DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ahaja ntčer vtak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. M celo fcto. — Spiti in dopisi n*j u pošiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semenišUh ulicah št. 2. Naročnina in imierati pa opravniitvu .DOMOLJUBA* Vodnikove ulice It.— Naznanila u vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. &ter. 6. V Ljubljani, 17. marca 1898. Isetnik XI. Deželni zbor. 14. seja kranjskega deželnega zbora dnč 24. fe-bruvarija je bila slavnostna seja. Na dnevnem redu je bil predlog, da dežela kranjska po posebnem odposlanstvu deželnega zbora izrazi svoje Čestitanje in izjavo neomejene vdanosti in hvaležnosti povodom petdesetletne cesarjeve vladarske slavnosti. Ta predlog je bil soglasno vsprejet. V 15. seji, ki je bila 25. febr., poživljali ao poslanci vlado, naj bi ae pred vsem ozirala na Črto železnice Tržič-Kranj-Loka-Divača, in ko bi bila ta črta nemogoča, naj se ozira na črto Olovec-Tržič-Bohinj. 16. seja dne 26. febr. V tej seji se je Slo za povišanje in zboljšanje učiteljskih plač. NaSa dežela si je sicer navalila a tem precejšno breme, pa dosedanje plače učiteljev so bile res slabe in zato je bil popolnoma upravičen ta korak deželnega zbora. Finančnega odseka predlog je priporočal prav toplo poslanec PovSe, ki je popolnoma priznal potrebo izboljšanja učiteljskih plač. Katol. narodna stranka, katere nekateri gosp. učitelji kar vidflti ne morejo, je pokazala, da nikakor ni nasprotna učiteljem, marveč se je krepko potegnila zanje. Plače so se zvilale sa 52.000 gld. Seveda, treba bo ie marsikaj zboljSatt pri plačah učiteljev, a za enkrat je dežela storila, kar je mogla. — V deputacijo, ki se pokloni z deželnimi odborniki in predsedstvom zbornice Nj. Veličanstvu povodom 50 letnega vladarskega jubileja, so bili izvoljeni dr. Papež, župan Ivan Hribar in baron Svegel. Dn6 28. febr. bili ste dve seji, jedna dopoludne, druga popoludne. Zadaja J® trajala blizo do polnoči. Na koncu saje opoldne sta odlomila v smislu dogovorov mej katol. narodno ia narodno stranko svoja deželnoodbor-aka mandate, in sioer dr. Tavčar od odhorniitva in dr. Majaron od namestniStva. Putem pa sta bila zopet oba izvoljena v odbor, oziroma v namestniStvo. V tej seji je prečital grof Farbo izjavo, v kateri je obžaloval žaljive besede nasproti kanoniku Kalanu, čes, da je bil napačno poučen. — Poslanec Hribar, je utemeljeval samostalai predlog glede obrambe ustavnih pravic slovenskega naroda ter navajal kričeče krivice, ki se godč Slovencem v obmejnih pokrajinah. Nemci so ugovarjali, a ni nič pomagalo. Glasovi združenih slovenskih poslancev so^zmagali. Potem se je govorilo o deželnem proračunu. Povdarjalo se je, da odpade davek za žganje in pivo, kateri je deželi prav mnogo nesel. Tudi nekateri drugi dohodki ee manjšajo. Skrbeti bo torej treba, da dobi dežela nov denarni vir, zlasti, ker jo čakajo važne naloge n. p. osuševanje ljubljanskega barja, dobrodelne naprave, preskrbljevanje vode v krajih, koder je ni, in to s pomočj6 vodovodov in vodnjakov itd., z jedno besedo, veliko dela Se čaka. Zato so se stavili rasni nasveti in predlogi, kako odpreti deželi nov vir denarja. Deželnemu odboru se naroča, da ae ebrne do c. kr. deželne vlade z nujnim pozivom, da ustanovi v Ljubljani vseučilišče ter ji sporoči, da je dežela kranjska pripravljena prispevati k ustanovnim troskom z enkratnim zneskom 250000 gld. v desetletnih obrokih, ter^izprosi dovoljenje, da se vseučilišče imenuje cesarja Frančiška Josipa I. To je prvi važni korak za ustanovitev slovenskega vseučilišča, katerega mora vsak zaveden Slovenec pozdraviti z največjem veseljem. Povodom cesarjeve 50 letnice ustanovi se se več ustanov. — Prišla je Se na vrsto prenaredba volilnega reda. Pre-membe ob stoj 6 v tem, da se uvedo v kmečkih občinah naravnostne tajne volitve, da je volilni okraj vsaka selska občina, ki ima nad 500 stanovnikov, in da voli, kdoK plačuje najmanj 4 gld. davka. Druge spremembe ao odklonili nemSki poslanci, ker bi bile njim v Škodo, a nam v korist. Ker je pa za vsako imenitnejšo spremembo treba, da ao sanjo tri četrtine postancev, in ktr so nemSki poslanci odšli, morala se je aprejeti volilna pre-esnova, v kateri ostanejo po večem Se atare krivice. Poslanci katoL narodne atranke so to naglalali ter iz javili, da bodo sanaprej ie vedao delovali aa to, da se pravične zahteve naroda uresničijo. Predloga bila je potem aprejeta. Malo pred polnočjo je detelni glavar zaključil le-toSnji deželni sbor s slava-klici na presvetlega cesarja. Razgled Nekateri, ki hočejo kaj več vedeti, ko drugi ljudje, dejali so Se pred kratkim, da dobimo na pomlad v Avstriji nove ministre. Zgodilo se je tako. Dne 6. t. m. je prišla nenadoma s Dunaja vest, da je prosil mini-sterski predsednik Gauč cesarja, naj mu dovoli, da odloži svojo Častno sluibo. lito so storili i drugi ministri. Gessr jim je naznanil, da je zadovoljen z njih sklepom, se jim zahvalil za dosedanje službovanje ter nekatere izmed njih odlikoval z redovi. Ob jednem pa je imenoval grofa Thuna miaisterskim predsednikom ter mu naročil, naj sestavi novo ministerstvo. — Predno si ogle* dsmo nove može, kateri bodo zopet nekaj časa krmarili državno ladijo po razburkanem morju, ozrimo se Se nekoliko na Gauča, ki je le dobrih 100 dnij sedel na ministerakem stolu. Kaj je pač bilo, kar je moža tako hitro spravilo s pota? Njegov prednik Badeni se je spodtaknil nad jezikovnimi naredbami in — padel. Ne tako baron Gauč. Kajti ravno malo časa pred svojim odstopom je Se izdal nove jetlkovne navedbe, o katerih mora reči vsak pameten in resnicoljuben človek, da v glavni stvari ustrezajo dejanjskim razmeram in upravičenim zahtevam Čehov in Nemcev; oboji so z njimi zadovoljni, vsaj po večini. Povod prepiru, razgrajanju in nagajanju, katero so uprizorili v zadnjem državnem zboru prenapeti nemSki narodnjaki, je bil torej odstranjen, in res so se čuli glasovi, da v prihodnjem državnem zboru veliko poslancev odneha od brezplodnega razbijanja. Bilo je tedaj baronu Gauču precej mogoče, začeti resno delo v drž. zboru, a je vendar odstopil. Gauč in njegovi tovariši-ministri bili so le pač bolj uradniki, ki naj bi ugladili pot novemu ministerstvu z jezikovnimi naredbami. Imamo tedaj nove ministre. So pa ti le: Mini-sterski predsednik, kakor rečeno, grof Thun, rojen leta 1847, doma na Češkem. Od lela 1889 do 1896 je bil namestnik na Češkem. Sprva je bil Cehom po volji, pa kmalu so se sporekli, posebno se je zameril Cehom, ker je provzročil leta 189-3 za Prago in okolico izjemno stanje. Minister za deželno brambo Zeno grof Welsersheimb, minister za bogočaslje in uk Artur By!andt Rheidt, finančni minister Čsh dr. Josip Kiizl, trgovinski minister dr. Josip Bftrnreither, železniški minister vitez Witlek, pravosodni minister dr. pl. Ruber, poljedelski minister baron Kast in minister za Galicijo vitez Jedrzejowicz.— Kdo ve, ali bo novi ministerski predsednik grof Thun mogel uravnati glave nagajivim poslancem in jih ugnati po svetu. v kozji rog? Kajti nekaj poslancev je še vedno tako čudnih, da mislijo, da brez razbijanja in razgrajanja ne bodo mogli živeti. Bomo videli, kaj bo, saj se državni zbor že prične 21. t. m. in potem bomo imeli priliko videti, kaj da bo storilo novo ministerstvo. Sodili bomo po dejanjih in ne po besedah. Na Ogerskem dobe se ljudje vsake vrste. Zdaj so se naSli tudi laki, ki znajo hitro rešiti socijalno vprašanje, to je taki, ki bi hitro odpomogli vsej revi in badi in vsemu pomanjkanju. Neko poljedelsko druStvo sklenilo je namreč, pozvati vse mestne zastope, naj s prošnjami pritiskajo na državno zbornico, da ugrabi vse cerkveno in samostansko imetje. — Ti možje so mislili, kdo ve kako pametno da so uganili. Pa je niso. Skušnja namreč uči, da ugrabljeno cerkveno premoženje nič ne korist1, ampak prav malo zaleže in celo naravnost Škodi po starem pregovoru: Joden krivičen vinar deset pravičnih požre. Poglejmo le v Italijo, koder vk\jub temu, da bo toliko milijonov pobrali samostanom in cerkvam, ljudje od glada umirajo. Nemški cesar bo vendar dobil nove vojne la-dije, katere že hoče toliko časa, a mu ni državni zbor privolil. Pomagali mu pa bodo k temu ravno tisti možje, katere je nemška vlada pred dobrimi 20 leti kruto preganjala z raznimi veri in cerkvi sovražnimi postavami. To so namreč nemški katoličani. Ti po jedni strani skrbe za to, da se ustreže cesarjevi želji, po drugi pa pazijo in gledajo tudi na to, da ne bo nemško ljudstvo preveč čutilo tega bremena. Znabitl bode nemški cesar vendar le spregledal in videl, da mora svojim zvestim in udanim nemškim katoliškim podložnlkom dati kaj več pravic, kakor jih imajo sedaj. Dne 6. t. m. dvobojevala sta se dva italijanska poslanca, Kavaloti in Makola. Povod bilo je neznatno razžaljenje. Kavaloti, hud nasprotnik Avstrije, zagovornik socijalnih demokratov, bil je znan kot pravi pretepač. Dvobojeval se je več ko 50krat. A to pot jo je skupil. Makola mu je mahoma predrl z mečem srce in v kratkem je Kavaloti izdihnil. Zdaj pa so tega moža slavili njegovi pristaši na vse načine in ga prav slovesno pokopali. Sramota za nas vek, da še države in postave pripuste tako ubijanje, ker to in nič drutega je dvoboj. Na Balkanu so razmere zelo napete. Med ljudstvom v Micedoniji vre vedno bolj in bolj. Tudi v Bolgariji stvari ne stoje nič boljši. 2e popre/ je netila sultanova vlada upor med Bolgari, ker ni hotela strahovati turških roparskih čet, ki so plenile ob bolgarski meji. Sedaj pa je pričela očitno nagajati Bolgarom, ker pošilja na mejo novih vojafikih čet, kar provzročuje Bolgarom velik strah. Iščejo si zaveznikov, in dobili jih bodo pri sosednih Macedoncib, ki že težko prenašajo kruti turfiki jarem. Nezadovoljnost nekaterih ljudij z obstoječim redom kale se posebno v tem, da ti nezadovoljneži segajo po vladarjih in kronanih glavah ter jih skušajo spraviti s poti. 5. t. m. popoludne peljal se je grSki kralj s prin-cezinjo Marijo v vozu iz Falerona v Atene. Nakrat pa se žalujeta dva strela, katerih jeden je ranil jezdeca, poleg kočijaža sedečega, na roki. Ustrelila Sta dva zločinca, skrita v cestnem jarku. Ustrelila sta potem Se Šestkrat, a le konje ranila. Zločinca so že prijeli. Bila sta le orodje v rokah velike zarote, ki hoče na vsak način pripraviti kralja ob prestol in kraljestvo. Misli se, da je tudi ta zarota provrročila zadnjo tako nesrečno grško-turSko vojsko, da bi tako spodkopala kraljevo veljavo. Španjcem godi se na Kubi silno slabo. Kar nič si ne morejo pomagati, da bi premagali upornike. Svojo roko imajo vmes SoveroAmerikanci, ki so se že začeli pripravljati na vojsko, dasi nočejo tega priznati. Naročili so namreč več novih ladij, stare pa hite popravljati in pripravljati za vojsko. Oslabela Španjska podlegla bo gotovo, če se le vname vojska. Na velikansko cesarstvo Kitajsko preže sedaj Nemci, Angleži, Francozi, Rusi in Japonci. Kitajsko vlado so že prisilili, da jim je odstopila več mest in trdnjav. Ti narodi pa se grdo gledajo med seboj, ker bi vsakdo rad imel celo Kitajsko, če ne pa vsaj velik kos, a če bo toliko delivcev, bodo deleži majhni. Kitajsko cesarstvo je v Az iji to, kar v Evropi turško cesarstvo, povod vednemu ravsu in kavsu. Dopisi. Iz Reminika, sredi meseca marca. Blagi »Domoljub« ! Blagovoli is naSega kraja sprejeti nekoliko vratic, zadevajočih občinske volitve v RemSniku. Do se-daj Se ni bilo o naSih volitvah kaj posebnega omeniti, ker so RemSničani bili od nekdaj vrli narodnjaki in so stali celo v tistih časih, ko je se nemčurstvo v tem okrtgu gospodarilo, vselej v narodnih vrstah kot skale v sredi penečega morja. Volitve v občinski odbor bile so navadno precej mirne, kajti vsakemu smo smeli brez pomisleka težavno butaro naložiti. Le jeden lisjak bil je nenavadno siten, a ta je že davno veljavo zgubil, ker tri leta ni računa položil, a naposled ga tako sestavil, da ao mu morali RemSničani 300 gld. doplačati. Od tiste dobe pa, ko se je neki D. v RemSniku naselil, ni več miru. Po vsej sili rad bi bil predstojnik in tako nosil zvonec nemške kulture v narodnem RemS-nlku. To bi bil za nemčurje strastni »heilo«. Ta moži-ce|j je že pred leti javno v neki gostilni govoril, »da celi odbor z župnikom vred ni pet krajcarjev vreden«, a takrat Se je i mogočnim tajenjem zatožbi odtegnil. Slej si je prizadeval, RemSničane za se pridobiti z obrekovanjem razne vrste, govoreč: taki ne sodijo v ob-Činski odbor, ki samo kimajo in z gospodi držijo, le taki, ki učitelje in duhovne čez rame gledajo; stara liberalna fraza brezznačajnih možiceljnov in nemskutar-jev. Brusil si je jezik radi snaženja Šole, rekoč, da on vse to opravi ceneje, vendar je pri preliminaru ali predračunu tako naletel, da si je jezik opral; dalje da bo občinsko pisarijo sam opravil; sirota, 'fko bi zmožnost« dovolj imel; da župnika ni treba zraven, on naj le pri cerkvi ostane. Ravno pretočeno leto pa se je dokazalo, kako potreben je tak, kateri vidi nekoliko naprej. Ma-renberžani in Bresničani so hoteli okoli 24 Številk od RemSnika vzeti in na Brezno in v Marenberg v šolati. A temu se je zoperstavljal župnik kot načelnik šole in občinski odbornik, in tako RemSničani ne plačujejo sedaj kakih 300—400 gld. na leto. Kmalu po volitvi odbornikov, pri kateri sta dva sitna pristaSa k sreči odpadla, spoznavSi, da ne bo izvoljen D. predstojnikom, je nekoč pri Bustlu v gostilni grozno razsajal ter Remšničane imenoval »hekrlbube in Svindlarje«. Tudi ude konusi-jona je imenoval tako, za kar se bo moral pri sodisču opravičiti. Pri volitvi predstojnika vjel je komaj dva glasa. Izvoljen bil je pa posten narodnjak Peter Gregi, sedanji Bastl, sin vrlega narodnjaka AleSa Gregla, gostilničarja pri cerkvi, kojega geslo je bilo ob času njegovega predstojnistva: »občina in cerkev skupaj napravi zbirališče kristijanov«, tedaj celo drugače, kakor D. AleS Gregi je tudi drugi iolaki razred dozidal in Uko umno gospodaril, da se je v treh letih okoli 4000 gld. plačalo, ter ni delal tako, da bi se leta in leta plačevalo in nazadnje Se veliko dolga bilo. Na njegovo prizadevanje je tudi slavna družba sv. Cirila in Metoda podarila 1000 gld. sa Solo v RemSniku. Kakor ta, so se tudi drugi prejšnji pošteni predstojniki trudili za blagor občine in cerkve in z duSnim pastirjem v najlepši složnosti živeli in dobro gospodarili, tedaj niso bili »hekrlbubi«. Slava torej vsem RemSničanom, ki nikakor niso marali za privandranega tujca in Nemoa, ki jib je hotel koj učiti modrosti ! Vsem, ki so zopet čast naSe občine reSili, kličemo gromoviti »živeli« in želimo, da bi vedno taki ostali, dokler bo živel slovenski rod. M Podobe iz življenja. Pravi hudodelnik. Priobčil G. M. In sopet smo nadeli neko nedeljo popoludne pod kofiato sosedovo lipo. Stari upokojeni orožnik pa je po stari navadi imel prvo besedo. In pripovedoval je o preteklih časih, o žalostnih in veselih dneh ... Zajemal pa je večinoma is zaloge bogatih svojih izkušenj. In ko ga z nova poprosimo, pogladi si čelo, po-vise brke, krepko potegne dva- trikrat iz pipice ter začne: Pred več ko dvajsetimi leti greva jaz in moj tovariš Maren pod večer po veliki cesti od M. v L. Bila je ravno ura polnoč, cesta samotna, čuti ni bilo žive dufie. Mrzla burja naju prisili, da plaSče ogrneva. Kar začujem čuden Sum. »E kaj,« pravi Maren, »bo kakovpesali sova«, ter se dalje ne briga. »Ne,« pravim jas, »bil je človesk glas, le poslušaj I« Kar je bilo razločno čuti obupen klic: »Tolovaji, morilci I... Pomagajte, pomagajte 1... Oba naju pretrese in obstaneva. Zid, obdajajoč umeten log, je segal do velike ceste. Zadej sa drevjem zagledava v meseči ' veliko poslopje, is ojegn je prihajal krik. likala sva vrat, da prodereva na vrt, kar čojeva težko stopanje po pesku v drevoredu ter oh jednem ogledava človeško postavo gori na ograj nem zidu. Bil je zločinec, morilec. UgledavSi najine služben: klobuke, obstane kakor pribit ter med zobmi mrmra s »le Bog!« Marsa plane na mola in jas mu pomagam, ga okleniti. Držal )e Se dolg nož v roki, katerega je bres upora oddal. Ko ga izpraSujeva, odgovori kratko: »Zena m otroci moji so lačni. Kruha sem jim hotel dobiti. Splesal sem čez zid, vlomil k gospodu Ade-Imju, ki je milijonar, ter poskusil odpreti bbgajnieo. Služabniki so me pri tem salotili in jaz sem potegnil nož, da U jih oatrsttl ; na te sem pobegnil in sdaj sem tukaj.« Kaj več nisva mogla h njega spraviti. V tem tre-notku prtdehti gospod Adeiar, preganjajoč tatu z revolverjem v roki ter razjarjeno piha: »Zanikernež Matija ! Zaupal sem mu, sprejel ga v svojo bito, sdaj me je hotel pa se umoriti I... Naj se Se kdo zanese na poštenost i — Ropar, morilec I« Merah sva braniti moža, sicer bi ga bil pretepel. »Oa je sdaj najin vjetnik, nlkdo se ga ne sme dotakniti !« pravi ostro Maren. »Ako je kriv, ga bo že postava kaznovala; saj je le pravica na svetu !« V jetnika peljeva v L., kjer ga je iapraševal preiskovalni sodnik; toda Matija je ostal mutast in je molčal ; rekel je le, da se bo opravičil sam pred porotno sodbo; Dolgo je moral čakati. Ko je bila sklenjena prva preiskava, nama je bilo ukazano, da pripeljeva Matijo pred sodnike. »Po prebrani obtožbi, predsednik odločno ia resno reče: »Zatoženuo, zdaj veste za hudodelstvo, katerega ste obdolseni; kaj imate povedaU v svojo obrambo?« Matija zravna svojo visoko postavo, potegne po svojem zgubahčenem čelu in reče: »Res, zagrešil sem, toda ne jaz sam. Imam sokrivca, ki bi moral sedeti poleg mene na satolni klopi.« »Sokrivca imate 1« zakliče predsednik. »Zatosenec, varujte se, da si ne zgorSate svoj ptložaj! Toda govorite, izjavite se l« »Gospod predsednik in vi gospodje porotniki, poslušajte me: Star sem 58 let in sem marljiv delavec; moje življenje je bilo doslej nepogresno. Pred sedmimi ieti nedostajalo mi je nekega dneva dela in pomanjkanje se je vselilo v mojo hiSo. Srce me je bolelo, videč, da morajo stradati moj stari oče, Sena in otroci. Podam se k bogatemu kupcu na cesti R. Mol j« bilres bogat, toda brezbožen. Obljubil mi je deta, toda tlijal je, da bom dblai tndi v nedetjo, da bom moral o petkih jesti meso ter zaničeval vero in blatil duhovne. Strahopeten sem bil dovoij, da sem se mu podal. Zal, saj nisem bft kar nič vnet krlstijan. Toda pri tem možu sem Izgubil vso vero svojih mladih let, pozabil načeh, katera so me doslej podpirala, in postal sem kakor žtval, nezmožen razločevati, kaj je dobro ali hudo, prav atl greh. Moj delodajalec mi je govoril, da Boga ni, čednost in krepost da so prazne bssede. Človek naj se ravna le po natornena nagonu. Vse je omejeno na ta svet; s smrtjo je vse pri kraju. Nebesa in pekel so si izmislili duhovni. Dajal mi je tndi časnike, ki so teden sa tednom isto ponavljali. Ker je z življenjem vsega konec, sem si mielil, ker se mi potem ničesar bati ni, tudi nimam kaj upati in pričakovati, ker so nebesa pravljica in pekel izmišljotina, čemu bi si na tem svetu trapil ter ai odrekal« kar mi ugaja ? Ako je to sreča za človeka, da ima bogastvo in posestvo, čast in veselje, potem imamo tudi mi siromaki pravico, da imamo od tega svoj delež. Ako se ne moremo bogastva s silo polastiti, zakaj bi z zvijačo in prekanjenostjo ne skušali, pridobiti si je. — Misel na Boga bi nas zamogla brzdati v naSih poželenjih* toda zdaj so Boga nadomestili z orožniki, ti pa niso nezmotljivi. Jaz sem ae zanesel na svojo spretnost, a ukani! sem se, orožniki so me zalotili. K&znite me> a kfcsnite tudi mojega sokrivca, ki me je zavedel, kjer sem zdaj. On je pravi hudodelnik.« »Kako se imenuje ta mož?« vpraSa predsednik. »Gospod Adeiar.« Množic« m jo »Rroztla. Porotniki ae sivo ginjeni odtegnejo n* posvet. Kmalu zopet stopijo v sodno dvorano in n)ih odlok se je glasil: »Ni kriv!« Matiju se uderč solze in z drhtečim glasom reče: »Bog je dober! Oa me je reSil, tega nikdar ne po* zabhn!« Brezbožni milijonar Adelar je pobegnil iz dvorane; množica pa je kričala za njim: »Ta je pravi httdodelnik !« Lis Človek obrača, Bog obrne. Povest iz kme takega življenja; spisal Vipave o. (Konec.) Na Metkino vpitje in razgrajanje bričev pritek6 Roba! in drugi sosedje gledat, kaj se godi pri Petelinu. Biriči so odgnali Ivana, dobri sosedje niso dolgo pre-vdarjali, kako in kaj, raj Si so se lotili druge, nujnejse Stvari, dela krščanskega usmiljenja. Vzdignili so Miho, pregledali mu globoko rano na glavi, ki jo je starec pobfl na ostrem zidnem robu, umili jo ter obvezali, kakor bo vedeli in mali ter ga položili na posteljo. Kobal je tekel po gospoda, sosede pa so pospravile po izbi, kakor se spodobi, če pride duhovnik s sv. zakramenti v hiso. Ker se bolnik 8e ni zavedel, podelili so mu samo zakrament svetega olja. Kobalovi so čuli pri njem celo nofi. Drugi dan se je Miha zavedel, a o gospodu ni hotel slišati ničesar. Tudi žipnikovo prigovarjanje ni omočilo trdovratnega grešnika, umrl je, žalostno je umrl nespokorjen; kakorSno življenje, taka smrti Mrtel dan je bil, ko so ga pokopali. Pogrebci in dnigi Grivčani so se sesli pri Pipanu, ko niso imeli nič silnega dela, dogodek pa se jim je zdel vreden, da se pogovori o njem. »Mihe torej ni več.; Bog mu daj večno luč«, prane krčmar. »Ti Jože si m bos Jože, ee bi te trikrat postavil na glavo«, jezi se Tine Kolarjev. »Kaj bi se poteza! le sdaj -aa enega oderuha, ko se ti ga ni treba več bati. Vesel bodi, da ne straši in plaši več po Grivčah! »E;, Trne, govoriš kakor neuk otrok!« kara ga Kovačev Matijde. »Kaj mi vemo, kako je zdaj z Miho? Lahko se je v zadnjem trenotku pokesal in Bog mu je odpustil. »Najboljše pa bo, da o mrtvih molčimo, če ne morimo -kaj dobrega povedati; ne sodimo, da ne bodemo sojeni. Vendar je dobro, da zinemo kako pametno, a ne zato, da bi onega obirali, ampak da ee mi kaj poučimo; saj moder človek se uči od druzib, nespametnika izmodri lastna nesreča, če ga Se more. Miha so je hotel polastiti Ivanovega imeti'* «at0 J® fanta izdal, a zgodilo se mu je, kakor pnrti pregovor: Kdor dragim jamo koplje, sam vanjo p«rde. Bog pusti nekaj časa greflnlka, ga opominja, a kb je mem hudobije polna, ga vdari.« * Kako ti jo povS, kakor bi jo bral iz bukev«, po-hndi ga France Tončko v in si nattafti pipioo. »Kaj pa bo td4j ;s hifio? Fanta bode najbiae izpustili.« tek. »Kaj Se, ptiči so zato«, vplete se sopet krčmar v pogovor. »Zdsj ga bodo izpustili, ko vse vri po Laškem in Ogerskem I Mar jim je, če gre kmetski dom po zlu, ker je gospodar vojak 1 GospOda nima srca sa nas! Pravijo, da so ga gnali v Ljubljano. Tam ga bodo gonili pred kasarno gor in dol, dokler se ne navadi vseh potrebnih neumnostij, potem ga pošljejo v vojsko in čez nekaj časa bomo sliSali oklicati biriče, da je bil v boju ubit. Prav smili se mi siromak, ko je tak kakor jagnje 1« »To pa to«, prikima Lipe Štefkov, »tacih faatov malo po dolini! Res, Skoda zanj! Zdaj bi lahko začel dobro živsti, kakor si je revež zaslužil. Saj pravim, vsi trpimo na svetu, bogatini in ubožci, Beg že v6, zakaj.« •Kaj meniš, Jože, kako bodo napravili s premoženjem?« vpraSa radovedni France. »Ne boj se, da bi Bkrici pozabili vrediti tako, da bo zanje najboljše«, odvrne krčmar. »V tacih J zadevah se že pobriga goopdda po pisarnah, ko se nadeja mastnega zaslužka. Oni sodček so že odnesli, dobro, da ga je Miha odkril, sicer bi ležal veke in veke zakopan, potem bo obravnava, in gospodarstvo se isrofli temu ali onemu možu, dokler se Ivan ne povrne. Ce ga pa ne bo, bo pa križ, ker ni bližnjega sorodstva.« Se bi bili retetali različna vprašanja, zakaj da gospžda tako zatira kmeta, bodo-li nafii vkrotili Laha ali ne, toda pri fari sv. Jurija je zazvonilo poldan, in razšli so se domov. V. Nastopila je jesen buraega leta 1848. Zmsgenosni so se vrašali nafii vojaki iz Italije, vkrotiii so sa nekaj časa laske upornike; veseli so hiteli domov, a ne vživat mir, ker tudi doma jih je čakal hud boj; na Ogerskem se je med tem dvignil nevarnejši sovražnik, ki je žugal zdrobiti staro slavno cesarstvo, KoSut se je pestavil na čelo madjarakim odpadnikom in napovedal oesarju vojsko. Po vipavski cesti je kar mrgolelo vojakov celo leto, spomladi so korakali potk aa polkom nad Lahe, zdaj so hiteli brzih nog nazaj proti Ogerskemu. Griv-čanov je bilo polno na cesti, kadar so korakali vojaki mimo, n »kateri so prihajali iz radovednosti, nekateri pa iz usmiljenja, da so krepčali potrebne s jedjo in pijačo. Med poslednjimi je bila tudi Metka, vselej jo prinesla jerbasoek sadja in drsgih jestvin s seboj ta gsjfazdelila. Upala je, daugleda tudi Ivana med njimi, zakaj slltala je, da so ga'Videli spomladi, ko je Bel na Laftko. A čakala je zaman, toliko tisoč in tisoč se jih je vračalo zdravih in veselili, njega pa le ni bilo. Govorila je tudi a znanci, ki so. prihajali is bojišča, a o Ivanu ni vedel nihče nič gotovega. Kmalu so odile nepregledne vrste m6ž in kdnj, topov in vosov, savladalo je spet navadno, mirno življenje na cesti. Metka pa je bledela bolj in bolj, a tožila ni nikomur, vdala se je v božjo voljo, molčč trpela in goreče molila. Molitev je za nas semljane res prava srtča; ko nam celi svet ne more dati tolažbe, dobimo v nji srčni mir in vteho. Zdravo Marijo je zazvonilo. Mlad mož, ki se je ob palici pomikal proti Grivčam, sede na obpotni zid in pobožno ztnoli aogeljevo čoSčenje. Po molitvi hvaležno vpid svoj pogled na nebo in globoko vzdihne: »Hvala Ti, ljubi Bog, da si mi dal Ae priti domov!« Potem pospeši svoje korake, kolikor mu dopusta slabotna noga. Med tem se je zmračilo. Tujec prileze do Petelinove hiSe, a ko jo najde zaprto, obrne se proti Kobalovim. Pride na dvorišče in korak se mu nehote ustavi, srce mu začne hitreje biti... Ko tako pomislja, bi - li vstopil ali ne, pride Metka is hite po drv, ugleda Ivana in misli, da je berač, iSčoč si prenočišča, dč mu prijazno: »Le stopite v hiSo, mož 1 Ravno prav prihajate, lahko večerjate z nami.« To je ostrmela Metka, ko je spoznala v bisi liana, o katerem je mislila, da ga nikdar več ne vidi v živ- ljenju« Nenadno veselje ji je zavezalo jezik, a vendar je Ivan bral na njenem obrazu, da je dobro doSel. ■,< Ko se je malo pokrepčal, začel je pripovedovati svoje dogodke, kar je bil 'vojak. Najprej je potolažil Kobalove, da se ni nič bati zaradi noge, v kratkem mu popolnoma ozdravi in se okrepi, kakor so mu zatrdili veSči zdravniki. Pokazal jim je srebrno svetinjo, ki so mu jo podelili zavoljo njegove pogumnosti. Krogla mu je prebila nogo, a še je ostal na svojem mestu in pomagal svojemu sorojaku, Andreju Čehovinu iz Branice, nabijati topove, dokler se ni sovražnik umaknil. Ranjenca so prenesli v bolnico, kjer je moral dolgo dolgo ležati, ker se ni hotela ranjena kost zaceliti in zaraati. Ko je končal svoje pripovedovanje, povprašal je po domačih razmerah. Vest o stričevi nesrečni smrti ga je hudo zadela, zlasti ker si je domišljal, da jo je Ram zakrivil. A Ko bul ga je znal pomiiiti in potolažiti, vsakdo se sm6 braniti, kadar pride v tako nevarnost. — Kmalu je Imn prevzel gospodarstvo. Strijčeve krivice je poravnal s tem, da je nekaterim dolžnikom popolnoma odpustil dolgove, drugim zmanjšal, nekaterim krivičen denar povrnil. Cele Grivče so ga bile vesele, kar se je pokazalo na dan Ivanove poroke z Metko. GriTČani so imeli nekak prasnik, gostili so se in radovali sreče poročencev in hvalili Boga, da je vse zlo obrnil in spremenil v dobro. Kazgled po Velikonočne duhovne vaje za člane in društva krSdansko-socijalne organizacije v Ljubljani se bodo vrSile pri preč. gg. lazaristih v cerkvi presv. Jezusovega Src&. Začele se bodo v petek pred praznikom sv. Jožefa ob 7. uri zvečer a pesmijo: Pridi sv. Duh in govorom. Drugi dan, praznik bv. Jožefa, bo ob 7. uri zjutraj sv. maSa, zvečer ob 5. uri zopet govor. V nedeljo ravno tako kakor v soboto. V pondeljek ob '/»5. uri kratek nagovor, sv. maSa, med maSo skupno obhajilo. Občili zbor katoliškega političnega društva je bil 2. marca v katoliškem domu v Ljubljani. Obširno je poročal predsednik vodja PovSe o naSih pol.tičnib razmerah v Avstriji in v naSi ožji domovini. Vseli sta se v vednost poročili tajnika in blagajnika. K sklepu je bil isvoljen nov odbor za tekoče leto, ki je izmed sebe izvolil zopet prejšnje vodstvo: predsednik vodja in poslanec PovSe, podpredsednika kanonik Kalan in dr. Papež, tajnik advok. koncipijent V. Sch\veitzer in blagajnik dr. Janežič. Umrl je v Kranji dnč 4. t. m. tamoSnji notar in deželni poslanec g. V. G1 o b o Č n i k. Rajnik je prav pobožno prejel sv. zakramente za umirajoče in udan v božjo voljo preminul. N. v m. p.! Umrla je v škofjeloškem urSulinskem samostanu 9. t. m. častita M. Kamila Huber, stara 78 let. Bila je dolgoletna učiteljica notranjega zavoda in je preživela v redovnem stanu 59 let. ------ Slovenskem. Zavod za gluhoneme. NaSa deželna vlada išče v ljubljanskem obmestji dve orali prostora, na katerem ae ima zgraditi zavod za gluhoneme. Iz tega smemo menda sklepati, da se po tolikem odlašanju vendar le resno hoče pričeti to za deželo prepotrebno delo. Izpred porotnega sodišča. Jožef Turskis Kočevskega, 18 let star, čevljarski vajenec v Ljubljani, je bil tožen zaradi tatvine, ker je ukradel svojemu mojstra Pernetu nad 400 gld. denarja Prisodili so mu 2 leti ječe. — Jakob Jenko z Jame pri Mavčičah, ki je svojemu bratu oko poškodoval, je bil obtožbe oproščen. — Jabob Dunaj s Iga je novega leta noč ubil svojega tovariša Janeza Uršiča zaradi malenkostnega prepira v gostilni Kramarjovi na Igu. Hudodelec je priznal svoj zločin ter bil obsojen na Sest let v jedo. — Martin Zelene z Zirovskega vrha, obtožen zaradi požiga, je bil obtožbe oproščen. — Matej Cuk, po domače Co-kovec ali Spukelj je bil zaradi poskuSenega umora in zaradi tatvine obsojen na 10 let v ječo. — Alojsij Zal ar z Iga, ki je dnd 19. februvarija letos ustrelil svojega brata Jožefa, je bil obsojen k smrti na veSalib. Plesi v postu. Od D. M. v Polji se nam piše; Na pepelnično sredo in prvo soboto v poetu je priredila restavracija tukajšnje vevške papirnice plesni veselici za gospodo imenovane tovarne. Mislimo, ako bi sv. cerkev ne prepovedala v postu veselic, bi vevški gospodi ples Se na misel ne priSel; kajti celi dolgi predpust ni marala plesati, a sedaj v postu pa so jo začele pete srbeti. Kdo pa je tega pohujšanja največ kriv? Menimo, da tisti, ki daje dovoljenje za plesne veselice. Majhen zaslužek je tukaj več, kakor cerkvene zapovedi. Razsodnim možem bo menda to že odprlo odi, da bodo ob Času volitev vedeli razločevati med neodvisnimi možmi in tovarniškimi hlapci! Podpora za ikrofulozne otroke. Kakor v preteklih letih bode deželni ovbor tudi letos nekaterim škrofuloz-nim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz deželnega zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gra-deži. Dotične proflnje naj se pošljejo do konca m e -aeoa aprila deželnemu odboru, morajo imeti priložen krstni list, zdravniško ter ubožno spričevalo. Na Bledu se je osnovalo novo »katoliško izobraževalno druStvo«. Izvoljeni bo v odbor: Janez Oblak, predsednik; Franc Ferjan, podpredsednik; Fr. Vidic, blagajnik; F. Lampe, tajnik; T. Rus, Jernej Kocijančič, Fr. Dolar, odborniki. Novo druitvo. V Tunjicah pri Kamniku ustanovilo ae je posnemanja vredno novo »društvo skupne pomoči o nesrečah pri poslopjih in goveji živini tunjiških faranov«, kateremu predseduje preč. g. župnik. Pravila ao od visoke vlade že potrjena. Pri OV. Joitu nad Vrhniko se je od 26. februvarija do 6. marca obhajal s veliko pobožnostjo in slovesnostjo pod vodstvom gg. lazarlstov sv. misijon. V Mokronogu je bil županom izvoljen gospod Ja-nes PovSe. V Prodooijah se je pri občinskih volitvah vender jedenkrat isvolil tak občinski odbor, kakorSnega bo bi občani želeli že dolgo. Iz Horjula se nam poroča, da je ondi umrla mati hoijulskega župnika Marija Bohinjec. Blaga, pobožna po-kojnica počivaj v miru! " Požar. Dnč 4. februvarija sta pogorela v SuSji pri Ribnioi posestnika Janez Kos in Janez Terdan z vsem hišnim orodjem. Škode je pri prvem 1800 gld., pri drugem 1700 gld., a zavarovana sta bila samo za 300 oziroma 900 gld. — Lepa hvala ribniškemu gasilnemu društvu za hitro pomoč, a tudi vsem bližnjim in daljnim sosedom. Nesreča. Dnč 2. t. m. ponesrečil se je pri sv. JoStu na Kozjaku 37 letni fant in delavec Janez Valenci pri kopanju šolskega staviSčs. Odtrgala bo je in zdrknila na njega 15 centov težka skala tako silovito, da je bil revež v 10 minutah mrtev. Na tužni klic sodelavcev pribite na kraj nesreče č. g. župnik, da podele sv. zakramente umirajočemu, ki je bil razun glave od skale pokrit čez in čez. Nagle in neprevidne smrti, resi nas, o Gospod! Italijansko vino. V torek 1. t. m. se je pripetila v tržaškem pristanišču nesreča vsled uživanja takozvanega »italijanskega vina«. Štirje delavci so se po svojem obedu splazili do nekega soda, v katerem je bilo tako vino, in so ae ga skrivaj navlekli, kar ga je vanje moglo. »Vino« jih je takoj tako omamilo, da so počepali po tleh in se niso ganili, dasi je deževalo po njih in je mrzla burja brila. Ker delavcev le ni bilo v času dela na pregled, so jih Sli iskat in jih naSli vse Štiri nezavestne. Tri so sicer zbudili, eden pa je obležal in malo potem je zdravnik naznanil njegovo smrt. Oni trije pa so tožili o groznih bolečinah v želodcu in se kar zvijali v mukah. Vso stvar je vzelo v roke sodišče, ki je tudi zaukazalo dotičoi sod vina zapleniti in vino preiskati. Pričakovati je toraj, da bo židovski lopovBki »vinotržec« doli v Italiji dobil zasluženo plačilo, ako je se kaj pravice na svetu. Ta slučaj pa zopet prav jasno kaže, kako veliko krivico je navalilo avstrijsko zakonodajstvo ne samo na naSe vinogradnike, katerim je zaprta pot v trgovino z njihovim pristnim, zdravim vinom, ampak tudi občinstvu samemu s tem, da je uvedlo tisto sleparsko klavzulo. Judom in sleparjem se v Avstriji zsres vse posreči, le poštenim ljudem se ne more ničesar. Tudi pri nas na Kranjskem se precej Sari z »italijanskim« vinom in se mami ljudstvo z nizko ceno, — a kdo ima dobiček? Laski jud! Bodite toraj previdni in ogibajte se vsega, kar sploh nosi naslov »italijanskega vina«, ker v t e m vinu — ni resnice. JJOO« Raznoterosti. (Dvajsetletn ca kronanja Leona XIII.) Dne 2. marca je minulo 20 let, odkar obdaja papeževa tijara častilo glavo Leonu XIII. Zanimivo je omeniti, da je cd 262 dosedanjih papežev razven sedanjega le 11 papeževalo 20 let, namreč: Sv. Peter (34-67). Sv. Silvester (314 do 337), Leo I. (440-461), Hadrijan I (771-795), Leon III. (796-816) Aleksander lil. (1150-1181), Urban VIII. (1623—1644), Klemen XI (1700-1721), Pij VI. (1775 do 1799), Pij Vn (1800-1823) in Pij IX (1846-1878) (Izvirna zahvala.) Cesar Karol V. sreča blizu Dunaja kmeta, ki žene praSiče na semenj. Toda revež z lepo rojenim presičem skoro ne pri le z mesta, četudi vpije nad njim in ga bije, kolikor more. »Nikar vender ne tepit« uboge živali tako neusmiljeno«, reče cesar kmetiču ; »primite ga raje za rep in ga tako pred seboj ženite, in videli boste, da pojde « — Kmetič stori tako in preSič res urao teče pred njim. Zdaj se obrne kmetič nazaj, se uljudno odkrije in pravi: »Gospod, prav od srca se vam zahvalim za vaS svčt, vidi se, da imate veliko opraviti z uporno živino!« (Previdnosti je treba.) Iz Mostara v Hercegovini se poroča: Pred nekaj dnevi sta pustila zakonska Janez in Marija Kozina svojega dojenčka v odprti sobi. Oba sta odšla na polje. Kmalu pridirja v sobo preSič, napade otroka in mu prizadene na glavi, na vratu in nogah take rane, da je kmalu umrl vsled njih. — Neprevidni stariši se bodo morali zagovarjali pred sodnijo. — Taki dogodki ao ae že večkrat pripetili; — treba je tedaj previdnosti. (Kaj manjka socljalnim demokratom?) ImaU smo že priliko parkral dokazati, da so »sodrugi« res brezverci. Voditelji socialističnih strank, kakor: Bebe\ Lieb knecht, Schumeier i. dr. so že večkrat odkrito priznali, da so bogotajci in da je njih Btranka brezverska. — Kjer pa ni Boga in vere, Um dosleduo ne more biti »ravnosti, vesti Zato velja pri socijalnih demokratih načelo : »Delaj, kar hoče«, samo pazi, da te nikdo ne za-aači!« Vsakdo je na U način neumnež, kdor si ne pomaga in ae osreči samega sebe na račun drugih. Tedaj je dovoljeno po tem receptu krasti, prešestvovati in druge hudobije uganjati, da nas le nikdo ne vidi. Kaj ne, lepa morala socijalnih demokratov ? P. i njih ni Boga, ne nravnega reda, ne večnosti itd. Vsakdo se zamore ravnati po svoji volji, kakor mu bolj ugaja. Ni čuda, da privabijo »sodrugi« nevedno ljuletvo s takimi praznimi frazami v svoje mreže. Značilno pa je za njih stranko, da ima največ takih privržencev, katerim ne ug^ja nobeno delo in ki komaj pričakujejo trenotka, ko bo zavladal komunizem in bodo zamogli seči po tujem premoženju. Na zemlji bodo imeli raj, mesto Boga pa bode vživanje in razveseljevale gospodarilo. Srečni časi sa oae, ki jih bodo doživeli! (Ne dajte otrokom orožja I) Dnč 4. t. m. je ustrelil 11 letai sin svojo mater. Deček ae je igral z revolverjem, ki je bil nabasan s kroglami. Nameril je orožje naravnost materi v srce, ne vedoč, da je nabasano. Tudi nihče drugi v hisi ni vedel, da je revolver nabit. Ko Uko pritiska, se naenkrat sproži petelin, krogla prileti materi v prsa in od tod v pluča. Uboga žena takoj izdihne vpričo aina in oaUlih 3 deklic — najmanjša je stara 3 leta. Grozna žalost je zavladala vsled te nesreče v celi družini. (Prešiči — rešitelji.) Nedavno se je potopil v Avstraliji velik parnik. Bil je komaj 180 metrov od morja oddaljen, a vender je bilo nemogoče poslati potnikom reiilne čolne, ker je bilo morje jako nemirno. Sedaj se spomni jeden izmed mornarjev nekaj jako modrega: Na ladijinem krovu je bilo mnogo živaltj, med to več pre-Sičev PreSiči plavajo izvrstno: okolu vratu so jim privezali dolge vrvi in j»h spustili v morje; plavali so k obrežju, kjer je bilo zbranega mnogo ljudstva. Na veliko vrv, ki je bila v zvezi z obredjem in parnikom so privezali druge manjše vrvi, po katerih so se srečno rešili vsi popotniki. Parnik se je ksaalu na to potopil. (Zastrupljeni svatjo.) h Budimpešte so poroča: V občini Bellus je omežil bogat kmet svojo hčer ia aa-pravil pri tej priliki veliko gostijo. Kmalu po obedu )« začel vseh 21 oseb hud krč zvijali Uro potae|e so umrli trije svatje vsled otrovaaja jedil. Preiskava jo dognala, da je bilo tele otrova^o. — Sedaj se vrSi sodnijska preiskava. (Bogataii) V Londonu je umrlo pretočeno leto 126 oseb, izmed katerih je imela vsaka okoli 2'/f milijona kron. 54 oseb je zapustilo več nego 5 milijonov. Amerikanec \Vinans je imel samo na Angleikem 60 milijonov, Bibby 44, Gulfroi 25, tovaenar Palmer 24 miljj., bankir Curri 18, gospa Wallace ravno toliko, Noorse 13, Gosling 12 milijonov. Socijal.-demokraiski pesnik Morris je zapustil l1/« milij. kron. (Ped klobukom.) Nedavno je prišel v nekem Škotskem mesUou v protestantsko cerkev krepak dečko. Služba božja se je že pričela, a dečko se ni bolel odkriti Vsedel se je pod prižnico s klobukom na glavi. Nek gospod se mu približa in ga opomni, naj so odkriij*. A kose deček Se vedno nič ne zmeni za opomin, potegne gospod klobuk iz glave in ga vrže po tleh. Pa kailjo bilo pod klobukom? Deček je imel polno orehov, ki eo se sedaj vsi raztresli po tleb. »Vidite, kaj sU sedaj naredili« zavpije jezno deček. (Mala Lejsika) snedla je s vidno slastjo in sado-voljnoatjo jedno jabolko in se hoie lotiti So dmssga. Zdaj pa zakličejo mati: »Ti neubogljivi otrok, ali ti nisem rekla, da moraS dati drugo jabolko Tončku U — »No mati, nikar se ne hudujte,« reče Lojaika, »pozabila sem na VaSe povelje ter najprej snedla Tončkovo jabolko, sedaj sem pa hotela Se svojega. Narodno gospodarstvo. Stara mera in vaga. V vsaki stroki ljudstvo napreduje in se poslužuje pripravnejsih pripomočkov, le sUra mera in vaga sta Se vedno v navadi, in sicer v velik kvar in pogubo. Kupuje se 8e vedno na kmetih na sUro vago in ven prodaja na novo. In kake sleparije se vrSe pri stari vagil Mešajo se uteži. Kupec kupi tole, pri tekUaji dene težjo utež k ložji vagj, in povč, akoravao na videz pošteno vaguje, manj kot je v resnici. Kajti nekteri kupci so Uko brezvestni, da imajo vage raznih tež po 2, 3, 4 cente, potem pa težje uteže k ložjim vagam dajejo ali ravno ■•sprotno, kakor je njim v korist. Zaznamki, ki povedo, da utež k vagi spada, so vsi zamazani in ljudstvo po navadi tudi ne pogleda na nje, ali se ujemata. Mladi zarod tudi ne pozna sUrih znunenj ia so moti pri računanji z raznimi zaznamovanji; v Soli kilogram, doma funt. Chlkar je bila posUva za novo mero in vago izdane, niso bile stare več ogledane in vendar se Se rabijo. Krivda zadene tukaj v veliki meri merodajne faktorje, ki imajo nadzorovati mero in vago; a ti ae Uko malo brigajo, da so Se čez 20 let v splošni rabi stari krampi in se pusti ljudstvo brezvestnim trgovcem izkoriščevati. Pri sUrih vagah se vrSi dvoji prestopek, raba sUre vage in terpinčenje živali. 2eleti bi bilo, da se-strogo postopa zoper staro vago. Čemu pa je moral kositarske litorsko posode napraviti vsak gostilničar Uko hitro, sedaj pa.v prabu leže! Spomlad se bliža in po dolgem zimskem spanji se bode kmalu novo življenje »Celo na polji in po vrtovih. To Ji j katerem misli vrtnar in kmetovalec, kje bi si pre-skrbel dobrega in zdravega semena. Brez zanesljivega semena J* V U* P®^1 kr»zu»p«i«n. v tej zadevi opozarjamo na dobroanano semensko trgovino, po vsem svetu zaano. To je že od 1.1874. obstoječa tvrdka Edmuad Kauthner, ki ima na razpolago m prodajo vsa mogoča kmetijska in cvetlična semena a«j boljSe vrste. Dobiti jih je po vseh boljših proda-jaloicah semen. Zakaj ae Je nori denar tako bitro in lahko med ljudstvo uvedel? Zato, ker se je strogo postopalo in st»i denar je zgubil veljavo. Kazor se pri stari vagi vr«6 goljufije, ravao tako se Se začenja slepariti pri novi. Dmietlne se kar odbijejo. 10 kilogramov je jednako 17 8 funta, vsame se same 17. Kmet, ki proda 6 preiiftev, b« teko na samih desetiaah bil na zgubi 2e 2 kg, 1 kg k 40 kr., tedaj 80 kr. — Nadalje je tudi postava, da tista oseba, ki ima na občinskih ali mestnih vagah dovoljenje vagovati, mora pod dano prisego sama vagovati in ne sme ta posel drugim prepufiCati, kar se pa navadno vender le zgodi. 2«leti bi bilo, da se stare vage odpravijo ia da se na novih pravično vaguje. Gospodje, kateri imajo na merodajnem mestu vpliv, prosijo Be v imenu blagostanja ljudstva, naj blagovolijo pomagati, da se odpravijo takt nedoatatki. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po niskej eeni. Prihodnji ttevilka .DOMOLJUBA' 7. aprila 1898 zvečer. izida da* Loter^ak VaaaJ, 6. marca: 80 Llae, 12. aaarea 43 Trst, 12. marca: 77 d rade«, 6. marca: 4, 23 47, 88, 7. 61. 6 50 34 43 22, 41 68. 89, 68, 33 43. Dva krepka dečka nad 14 let stara ae sprejmeta takoj v kleparski pouk. Anton Belec, Sent Vid nad Ljubljano. 288 2—1 Kmetovaloem kateri se hočejo poučiti • marši tem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstva, priporočamo knjizioo Kmetom v pomoč. Narodao-gospodartka razprava, Spisal Iv. Belec, iupnik. Cena 80 kr, po po« 83 kr. De-biva se v „fcatoliiki Tiskarni iJEriE Plenica m. st. . . 12| 80 Špeh, povojen, kgr. - 70 ReS, » . . 8 80 Surovo maslo, » 86 Ječmen, »> . . 6 80 Jajce, jedno . . . _ 2, Oves, » . . 6.60 Mleko, liter . . . _ 1U A>U, • 8 60 Goveje meso kgr. — 64 Proso, » . . 8 50 Telečje » > . — 62. Koruza, » . . 7 60 Svinjske > » . U — 6? Krompir, > . . 2 80 KoStrunovo » » . _ 40 Leda hktl. . . 12 — Pitanec..... — 66 Grah, » . . 12 — Golob..... _ 16 FHol, > . . 10 — Seno, 100 kgr.. . 1 96. Maslo kgr. . . — 98 Slama, » > . . 1 78 IMast, ... Bpeh, svei » . . — 72 Drva trda, 4 kub. mtr. 7 20 66 » mehka . . . 6 i iffsega ozira vreden ter domaČ izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni likfe 272 S J. Klauer-ja v LJubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjina vsega priporolevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli U Ukčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Pioooll in Ubald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajaloth dellkates in v speoerljah. 99 26—10 C. Klemt, Mlin WtT X. zvezek: OVEST1 - Andrej Kalan izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v Ljubljani. Tudi m., IV., V., vi., vn. in VUI. zvezek so de v zalogi. tovarna za polkna, Brunov na Češkem priporoča svoja izvirna, Šestkrat odlikovana polkna in lesena za -grinjala na vaUcih. Cenik brezplačno. Agentje za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo. 166 5-4 100IIB 300 £11 na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter psvsed brez sgube, ako hoče pro-I dajati postavne dopuiiene | | srečke in državna pisma. Ponndbe na tsdevika Oesterreloher, BudapostVIll, Deatsoksgasss 8. 459 10-7 96 10-6 je naprodaj m zraven tudi žaga in devet oralov posestva. Več pove Anton Klopčič na Vrh p olj i poŠta Moravče na Gorenjskem. 282 2-2 6-1 47* klg. kave. 286 poštnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej poSlje, zajamčeno najboljše blago. Afrik. moka, biserni . gld. 875 Santos, fini ... . > 4'— Kuba, zelen posebno fini > 4*80 Cejlon, modro zelen p. f. » 6-35 Zlati Java, rumen. p. f. Biserna kava, zelo fina Arab. moka, blagodiSeč Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlinger & Co., Hamburg. 5-70 710 Tržne cene v Ljubljani. 16. marca. Hariiaceljski grenčec (V trgovini popolnost prod, •»« torej produkti vsak trgovec kaMrodUjIloi dobi najviSjl popast. Plskau v vseh jedkih u reklamo te dobe intonj) 0krep(uj*6, ekisen, poživljaj««, aavažajaS, v dljata«nem aalrs Ma«ed«j«a J« ftftlttitfni llker najfinejšega AflUUtlll vonja (aroma) in najboljšega okusa, ne zoperno grenek, marvei prijetno pogrenl. — 8re5no Ubrana sestavs iiredno dobrih, Aistih selišž, najvestnejša priprava i najbol.2 podstavo alkohola oraozoži prirejanje najisvrstnejiega žalodtaegra 866*, fcsterl krepka želodec tn je potrjen p« neštevilnih tahvalab. — Stefcleniea 20 kr., 6 stekl. 1 gld., 18 stekl Ramo 8 gld. — Dobiva se v vseb predajal.____,—---- . . aleab, toda pri nakupovanji: PoZoH Varstvena znamka. Pristen in pravi ima varstfeno znamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjiiena. GlavDa zaloga: Lekarna Trnokczy. Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blaeom — najmanj 6 steklenic z obratno poŠto po vseh delih * s vb ta 191 24-20 t Poroti 1 © i I. Svobode naslednika ^ v Ljubljani, poleg čevljarskega mosta. Vsled letožnje nizke cene ribje masti znižal sem pristnemu ribjemu olju ceno tako, da originalna steklenica, koja je veljala doslej 50 kr., velja odslej SS" HM m o 35 kr. ^aaa Ceniki, obsesajoči vsa ljudska domača zdravilna sredstva in homeopatična zdravila, ki-rurgična obvezila in zdravila za živino itd. razpošiljajo se na željo vsepovsod zastonj in franko. Odpošilja se točno in pripravlja vestno. Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. 289 1 Liniment Capsici compos. 231 10 it lekarne Kiohter-Jeve v Vragi priznano Izvrstno bolečine olajšujoč« mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. * vseh lekarnah. Zahteva naj se to Bploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39-24 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z mane varstveno marke „ sidro" kot pristna. Richterjeva lekarna pri slateas leva v Pragi. ♦ t ♦ J ♦ I Da se preprečijo vse I prevare, imam od-| alej to oblastveno registr, varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsaraica) dobavlja na debelo in na droboo samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balsama lekarnarja A. Thierry-J» v Pregradi pri Rogatcu. __Pristen samo e to trg. sodno registrovaao seleno varstveno znamke. Celotna priprava mojega balsama stoji pod zako- 109(24—3) nitim Tarstvom vzoreev. Najstarejše, najpreiakuienejSe, najcenejše in najreeU nejSe ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kaSelj, izmečke, krč v želodca, manjkanje slasti, slab okus, slabo diSečo sapo, kolcanje, zgsgo, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnjitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako postno postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic......4 krone, 60 , „80 , .......18 kron. V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih falsifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. Lekarna Jedino pristno angelja varuha [jjj^jf[I VJ^g ^J (balzamsko mazilo iz rote centifolia). ' Najkrepkejie vladno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega nčlnka. Pri vseh i« tako starih vnanjih bollh, škodah ln ranah A. Thierry-ja gotov vspeh. — vsaj najmaDj p j. zboljšanje in olajšanje bolečin pro- v rregraai. uzrojo«e. Manj nego dve Skalijici se ne razpošiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s pofitnino, voznim listom in zavojem itd. na 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujolih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Schutzengel-Apotheke de« A. Thlerry in Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in I posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroČi se naravnost z naslovom: Lekarna angelja varuha in tovaraa balzama A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-274(30-2) kazu ali proti povzetju zneska. V i«logi »Katoliške Bu-kurM« )• Mt in m dublvi po vMh knjigarnah ▼ četrtem pomnoženem natisu za ilo-Ttoike goapodinje in kuharice prepotrebna knjiga kuharica aU na vod okusno kuhati navadna in Imenitna jedila. Spisala ia ia aa svitlo dala Magdalena Pleivveis. — Tej novi iidaji je pridejan obširen dodatek, katerega j» spiaala M. Lavtiiar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tho obširnega, kakor v prejšnih izdajah, knjiga obsega t novi izdaji 898 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. 60 kr., za vezano v platno pa 1*&0 gld-; po pošti poslana 10 kr. več. Služba organista in cerkovnika je oddati v Dolu (Lustthal). 284 2-1 l Pserhoferjeva lekarna pri zlatem državnem jabolku na. Dunaju, I., Singeratranae št, IS. 1 (( ll J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice ... itarosnano, lahne odvajajoče in od mnogih zdravnikov priporočeno domače adravllno sred-U atfe. — Te krogljice so iste, ki so vže več desetletij pri občinstvu dobro znane pod imenom K J. Paerhoforfeve kričiatllne krogljice, in se edino pristne izdelujejo le t lekarni M pri ..zlate« driavaem Jabolku" na Dunaja I., SlngerstrasM 15. *A Cena tem kroglicam: 1 škatljica 16 krogljle 21 kr., 1 zavoj s 6 Skatljleaml gld. 1-5. £ Ako se avota vnaprej pošlje, velja s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek kracljic 4 t|e£: Tannochinin-pomadalJ,"!1 jeva, najboljše sredstvo za rast lfls, lonček8 gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Stendela, lonček 60 kr., s pošt- < nine prosto pošiljatvijo 76 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Balrlefca, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. !• '-a Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in ino- ^ 3 zemake farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, aa sahtevanje g točno in po ceni preskrbi. Pošlljatve po pošti zvršč se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, » V* večje pa tudi proti povzetju. — Ce ae denar naprej pošlje (najboljše pa peštnej aakasnlel), J je poštnina dosti atlja, nego pri poSlljatvab s povzetjem l 226 (6—6) " HEBBABNlf -Jev podfosfornasto-kisli Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja sla*, upokojuje kašelj, pomanjšaj* p*ts daj« a last do Jedi. pospešuje prebavljanje in radll-nost, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko ai prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive foaforno - apnene soli. ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo narejen]« kostlj. '25 20-12 Oena steklenlol Je 1 gld. 86 kr., po pošti 80 kr. veš sa zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jav apneno - šelesnl sirup. Kot znak izvora ae nahaja v steklu in na zamašku ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 289 6 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VIL/1, Salssnrtraase 73 in 78. V zalogi skoro v vseh lekarnah sa Dunaja hi v kronovlnali. VABILO na OBČNI ZBOR „Konsumnega društva y Cirknici, vpisane zadruge z omejenim jamstvom", ki bo dn6 3. aprila 1898 (na cvetno nedeljo) ob 3. uri popoldne v cirkniškem župniiču. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. — 2. Predložitev in potrjenje računa za dobo od 21. nov. 18&6 do Sl. januvarija 1898. — 3. Prememba pravil. - 4. Izvolitev 3 članov predstojništva. — 5. Izvolitev pregledovainega odseka. — 6. Razni nasveti. V Cirknici, dne 14. marca 1898. 287 i-i Pred8tojništvo. X * X X X X X X X X X X X X X X Aass&itzeit ift Mara. _ | SMtwefte:^tf|SJ©ficm. Abstand der Reihen, rcrair: in der Reihe. f BodeabesehalTeiiheit: Tieflocker,) »■ - recht nahrhaft und mcht friscb gedttngL Mauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen zapri, oblasta zararorai za?ai s sedmjske vpisano varstveno znamko „medved" M lahajaj« komisijska skladišča pri saj več veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji ■T V vsakem kraju j« povarjeaa komisijska prodaja »0 najbolj zahtevanih vrat zeliščnih in cvetličaih senca le jedai trrdki, toraj nastavljeaa le jedna omara. Kjer ni skladišča teh senen, ae je obrnili naravaost do tvrdke. Kot ifrit m prlataa aemena, tvrdke Bdmund Mauthnar (Budimpefila, AadrAasystraase 23.) veljajo le oaa, ki so saprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kale poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Kaathaer. Prtd ponarejanji ae svari. Čaus setve: Koncem februvarija in marca. Proator za po«eJatev: 25-30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovoet zemlje: Globoko zrahljana, rediloa ia ae na novo pognojena. g * I X X X X X X X X X X X X X X X * Frane Nt upira. trgmc i žiliznino in spenrijskin blagom v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. I, zraven Ančnikevega skladišča za žito, priporoča svojo veliko zalogo vseh v železnino spadajočih reči, kakor kovanj* za oerkve, inpniifia in blie, sploh za razlldna stavbe, dalje kuhinjskega orodja, itedllnlh ognjlič (sparherdov) ter bogato pozlačenih nadrobnih krliev in razll&no orodje za kmetovaloa. Raznovrstno mizarsko, tesarsko, osnjarsko in UJn6aviil6arsko orodje, tr&verze in dobro ohranjene tsleznlike ilne za oboke, vodne aeaalke, (pumpe), vlite kotle po jako nizki ceni. Najfinejši oement za stavbe ln vodnjake, bič (itorje) sa obljanje stropov, in atreini klej (D&oh-pappe). 280 2 148 6 -3 Nadalje različnega in bogato založenega špecerijskega blaga. ficPege 286 10-1 odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-1 dr. ChristofT-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče aredstvo proti pegam in za olepianje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima aa prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. tadajatalj Mr. Ivaa laaatla We»»«r«i uadaik Ivaa (laka ,Ef Ittfr«