni demokrati, bi se ne dala vsa polja pokriti s stekleno streho tako, da bi jim mraz ali toča več ne mogla škodovati. Polja se bodo umetneje gnojila ter bodo postala bolj rodovitna. Na deželi bodo začeli zidati gledališča in dvorane za ples in godbo, čitalnice i. t. d., samo cerkev ne več, in potem bodejo tudi meščani mesta zapustili ter se preselili med kmete. Uradnikov ne bo več treba, kajti niti hudobije, niti hudodelstva ne bo več, sovraštva in umorov več ne bo, ki so samo posledica sedanjih razmer in «vera bode sama od sebe s časom popolnoma izginila». Take so socijalistične sanje in obljube, podobne starim pravljicam o bogatih kraljih, ki spč v gorah, z zlatom napolnjenih. Da človeški rod išče svoje sreče, tega mu očitati ne smemo, ali je pa morebiti sv. vera napredku kedaj nasprotovala? Napredujte, učite se, dajte ljudem novega orodja, da bodejo svet ložje obdelovali, ali pustite jim sv. vero, dokler tiste postave ne odpravite, da mora vsakdo umreti! Pravi napredek bode tudi kmetom v prid, ali napredek v neveri, napredek v lenobi, napredek v pože-ljivosti — tak napredek je narodom velika nesreča, in zato mora vsak krščanski človek socijalizem iz dna svojega srca obsojevati. Veliko imajo sicer socijalisti že pristašev, ali Ijudij, ki bi na njihove obljube kaj dali, je vendar le malo. V njihovih krogih se družijo vsi, ki so zgubili na tem svetu vse upanje, upanje na sedanjost in vero v bodočnost. Med temi za te, slovenski kmet, ni prostora, med temi ti nikdar ne moreš biti. -- Cerkvene zadeve. Pridiga, katero so govorili premilostljivi knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik v začasni cerkvici oo. frančiškanov o priliki blagoslovljenja peterih novih zvonov za novo farno cerkev blažene Device Marije, matere milosti, v Mariboru na devetnajsto pobinkoštno nedeljo, 13. oktobra 1895. (Konec.) Nadalje naj pomeni prvo zvonjenje danes blagoslovljenih zvonov, ki bodo dne 27. oktobra kot na četrto obletnico oklica do dobrih Mariboržanov za zidanje nove župne cerkve v tem predmestju veselo zapeli, to zvonjenje pravim, naj pomeni prav trdno zvezo in edinost med pastirjem in čredo. Pač neobhodno potreben je ta medsebojni mir, ker si neprijatelj toliko prizadeva, da bi ločil pastirja od ovčic in ovčice od pastirja. In ko bi se mu to obneslo in posrečilo, bilo bi po zapuščenih ovčicah. Zato pa naj veže vselej zlati pas edinosti, sprave in sloge pastirje in čredo, da ste vsi enega duha in enega srca. In hvala Bogu! To blaženo edinost med dušnimi pastirji in krščansko čredo oznanjujejo posvečeni zvonovi. Res, ko bi bron govoril danes jezik človeški, bi klical glasno v svet: Zvonovi ubrano pojo, ker jih je pripravila vzajemnost med duhovniki in verniki. In tako naj soglasno ubrani zvonovi vedno prepevajo in oznanjujejo neločljivo zvezo, nekaljeno soglasje med cerkvenimi predstojniki in njihovimi podložniki, med škofom in škofljani, med župniki in župljani, pa tudi med župani in občani, med oblastniki in podaniki, med cerkvijo in državo, pred vsem pa med Bogom in nami vsemi. Pa še več ljubi kristijani! Zvon naznanja dušni mir tudi posameznim kristijanom. Glej, na smrtni postelji vzdihuje bolnik, in nemiren strah ga sprehaja zavoljo grehov s pogledom na brezkončno večnost. Pa čuj, na spoved pozvanja; in glej, duhovnik gredo s presvetim Rešnjim Telesom k revežu bolniku. Milo poje zvonček in vabi k molitvi za siromašnega brata, za trpečo se-£ o. In res, po prejetih zakramentih sv. pokore, sv. hešnjega Telesa in sv. poslednjega olja zadobi bolnik tolažbo in pokoj, da moli popolnoma vdan v božjo voljo: Sedaj odpus ti o Gospod, svojega hlapca v miru, ker moje oči so videle ižveličanje. (Luk. 2, 29.) — In kakor živim, pojo zvonovi tudi mrtvim mir in pokoj. Ce pomislimo, ljubi moji, koliko težav in na-d'o?, koliko skrbij in truda šteje sedanje življenje, mo- ramo pritrditi sv. Pismu, ki pravi, da je boljši dan smrti, kakor dan rojstva, in to pa zato, ker smrt reši vseh bolečin in nas pripelje v kraj pokoja. »Blagor mrtvim, ki zaspijo v Gospodu; zakaj njihova dela gredó za njimi«. (Apok. 14, 13). Toda smrt mora biti takošna, kakoršna je bila smrt mladeniča Najmskega, kateremu je Jezus naproti prišel, ko so ga nesli pogrebci k počitku, in ga je čudežno k življenju obudil. O ljubi kristijani, nikar se ne motite! Vsakemu mrliču ne poje zvon k večnemu počitku, to velja le tistim, kateri v Gospodu zaspijo. Ako človek ne živi, kakor bi moral živeti, molijo duhovnik zastonj ob njegovem grobu: Bog mu daj večni mir in pokoj, večna luč naj mu sveti, naj v miru počiva! Ne tako. Za grešnim življenjem sledi le prerado nesrečna smrt. Kdor v grehih umerje, ne pojde k počitku, marveč v trpljenje. Takemu bi morali mašnik pri pokopu peti: Gorje mrtvim, ki brez Gospoda zaspijo; zakaj oni počivajo od svojih grehov, ali njihova grešna dela gredo za njimi. Zastonj ga kliče zvon v nebo, ker je zanj zaprto. O živite zatorej, ljubi kristijani, sveto in pobožno, da se Vam po smrti odpró vrata v kraj, kjer kraljuje večni mir, prebiva večno veselje, kjer obriše in osuši vse solze vsmiljeni Bog, kjer ni več smrti, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečin, ker je minilo vse poprejšnje. (Apok. 21, 5). Sedaj me pa ravnokar navdaje in se mi vsiljuje prav resnobna misel. Razodenem Vam jo, da si jo zapomnite in še morebiti drugim priobčite in poveste. Ti zvonovi, katere bodem danes blagoslovil, bodo tudi meni enkrat zapeli, to pa takrat, ko me pokliče božji pastir Jezus Kristus na račun, da ga dam za se, za Vas in za vse svoje nadpastirsko službovanje. Moj Bog, kako bom prestal ta strašni račun! Da ga prestojim srečno, molite že sedaj ze mene, preljubi moji poslušalci! Ge v nebesa pridem, mogel bi Vam tam gori pripomoči s priprošnjami in z molitvami. * * * Toliko sem Vam, preljubi v Gospodu, hotel povedati o pomenu posvečenja ali blagoslovljenja in pa o opravilih novih zvonov. H koncu Vam pa vsem izrekam zasluženo, višepastirsko zahvalo v imenu Marije, matere milosti, v imenu sv. Jožefa in sv. Frančiška, sv. Antonija, sv. Filumene in Štirinajsterih sv. pomočnikov, izrekam Vam, pravim, vsem prisrčno zahvalo, ki ste ra-dovoljno pripomogli k tako veličastnemu zvonjenju, ki slane okoli osemnajst tisoč goldinarjev. Bog povrni in poplačaj prav bogato vsem dobrotnikom in vsakemu posebej. Naj vsem novi zvonovi prav dolgo pojó srečo, mir, zdravje in veselje. Spodobna zahvala bodi tudi mojstru zvonarju gosp. Gossner-ju na Dunaju, ki je dovršil delo, katero bo še poznim rodovom oznjanjalo njegovo slavo. Visoko nad Vami bodo peli posvečeni zvonovi Bogu čast in zahvalo vsem, ki ste je pripravili. Povzdig-njeni nad zemljo in povišani k nebesom, Vas bodo dan na dan klicali in vabili, da se tudi Vi ozirate vedno v nebo, kjer je Vaš pravi dom, kjer kraljuje Vas Oče in Jezus Vaš brat in Marija Vaša ljuba mati, kjer prebivajo angelji in svetniki, Vaši dobri prijatelji in zvesti pomočniki. Služite z veseljem Bogu, živite sveto in čisto, ljubite mir božji, in zapel Vam bode ob smrtni uri mrtvaški zvon pesem o svetem miru, pa Vas bode zazibal v nebeški raj. Amen, tako bodi in se zgodi! Mili darovi za družbo vednega češčenja. Slivnica pri Mariboru 22 gld. 50 kr., Brežice 42 gld. 06 kr., Sv. Danijel v Razborju 15 gld., Loka 8 gld. 40 kr., Griže 25 gld., Sv. Križ pri Ljutomeru 18 gld. 50 kr., veleč. g. dr. Jožef Muršec 5 gld., Celje 9 gld., Gotovlje 7 gld., Kalobje 2 gld. 30 kr., Ljubno 11 gld. 85 kr., Škale 6 gld. 20 kr., Braslovče 19 gld., Selnica nad Mariborom 10 gld., Sv. Lenart nad Laškem 7 gld. 51 kr. sv. Križ nad Mariborom 4 gld., Maribor 40 gld., Frihova 18 gld. 50 kr., Ptuj 11 gld. 59 kr., Stari trg 17 gld. 80 kr. D os ta vek. Zavoljo neugodnega zimskege časa in drugih okolščin je družba vednega češčenja razstavo cerkvene oprave preložila na spomlad prihodnjega leta; vendar pa je pripravljena v nujni potrebi naročeno blago, ako bi se zahtevalo, že sedaj doposlati Družbino predstojništvo. --*-- Gospodarske stvari. Vino gorice. (Konec.) Zavlečeno vino ali oljnato, teče tiho, in se vlečo ko lim. Tako vino v sodu jako pretepi in ga skozi cedilo v drug žveplen sod zopetovano pretoči. Manjka mu čreslovine in kiseline; dodaj mu je, ter ga poskusi čistiti s kakšnim čistilom; ali ga pa na jesen na izžmi-kane tropine in drože vliješ in drugi ali tretji dan za-žmikaš. Sicer pa je za domači napitek dobro, dasi je črne barve; samo iz ročke ga moraš piti, da njegove začrnelosti ne vidiš, ali pa meži. — Kalno vino, katero pri prvem vretju ni popolnoma povrelo, se v toplejšem času vedno mezi, dokler se alkohol v sladkor in ogljen-čevo kiselino ne razkroji. To bolezen zabraniš, ako med poletnim vrenjem sod zabijemo z umetno veho — Wein-laube iz Klosterneuburga — če si je sam ne veš napraviti. To je pilka od spodaj do kape prevrtana; na vratu ima eno ali dve luknjici, nad katerima je klopka kakor pri šumelicali, ki luknjice tesno pokriva, vendar tako, da jih sopuh iz soda lahko odpira, zrak od zunaj pa v sod ne more. Tako zamore vino varno celo leto vreti, zrak pa mu ne bo mogel škodovali. Tudi čistilo, žveplitev in pretok mu nekoliko pomagajo, ker se z zdravim zrakom pomeša. Zavrelica je bolezen slabega in vodenega vina, da postane belo in gosto ko sirotka, ter se spremeni v smradljivo tekočino. Brž vino pretoči, dodaj mu primerno alkohola in ga še menda očisti. Začrnelo vino; ta bolezen napade prej zlato in snažno vino, če ga v drugi sod pretočimo, posebno, če ga nismo žveplili; pa tudi tedaj, če je v sodu vino prišlo do železa. Tako vino brž pretočiti v žveplene sode, da se z zdravim zrakom pomeša in ozdravi. Zato kupec svoje sode že doma prav obilno z žveplenim dimom napolni, da se pri pretoku barva ne stere. Staro, popolnoma dozorelo in čisto vino pa radi pretakajo po cevih, ki se v poln in prazen sod vtaknejo, in tako skoz zaprt prostor vino v praznega teče, da cvet ne oslabi. Že iz tukaj rečenega si spoznal, da se za bolno vino tudi še: 3. Zdravilo najde; ne samo da se ima v redu pretakati in popolnoma zavreti, še nekatere druge po-močke poznamo za bolna vina, posebno za skaljeno, zavlečeno, zavrelo in začrnelo vino; zoper to rabi se različno čistilo, in sicer: Prvič ribji mehur, vsakemu vinogradničarju zelo znano čistilo. Tvarina se drobno razreže ali pa cela na toplem raztali v vodi; potem se med bolno vino dobro zmeša, in močno pretepe. Kadar se vsa gošča na dno vsede, vino v žveplen sod pretočimo. Drugič: beljak. Vzami za polovnjak kalnega ali rjavega vina morda štiri ali pet belic; beljak vlij v skledo, kjer je za liter vina; to vse pretepi in vlij v polovnjak, pa dobro premešaj s palico; potem pa pusti, da se godlja na dno vsede, in po kratkih dneh pretoči. Videli smo na ta način že lepo čista in rumena vina. Tretjič: Gelatina, kelje, ki se dobi v Beču, M. Br-kovič, I. Hegelgasse, 17 — izvrstna, drugod slabejša. To je najboljše čistilo. Na eden polovnjak vzami eden komad »Gelatine Laine«; v piskrček vode jo vrzi in k ognju pristavi, pa tako, da ne vreje, in vedno mešaj. Ko se je to v vroči vodi raztalilo, vzami tri litre vina v škaf in ovo raztopljenino prilij in zmešaj. To zmes vlij v kalni polovnjak, vzami močno palico in na vso silo mešaj ves polovnjak, da bodo pene pri pilki iz-kipele. Zdaj sod dobro zabij, pa ga 3—4 dni pri miru pusti, potem pa v žveplen sod pretakaj, dokler do črne godlje ne prideš. Tako dobiš lepo, čisto, rumeno, sladko vince. Štrtič: Ako se omenjena zdravila ali čistila ne primejo, priporoča še učeni Nesler: »Špansko prst«. Polij jo z vodo ali »vinom, ter jo primešaj med bolno vino. V 3—4 urah je vino čisto; zdaj ga pretoči in si ga zavžij! ___ Sejmovi. Dne 9. novembra na Ponikvi in v Poli-čanah (za svinje). Dne 11. nov. v Šmartnu pri Slov. Gradcu, pri Sv. Martinu na Paki, v Marenbergu, Oplotnici, na Laškem, v Lipnici, Hočah, Ormožu, pri Sv. Mohorju in v Sromljah. Dne 13. nov. v Imenem (za svinje). Dne 14. nov. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 15. nov. v Radgoni, na Vranskem, v Poličanah in Središču. --- Dopisi. Iz Slov. goric. (Pogreb dr. J. Muršeca.) V ponedeljek, dne 28. vinotoka t. 1. so bili shranjeni zemeljski ostanki g. dr. Jožeia Muršec-a, konsistorijalnega svetovalca lavant. škofije i. t. d., na pokopališču sv. Bol-fanka v Slov. goricah. Ker nam je obširnejši životopis z delovanjem tega odličnega duhovnika in domoljuba zagotovljen za pozneje, naj se tu le opiše kratko ganljiva slovesnost njegovega pogreba. Preč. g. kanonik dr. J. Križanič, govoreč cerkveno slovo po rajnem, je opomnil, «pri grobu Odrešenikovega prijatelja Lazarja sta žalovali nja sestri, Marija Magdalena in Marta; sedaj žalujeta pri odprtem grobu dr. Muršeca sestrici: lavantinska in sekovska vladikovina. »Bio je vaš i naš« je izkliknil sloveči hrvaški pesnik Šenoa na Cerovcu pri slovesnosti St. Vraza, ki je bil srčni prijatelj pokojnemu Jožefa Muršecu. »Slovenija, ti si mu dala zi-belo, Hrvaška mu je dala dom in grob«. To mi je prišlo na misel pri pogrebu izglednega pokojnika. Lavantinska vladikovina, ti si mu dala zibelo, pa priskrbela tudi — grob; sekovska škofija mu je ponudila kraj, kjer je J. Muršec večinoma preživel in deloval. Rodil se je v prijaznem Bišu pri Sv. Bolfanku 1. 1807. dnč 3. sušca v hiši po domače Živkovi; zaradi tega se je večkrat podpisoval Živkov. V duhovnika posvečen dne 1. avgusta 1830 je bil beneficijat na Ptuju, potem odgojitelj v Gradcu, kjer je prebil skušnjo za doktorja modroslovja, je učil verozakon na realki tamkaj; bil je šolski nadzornik na Hrvaškem in v Slavoniji; od 1. 1870. pa je živel y Gradcu v pokoju ter od tam podpiral vse blage nI i prave. Ljubili so ga vsi, spoštovali tudi nasprotniki. v Gradcn sa je pokazalo, kako čislan je bil rajni, ker vkljub neugodnemu vremenu je spremljala velika množina Gradčanov truplo pokojnega na kolodvor, od koder se je prepeljalo do Ptuja in od tamkaj v krasnem mrtvaškem vozu do meje bolfanske župnije. Na meji bol- fanske îare so pokojnika vsprejeli prečastiti gospod stolni dekan L. Herg z asistenco. Duhovnikov je zadnjo čast rajnemu skazalo 21, razun g. stolnega dekana in preč. g. kanonika dr. J. Križaniča častni kanonik J. Meško, bližnji sorodnik pokojnika č. g. J. Go-milšak, profesor na c. kr. realki v Trstu, vlč. g. dekan .Jurčič z mnogimi duhovniki in g. pristav J. Kronvogel kot rojak. Ljudstva iz domače župnije in iz bližine je bilo ogromno, čeravno je bilo vreme slabo. Domači župnik, č. g. J. Sinko, je oskrbel vse tako točno za duhovnike, rodbino, trudil se za lepi red, da je s tem venčal svojo udanost, spoštovanje in ljubezen do velikega dobrotnika bolfanske župnije. V cerkvi in pri grobu so zapeli ganljive žalostinke za slovo pevci. Bil je dr. J. Muršec izgleden duhovnik, iskren narodnjak ; živel je, — vsaj v pokoju od 1. 1870. — v Gradcu priprosto, ponižno, podoben vijolici, ter s prihranjenim denarjem podpiral vse dobro. Starosta duhovnikov lavantinske in sekovske škofije, zlatomašnik, demantni svečenik, je dočakal starost 89 let. Pa njegova zunajnost, bistri um, mladeniška navdušenost mu je ostala do slednjega iz-dihljeja. Vnetje pljuč nam je pobralo upanje, da bode še naš rajni ljubljenec delj časa bival na zemlji. Iz-dahnil je v petek zvečer, dné 25. oktobra brez vsakega smrtnega boja svojo blago dušo, kakor bi bil zaspal. Ako se tudi niso mogle še vse želje njegovega domo-in rodoljubnega srca spolniti, vendar j9 videl in dočakal, da je seme, ki ga je sejal v prejšnjih letih v mnoga srca Slovencev, obilni sad rodilo; ena želja pa se je pokojniku popolnoma izpolnila: našel je med Slovenci, v svoji rojstni župniji, za katero je mnogo, mnogo v cerkvi, v župnišču in šoli žrtvoval častni grob. Naj mu Bog bode plačitelj! Radoslavčan. Iz Konjic. (Sožalovanje in zahvala.) Veselje in žalost v cesarski hiši habsburški čutijo tudi vsi avstrijski narodi. To svoje .sočutje si prizadejejo tudi primerno razodevati, da veselje povišajo in polajšajo bolest. Tako je naše »katol. politično društvo« ob nepričakovani smrti dvajsetletnega nadvojvode Vladi-slava Filipa brzojavno poslalo na najvišjo kabinetno pisarnico na Dunaj najspodobnejši izraz svojega globokega sožalja. Te dni je došla našemu društvu z Dunaja od presvetlega cesarja sledeča najmilostljivša zahvala v lepi slovenščini. Glasi se doslovno: »Št. 44179. Visoko častitemu gospodu Jerneju Voh, načelniku katoliškega političnega društva v Konjicah. — Njihovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo so za Najvišjetaistim povodom smrti Njihove c. in kr. visokosti najsijajnej-šega gospoda najvojvoda Ladislava Filipa po katoliško-političnem društvu v Konjicah izrečeno sožalovanje najvišjo zahvalo najmilostljivejše izreči blagovolili. — O tem se obvestite Vaše visokočastitje vsled razglasa gospoda ministerskega predsednika kot vodje ministerstva za notranje reči, odnosno gospoda namestnika za Štajersko dne 13. vinotoka 1895 štv. 3340 prez. — C. kr. okrajno glavarstvo celjsko dne 17. oktobra 1895. Wagner 1. r.« Bog živi, Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo ! Iz Celja. (Naša društva.) »Sokol« se je poslovil pri »Zamorcu« od vrlega brata g. dr. G laserja, dosedanjega svojega zaslužnega blagajnika. Gospa doktorica je bila vstrajna tamburašinja, ki ni poznala »kapris«, kadar je bilo treba priti k vajam ali sicer nastopiti. Bog ju živi na novem domu! — Tem povodom se povprašujejo, ali bi ne bilo umestno, da bi se slavna ženska podružnica bila zopet (?!) enkrat zbrala in priredila odhodnico svoji neumorni blagajnici? Tako zamujajo društva najugodneje priložnosti in spijo naprej. Potem pa se čudimo, če se na vprašanja niti zanesljivo poizvedeti ne more odbor tega ali onega društva. Ganite se! Življenje, življenje, bratje! —s—. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. Veličanstvo svetli cesar so dovolili, da grof Badeni v kratkem predloži državnemu zboru nov predlog o volilni preosnovi. — Državni poslanci so vsprejeli postavo zoper ponarejanje živil, oni dan pa so se posvetovali o melioracijskih posojilih. Poljedelski minister, grof Ledebur, se je izrekel zato, da se kmetom zadolženje čez gotovo mejo onemogoči. Češko. Češki konservativni veleposestniki so na shodu v Pragi postavili kandidate za deželnozborske volitve, ter pri tej priliki obsodili zlato denarno veljavo. — Dne 3. nov. pa je bil v Pragi shod staročeške stranke, ki je izjavila, da se ne udeleži deželnozborskih volitev. — Na nekaterih nemških krajih postavi krščansko-socijalna stranka lastne kandidate za deželni zbor. Štajarsko. Cesarskemu namestniku, markizu Bacquehemu, se te dni poklonijo slov. deželni poslanci in načelniki okrajnih zastopov. — Rektorjevega umeščenja na graškem vseučilišču se katoliško društvo »Karolina« ni smelo udeležiti. To je razžaljenje vseh katoličanov ! Koroško. Prevaljsko kat. delavsko društvo je imela dne 27. okt. dobro obiskan shod v Črni. — V celovški stolnici je te dni sv. misijon, ki ga vodijo štirje oo. dominikanci. — V Špitalu so ustanovili novo podružnico nepotrebne »Siidmarke«. Kranjsko. Danes teden se je v mestnem zboru ostro grajala malomarnost župana Grasellija. — Kranjska hranilnica je oni dan slavila 751etnico svojega obstanka ter več stotisoč gld. razdelila v dobrodelne namene; zlasti Nemcev ni pozabila. — V nedeljo je bil volilni shod v Metliki, Kamniku, v Št. Petru na Pivki in v Robu. Ta teden pa se vršijo volitve volilnih mož. Primorsko. Dne 28. okt. je bil v Gorici občni zbor društva »Sloga«. Društvo je lahko ponosno na svoje delovanje in uspehe. Predsednik je zopet dr. A. Gregorčič. — Goriški deželni šolski nadzornik, vitez Klodič, je oni dan praznoval 251etnico svojega nadzorstva. — Tržaško-koperski škof, dr. Glavina, so se vsled bo-lehnosti odpovedali svoji škofiji. Hrvaško. Oni poslanci, ki so izstopili iz kluba stranke prava, so te dni začeli izdajati nov list »Hrvatsko Pravo«. — Iz zagrebškega vseučilišča je izključenih 16 dijakov, med temi 6 za vedno, ker so se udeležili zadnjih izgredov. — Ustanovila so je nova delavska stranka, ki hoče na Hrvaškem delavcem priboriti boljše stanje. Naj se varuje socijalistov ! Ogersko. Grof Festetics, dosedanji poljedelski minister, je moral odstopiti. Mož je največ kriv, da je gosposka sbornica vsprejela proticerkvene postave. Novi poljedelski minister je postal poslanec Daranyi. — V torek se je poslanski zbornici pričela razprava o državnem proračunu. Prav gladko pa pri tem ne bode šlo, zato pa ima vlada te dni dovolj skrbi. Vnanje države. Rim. Oni dan je bilo 130 rusinskih romarjev, z Gališkega pri sv. očetu. Poklonili so se papežu, ker je prav letos minolo 300 let, kar so se Rusini vrnili v naročje sv. cerkve. — Dne 25. novembra bode tajni konzistorij ali zbor kardinalov, v katerem bodo papež imenovali nove kardinale; dne 28. novembra bode pa javni konzistorij. Italijansko. Ministerski predsednik, Crispi, se je ta teden posvetoval z ministri Blanc, Morenni, Son-nino in generalom Primarano o važnih vojaških rečeh. Med drugim hoče vlada število vojakov precej zvišati. Ljudij bi že bilo dovolj; ali denarja zato sila manjka. Francosko. Novi ministerski predsednik se piše Rourgeois. On in njegovi tovariši so radikalci. V ponedeljek je izjavil med drugim v poslanski zbornici, da hoče ustreči mnogim gospodarskim in političnim zahtevam radikalcev in socijalistov. Ako se francosko ljudstvo ne bode spametovalo, dobijo prihodnje mini-sterstvo bržčas socija'lni demokratje v roke. Nemško. Dne 4. novembra so v Potsdamu prisegli vojaški novinci vpričo cesarja Viljema, ki je nato v svojem govoru rekel, da je prva vojakova dolžnost pokorščina. — Dne 3. decembra ze snide državni zbor. — V gornje-šlezijskem okraju Plaz-Ribnik je zmagal pri volitvah Poljak Radmanski zoper nemškega katoličana Huene. Volilci so s tem pokazali, da jim narodnost ni deveta briga. Rusko. Vlada je sklenila zvezo s Kitajci. Vsled tega dobijo Rusi Port Artur ob morskem zalivu Pečili. S tem si ondi prilastijo vso trgovino, in to jezi Angleže, ki pa si jeze ne morejo ohladiti, ker Francozi drže z Rusi. Da se Rus in Anglež pisano gledata, kaže to, da ruski zastopnik v Carigradu noče več podpirati angleškega v armenskem vprašanju. Bolgarsko. Dne 31. oktobra je odprl knez Ferdinand narodno sobranje, ter v prestolnem govoru marsikaj omenil, kar hoče vlada doseči, le o popravoslav-ljenju sina Borisa nič' ni omenil, kakor bi to mnogi radi. — Na dan obletnice smrti ruskega cesarja Aleksandra III. so po vseh cerkvah bile slovesne maše zadušnice. Turško. Zadnje dni so Turki pobili v Erzerumu nad 50 kristijanov, v Beyruthu je mnogo mrtvih in ranjenih, v Bitlisu je 179 mrtvih, v Alepu so napali Turki celo evropske kristijane. Turška vlada pa laže med svet, da so povsod začeli rabuko Armenci. Bog ve, kdaj bo konec teh grozovitostij, ker sta si Rus in Anglež prišla navskriž! Špansko. Mnogo tisoč in tisoč vojakov je vlada že poslala na otok Kuba strahovat ustašev. Koliko sto in sto tisočakov pa je že izdala! In zopet pošlje vlada te dni na Kubo 35 tisoč mož. Poleg tega pa pozove še večje število rezervnikov, kateri bodo morali v slučaju potrebe odriniti na Kubo. Za poduk iu kratek čas. Slovenci na narodopisni razstavi v zlati Pragi. VI. Lepa je praška okolica in tudi dežela, kolikor sem se po njej vozil, mi je bila všeč. Vendar nekaj pogreša Slovenec povsod, naj se tudi čuti med slovanskimi brati doma; nikjer namreč ne vidiš toliko cerkva in belih znamenj in križev, kakor pri nas po Slovenskem. Precej poznam Štajarsko, tudi po Koroškem, Kranjskem in Primorskem sem hodil, pa tu povsod po gričih se tako lepo podajo okolici bele cerkvice, da se ptujci zelo temu čudijo. Vozil sem se lani iz Serajeva v kopališče Ilidže z arhimandritom I. M. in opatom I. O. iz Peter-varadina in imenitno svetno gospodo, in ti, kadar so bili zvedeli od mene, da sem Slovenec, niso mogli pre-hvaliti tega, kako se jim je to lepo videlo, na Slovenskem na vsakem hribčku skoro cerkev. Tega sem tudi pogrešal na Češkem. No, zato pa ima glavno mesto Češke, Praga, mnogo cerkev, od katerih so nekatere zares krasne in slovite. V Pragi je 47 katoliških cerkev in 23 kapelic, 25 samostanov, ena ruska cerkev, 3 protestanske bogomolnice in 10 sinagog ali židovskih zbirališč. Vseh teh, obljubim, porečeš, nisi obiskal! In tako je tudi bilo, ker tre balo bi zato več časa, kakor sem ga imel. Le nekaj najzna-menitišega povem. Kdor je bil v Pragi, pa ne na Hradčinu, je kakor bi bil v Rimu, pa ne bi bil v Vatikanu ali v cerkvi sv. Petra. Nas Slovence je peljal na Hradčane njih dobri poznovavec g. župnik Ekert, in nam vse razkazal in po zgodovini razložil. Gredoč smo si ogledali veliko cerkev sv. Miklavža s kupolo, kjer so se ravno začele večernice ob 3. popoldan v soboto. Malo je bilo sicer ljudij, pa vsi skoro so prav lepo peli pri blagoslovu. , Hradčane leže proti večeru na malem hribu, s katerega lahko razgledaš celo mesto in lepo okolico. Lepo se podaja Veltava, ki mimo teče, in nehote, kadar sem gledal mesto, okolico in srebropenečo Veltavo, sem se spomnil iz lanskega leta pogleda na Savo in Dunavo s stare trdnjave v Belem gradu, kjer so se tako viteško vojskovali naši pod vodstvom Janeza Hunjada in sv. Janeza Kapistrana leta 1456. in zdrobili moč turško z geslom: «Glejte križ Gospodov, bežite sovražne čete!» Kakor tamkaj doli v Serbiji, tako tukaj na Hradčinu so se mi vzbudila čustva veselja in žalosti; žalosti, če pomislimo na število nas Slovanov in nesrečno neslogo, zaradi katere nismo svoji. Kje so zdaj Nemanjiči, slavni Dušani serbski, kje so Vaclavi in Karoli češki, zlata doba zgodovine? «Mru kraljevi, mru rodovi, In njih grobe trava krije», prav poje J. Fr. Gundulič. Pa tudi veselje me je navdajalo, ko sem gledal lepo mesto zlato Prago. O kako lepe, bogate, kraje je Bog odločil Slovanom! Da bi se zopet vrnili tu na Češkem dnevi svetega Vaclava in slavnega Karola IV.! Da bi zopet Čehi tako skrbeli za pravo znanost in umetelnost in napredek krščanski, kakor sta ta dva skrbela, in Češka bo prva med nami —- sicer je že v enem oziru zdaj —, med Slovani avstrijskimi. Kdor gleda Hradčane, zlato Prago in njeno krasno okolico, ne bo se čudil, da je nemški učenjak Humbold, ki je mnogo sveta prehodil, Prago prišlel najlepšim mestom celega sveta. Ne samo lepo je tu, temveč znamenito in lahko rečem zgodovinsko najznamenitejših mest cele Evrope. Gledaš li to, ali ono poslopje, vsako, da vsaki kamen tako rekoč ima skoro svojo zgodovino, zgodovino, večinoma s krvjo pisano ! Da, ne samo češki narod, temveč vsi Slovani imamo tužno prošlost, katere je kriva naša prepirljivost, in celo v pregovoru znana slovanska nesloga v cerkvenem in političnem življenju. Zato pa so me tudi zadnji dan mojega bivanja v Pragi, ko sem obiskal krasno cerkev naših bratov nezedinjenih, navdajale razne misli, ko sem klečal pred lepima podobama sv. Cirila in Metoda ! O da bi slišali ti glas skrbnega, za vse sveto in narodno reč vnetega sv. očeta Leva XIII! Potem kraljevi dvorec na Hradčinah ne bo prazen, kakor je zdaj, temveč bode se v njem odločevala sodbina češkega naroda in se bo ž njega pospeševala blaginja vseh, ki spadajo pod češko krono. Lepo je namreč poslopje, ki se imenuje kraljevi dvorec. Tega je v tem obsegu založil Karoi IV. 1. 1333. na mestu, kjer so poprej stanovali češki knezi. Kralj Vaclav II. je obnovil od 1484-1502 in popravil ta dvorec. Nesrečni požar dne 2. junija 1541 je vse pokvaril. Zato je pa Ferdinand I. skrbel, da se zopet popravi. Cesar Budolf II. od 1. 1576—1611., ki je tu prebival, je vse olepšal. Kralj Matjaš je sicer skrbel za popravo in olepšavo kraljevega dvorca, ali se je preselil na Dunaj. Zadnji cesar, ki je tu prebival, se mi zdi, je bil cesar Ferdinand I., ki je umrl 1. 1875. Bolj pa kakor kraljevi dvorec, bo gotovo zanimala bralce «Slov. Gosp.» krasna cerkev sv. Vida s svojimi znamenitostmi in dragocenostmi. O tem prihodnjič. Sinešnica. Na raztavi hvali pečar svoje peči, rekoč: «Tu vidite peč, pri kateri se prihrani polovica kurjave.» — Nato pa reče mož svoji ženki: «To pa ni slabo. Stara, kaj, če bi kupila dve? Prihraniva celo kurjavo.» ;--^-- Razne stvari. (Novega cesarskega namestnika,) markiza Bacquehema, so v Gradcu obiskali dne 31. okt. naš milostljivi knezoškof z dvema preč. stolnima korarjema. (Mil osti j. knezoškof) so darovali mariborski dijaški kuhinji 15 gld., za kar se v imenu mladine pre-spodobno zahvaljuje Odbor. (Odbor avstrijskih škofov) se snide na Dunaju dne 19. nov. Predsedovali bodo praški kardinal grof SchOnborn, in bode med drugim sklepno posvetovanje o novem katekizmu, ki izide na leto. (/lato sv. mašo) so na tihem obhajali v sredo, dne 30. oktobra t. 1. preč. pospod Martin Stranjšak, častni kanonik, nadžupnik in dekan v Hočah. Še na mnogaja leta! (Od bo rova seja.) Prihodnji torek 12. nov. ob ednajstih odborova seja duhovnega podpornega društva za lav. škofijo v konzist. pisarni. Predsednik. (V Konjicah zbor!) »Katol. polit, društvo« priredi v nedeljo, dne 17. novembra t. 1. ob treh popoldne zbor v Konjicah. Ne samo društveniki, tudi gostje so nam dobro došli! Odbor. (Ob priliki proslave dvajsetletnice) aka-demičnega tehn. društva »Triglav« se je brala v ponedeljek, dne 4. novembra ob 8. uri zjutraj v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu sv. maša zadušnica za vse umrle bivše člane tega društva. (Slov. politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru) priredi dn& 17. novembra 1895 svoj peti redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. O političnem položaju, govori deželni poslanec dr. Dečko. 3. O šolah, govori urednik Drag. Hribar. 4. O volitvah, govori g. dr. Fr. Rosina. 5. Slučajnosti. Shod se vrši pri g. I. Vavpotiču ob 3. uri popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (Odbor slov. akad. društva »Danice«) se je pri zadnji občni seji dne 29. oktobra 1895 sledeče sestavil: Predsednik: stud iur. Valentin Levičnik, podpredsednik: stud. iur. Štefan Pregelj, tajnik: stud. iur. Fran Ilovar, blagajnik: stud. iur. Ivan Capuder, knjiž-njičar: stud. theol. Blaž Brdnik, arhivar: stud. iur. Pavel Valjavec. (Pevsko društvo v Braslovčah) bode imelo v nedeljo, dne 17. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor v gostilnici g. I. Vrankoviča s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Zborovanje. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Plačevanje letnine. 5. Volitev odbora in 6. nasveti. Vse prijatelje petja najuljudnejše vabi odbor. (f Dr. F r. C e 1 e s t i n.) V Zagrebu je pred tednom umrl bivši docent na vseučilišču profesor dr. Fr. Cele-stin, stovenski pisatelj in slovanski učenjak. Podpiral je rad slov. dobrodelne namene; tako je n. pr. vsako leto poslal mariborski dijaški kuhinji 5 gld. Svetila mu večna luč! (Preskušnje zaučiteljsko o s p o s o b 1 je n j e) se vršijo ta teden na mariborskem c. k. učiteljišču. Dela jih 20 kandidatov in kandidatinj. (Kje so Rače?) Naše upravništvo je v soboto, dne 2. nov. dalo na pošto dopisnico z lepo pisanim naslovom: »N. N. P. Rače. Štajersko«, in včeraj dobi nazaj dopisnico, ki je hodila v Konjice, Radeče, samo Rač ni našla. Upravništvo se bode seveda pritožilo v Gradcu pri poštnem ravnateljstvu. Kdor hoče med Slovenci služili, mora naš jezik znati in spoštovati! (Dr. Lueger ni potrjen) dunajskim županom. Zakaj ga grof Badeni ni priporočal svetlemu cesarju? Grof Badeni se je zbal naših in ogerskih židovskih liberalcev! Grof Badeni, kje je vodnica pravičnost? (Spremembe pri vojaški duhovščini.) C. g. Henrik Kranjec pride z Jožefovega mesta za župnika v Gradec. Vojaški kaplan z Gradcu je postal č. g. dr. Rajmund Miklavc, benediktinski duhovnik. Premeščeni so čč. gg. vojaški kaplani: dr. Luka Senjak iz Ljubljane v Zagreb, Anton Križik iz Gradca v Serajevo in Anton Bolkovič iz Serajeva v Zader. (Za razstavljena vina) na praški narodopisni razstavi je dobila isterska vinarska zadruga diplomo in zlato svetinjo. Škoda, da naših štajarskih vin nihče ni ondi razstavil; kako dobro bi bilo, ko bi tudi češki kupci zdaj prišli po naše izvrstno vino! (Wolfov slo v.-nemški slovar) je dovršen s 23. sešitkom, ki smo ga oni dan dobili. Slava pokojnemu ljubljanskemu knezoškofu A. Al. Wolfu, na katerega troške je ljubljansko knezoškofijstvo to velevažno delo izdalo! Slava pa tudi g. uredniku, profesorju M. Pleteršniku, našemu rojaku! (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali p. n. gg. stolni prošt lg. Orožen, župnik Franc Hrastelj po 10 gld.; slavno posojilnica v Ljutomeru 20 gld.; župnik Fr. Heber 3 gld.; dva neimenovana 2 gld (Društvo »Dijaška kuhinja« v Ptuju) ima letno zborovanje dne 11. novembra ob dveh popoldne; ako bi pa bilo tedaj premalo število udov, vršilo se bo zborovanje tisti dan ob štirih popoldne pri vsakem številu udeležencev. (Posojilnica v Brežcah), katera je imela v 10 mesecih 181.619 gld. 68 kr. prometa, se preseli v lastno hišo »Narodni dom« (Hotel Klembas) z dnem 1. novembra. (Izvrstno trgatev) je imel letos g. Franc Mlakar, veleposestnik v Hošnjici pri Slov. Bistrici. Na petih oralih vinograda je pridelal 80 polovnjakov dobrega belega mošta in na vrh še 5 polovnjakov črnine. Pridno in umno delo vinograda se kmetu dobro izplača. (Nova bolnišnica.) Konjiški oddelek »društva rudečega križa« stavi na Prevratu blizu Konjic novo bolnišnico. Za časa vojske bodo se v to bolnišnico vsprejemali ranjeni vojaki, v mirnih časih pa siromaki. (Na mesečni sejem) v Mariboru dne 4. nov. so prignali 2 konja, 3 bike, 362 volov, 539 krav in 179 telet. Prišlo je mnogo kupcev. Cena živim rejenim volom 30-34 gld. za 100 kg. (Cena moštu v Framu). Pri dražbi cerkvenega mošta v Framu je stal polovnjak mošta brez posode 46 gld. 40 kr. do 59 gld. 20 kr. Cena bi pa bila višja, toda ni bilo nič ptujih kupcev. (Plazovi). Vsled zadnjega deževja so plazovi deželno cesto od Zidanega mosta do Sevnice na "dveh krajh zasuli. Nekemu posestniku v razborski fari pa je plaz zasul kar celo gospodarsko poslopje. (Nesrečo) sta imela dne 27. okt. dva plovca pri Zidanem mostu s svojim plovom. Zadela sta ž njim ob most, in tako jima ga je razbilo. Eden je utonil v deročih valovih, drugi pa je plaval na nekaterih tramih dve ure daleč blizu do Sevnici, kjer so ga Šmarčani rešili. (Zapriseženje novakov) se je slovesno vršilo na praznik vseh Svetnikov v Mariboru. Č. g. vojaški kaplan Jakob Tajek je bral pri konjiški kosami ob 9. uri sv. mašo in imel nemško in slovensko pridigo, in nato je priseglo nad 600 vojaških novincev zvestobo svetlemu cesarju. (V Loki pri Zidanem mostu) razsaja huda griža. Pobira neusmiljeno stare in mlade. Dan na dan poje mrtvaški zvon. Pomrlo jih je že mnogo. (Duhovniške spremembe.) Premeščena sta če. gg. kaplana: Jernej Pernat od Sv. Jurija ob Ščav-nici k Veliki Nedelji in Matija Škorjanc iz Vitanja v Laporje. Laporski č. g. kaplan, Karol Wenig, stopi vsled bolezni v začasni pokoj. (Pri por o čb a.) Zavarovanja vseh vrst pr »Unoi Catolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo. T-ioter-ijne številke. Gradec 2. novembra 1895 87, 74, 79, 77, 41 Dunaj » » 41, 67, 70, 18, 87 Hennebergova svila 14-16 — cdi.io le pristna, če se naroči naravnoč pri mojih tovarnah — črna, bela in barvana, m. od 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg1 (c. in kr. dv. lif.), Ziirich. Dražba nerkv. fina. V četrtek, dne 14. novembra bo dražba cerkvenega vina letošnjega pridelka, in sicer ob 10. dopoldne v kleti farne cerkve, ob 2. popoldne v kleti podružnice Sv. Janeza v Gorenjem. Cerkv. predstojništvo Sv. Martina na Paki dne 4. novembra 1895. Proti mrazu in mokroti varujejo edino moje preslavne oficirske konjske odeje, ki so od mno-1 gih važnih oseb, gospodarjev, posestnikov , oskrbnikov in jaha-liških ravna-_ _ _ nateljev pri- poznane Kot tople, trpežne, močne, torej gotovo kot najboljše konjske odeje. Moje oficirske konjske odeje so zelo gibčne, torej se lahko rabijo za tople posteljne odeje. So zelo velike, z živahnimi rižami in obrobi in stane sorta A gld. 160, sorta B gld. 2'— Rmenokosmate fijakarske odeje s 6 raznimi rižami in obrobi, dovolj dolge in široke gld. 2'50, dvojne, močne in debele, zelo fine gld. 3 — komad. — Pošilja se z jamstvom proti povzetju. Kar ne ugaja, se znesek vrne. Edino se naročajo: ITI. Kimilbakiii, Dunaj. 6lockengasse 2. D4&. Bogato ilustrovani cenik! se vsaki po-si/jatvi zastonj priložijo. 1-10 Služba cerkovnika pri fari Sv. Petra in Pavla v Ptuju se lahko takoj nastopi. Prosilci, samci, naj se oglasijo osebno. Dohodki so dobri. 1-2 Zobozdravniško naznanilo. Dr. i. Riebl ordininira vsaki dan za zobobolne od 9—12. ure dopoludne in od 2—5. ure popoludne v lastni hiši Trtiie ulice (Gartengasse) štv. 9 t Celji. Ustavlja umetne zobe in zobovje z zlato, kavčuk ali platino podlogo brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejo izvršitev, enako najboljšim dunajskim ali graškim delom. To zobovje ne ovira čisto nič žvečenja ali govorjenja. Manjkajoče zobne-krone namesti z zlatim ali email kronami; plombovanje zob in vse zobne operacije zvrši brez bolečin in priskrbi za plombo najbolja sredstva, za katerih trpežnost garantuje. 6-8 Dražba cerkv. vina. Na Martinovo, dne II. novembra t. 1. se bo ob 10. uri predpoldan na Hlapju v cerkveni kleti Sv. Jakoba 14 polovnjakov pozno nabranega izvrstnega vina po dražbi prodajalo. 2-2 Cerkveno predstojništvo. Posestvo z novozidano hišo in gospodarskim poslopjem, 7 oralov gozda, 2 orala travnikov in sadunosnika, 2 orala njiv, se po ceni proda. Več pove upravništvo tega lista. 2-3 [.am«* izbrano kokošje perje za bla-zine, kilo a 30 kr.; lepo belo izbrano račje perje za gornje blazine, kilo a I gld. 80 kr., prodaja na vsako pošto in železniško postajo Jožef S e »1 m i ii e k, trgovec s perutnino na Pesnici pri Mariboru. 1-2 I najem se odda po nizki ceni hiša, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, obokane kleti in drugih shramb ; vrhu tega živinski in svinjski hlevi in zemljišča, kolikor se želi. Hiša se nahaja četrt ure od trga in je posebno sposobna za malo prodajalnico in gostilno. Več se poizve pri upravništvo „Slov. Gosp." 2-3 Domača slivovica. se vsem,trgovcem in gostilničarjem priporoča, naj bi naročili vsak najmanj 100 litrov za 55 fl. Kateri 500 litrov naroči, dobi 5% rabat. Pošilja Anton Stefanciosa pri Sv. Florljanu, pošta Rogatec, Spodnje Štajarsko. 2-5 W T f*Oll i* t* slovenskega in nem-t/CIICI/^ škega jezika zmožen, iz boljše hiše, s primerno omiko, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga. Več pove upravništvo tega lista. 2-3 JI CX2 Jožef Brandl, orgljarski mojster v 3Iai'iborii Schmiderer-jeve ulice štev. 3., priporočuje se p. n. čast. duhovščini in spošt. cerkvenim predstojništvom za izdelovanje nrsolj vsake velikosti, z vsemi v orgljar-stvu iznajdenimi novostmi. Poraba sapnikov na stoške in najbolj potrjenega cevopnevma-tičnega sestava (Rohrenpneumatik), ki natančno deluje, piščalke se točno glasijo ter se lahko igra. Povravnavanje klaviatur ni potrebno, zaklopki ne obvise, kakor se pri drugih sistemih lahko zgodi. Pri večjih orgijah so tastature registrov, kolektiv-stopalniki, ki drug drugega odprejo ter pnevmatične gum-bice na lahhko cele vrste registrov od- in zapro, ter olehkočijo igranje. Upirajoč se .na mnogoletne skušnje v vsem področju orgljarstva, katere sem si pridobil v večjih izdelovalnic&h na Avstrijskem in Nemškem, morem ustreči veem zahtevam. Poročila o novih orgijah in popravljenih so vedno pri rokah. Vestna izpeljava, večletno jamstvo ter skromna cena se zagotovi. 8-10 /\ i "I je najmočnejša in naj- Oeiz-ova kava, en*? ; J vsaki prodajalnici. Služba občinskega zdravnika. Na Bizcljskein pri Brežicah se odda služba občinskega zdravnika. S to službo ima ta letne plače ^©O ¡¡l