TA MESEC V SKUPŠČINI Septembrsko zasedanje skupščine bo v sredo, 21. septembra ob 16.uri Delegati bodo tokrat obravnavali osnutke zakonov - o urejanju prostora - o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - o stavbnih zemljiščih Na dnevnem redu zasedanja bodo še odlok o spremembi odloka o zago-tavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1983, Dogovor o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter dva sklepa o soglasju k statutu (VVO Ljubljana Vič-Rudnik in SIS otroškega varstva). OSNUTEK ZAKONA O stavbnih zemljiščih Zakonodajna materlja, ki naj bi jo urejal zakon o stavbnih zemljlščlh, zajema po-dročje pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnlno, upravljanje s temi zemljlšči, urejanje stavbnih zemljiš In njo-hovo oddajanje za graditev. Podana je tudi pravna podlaga za zajemanje pove-čane vrednosti stavbnega zemljišča za-radi minulih družbenih vlaganj. Zakon o stavbnlh zemljiščlh naj bi vse te sestavi-ne povezal v skladno celoto, v urejen sistem komunalne zemljiške politike. Sedaj urejajo to zakonsko materijo trije republiški zakoni, in sicer zakon o razpola-ganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem iz leta 1972, zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, na-menjenih za kompleksno graditev iz leta 1976 in zakon o upravljanju in razpolaga- nju s stavbnim zemljiščem iz leta 1977. Ob pripravljanju zakona o stavbnih zemlji-ščih je bilo ocenjeno, da prej omenjeni zakoni nedosledno in premalo usklajeno opredeljujejo sistem komunalne zemljiške politike, kar povzroča težave v njenem izvajanju. V primerjavi s prvotnim osnutkom so v novem osnutku zakona o stavbnih zemlji-ščih predlagane zlasti naslednje pomemb-nejše dopolnitve in spremembe. 1. Pojem stavbnega zemljišča je še ve-dno opredeljen za potrebe novega zakona o stavbnih zemljiščih, toda v skladu s prav-nimi razmerji, ki naj bi jih urejal ta zakon. V tej opredelitvi je glede nezazidanih stavb-nih zemljišč poudarjeno, da takazemljišča določa družbeni plan in ne več urbanistič-ni ali zazidalni načrt. 2. V novem osnutku zakona sta ohranje-na oba načina pridobivanja stavbnega zemljišča v družbeno lastnino, to je po-družbljanje stavbnih zemljišč z odlokom občinske skupščine na območju mest in naselij mestnega značaja in na drugih ob-močjih, namenjenih zakompleksno gradi-4* tev, ter z uveljavljanjem predkupne pravice občine na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Predkupna pravica občine je razširjena na vsa nezazidana stavbna zemljišča v lastni-ni občanov. 3. S stavbnimi zemljišči v družbeni last-nini in s sredstvi za urejanje stavbnih zem-Ijišč, ki se združujejo po tem zakonu, upravlja samoupravni sklad stavbniM zem-Ijišč. Sklad opravlja tudi druge naloge, zla-sti naloge, ki se nanašajo na urejanje stavbnih zemljišč v naseljih. 4. Urejanje stavbnih zemljišč v občini določa občinska skupščina s programom urejanja stavbnega zemljišča. Pri tem mo-ra upoštevati planirano graditev v občini. Na tej podlagi se urejanje stavbnih zem-Ijišč izvaja z investicijskimi projekti, ki jih sprejemajo nosilci urejanja. 5. Urejanje stavbnih zemljišč se financira v skladu s programom urejanja stavbnega zemljišča na način in ob pogojih, ki jih določa ta in drugi zakon. Pomembna no-vost je, da vsakega investitorja bremenijo tisti sorazmerni stroški, ki se nanašajo na opremljanje stavbnega zemljišča s sekun-darnimi komunalnimi in drugimi objekti in napravami. 6. Povečana vrednost stavbnega zemlji-šča, ki je posredna ali neposredna posledi-ca družbenih vlaganj, lokacijskih ali drugih ugodnosti, se zajema ob prometu s stavb-nimi zemljišči in ob uporabi stavbnih zem-Ijišč. Povečana vrednost pripada občini, kjer je stavbno zemljišče, uporablja pa se za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. V novem osnutku ni več določeno, da sfe smejo ta sredstva uporab-. Ijati le za pridobivanje stavbnih zemljišč.' Za zajemanje povečane vrednosti stavbne-ga zemljišča so predpisana nekatera meri-la po katerih je mogoče zajemati tudi ek-stra dohodek. Poleg teh sprememb in dopolnitev so v novem osnutku zakona o stavbnih zemlji-ščih' upoštevana tudi druga mnenja in p"ri-pombe, ki so bile dane k prvotnemu osnut-ku tega zakona. OSNUTEK ZAKONA O urejanju naselij in drugih posegov v prostor Osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor opredeljuje te-meljna načela za urejanje nasellj in dru-gih posegov v prostor, določa prostorske izvedbene akte, njihovo vsebino in po-stopke spremljanja, podaja pogoje za parcelacijo stavbnih zemljišč, opredeljuje lokacijsko dovoljenje in postopke za nje-govo pridobitev, določa organizacijo upravnih in strokovnih služb za urbani-stično načrtovanje in organizacijo urbanl-stične inšpekcije ter predpisuje kazenske sankcije in roke za uveljavitev določb za-kona. V osnutku zakona so kot prostorski izvedbeni načrti predvideni zazidalni načr-ti za gradnjo novih naselij ali novih delov naselij; ureditveni načrti za prenovo in sa-nacijo ter dopolnilno gradnjo obstoječih naselij ali njihovih delov ter za urejanje tistih posegov v prostor, ki nimajo značaja graditve; za načrtovanje infrastrukturnih objektov in naprav izven naselij pa so predvideni lokacijski načrti. Kot poseben prostorski izvedbeni akt so predvideni še prostorski ureditveni pogoji, za tista ob-močja občine, ki se ne urejajo na osnovi prostorskih izvedbenih načrtov. Prostorski ureditveni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor. Za pripravo prostorskih izvedbe-nih načrtov je odgovoren izvršni svet obči-ne razen za prostorske izvedbene načrte, za graditev objektov ali za druge posege, ki so pomembni za republiko. V tem prime-ru je odgovoren za njihovo pripravo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Prostorski izvedbeni akti so podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Pri tem pa osnutek zakona loči prostorske izvedbene načrte, ki naj predvidene posege v prostor tako natančno opredelijo, da je lokacijsko dovoljenje možno izdati neposredno na njihovi podlagi in prostorske ureditvene pogoje, ki podajajo, le pogoje za posege v prostor. V takih primerih se pred izdajo lokacijskega dovoljenja pogoji za gradnjo arii drug poseg v prostor še tehnično obde-lajo v lokacijski dokumentaciji. Potrebna soglasja se zbirajo k prostorskim izvedbe-nim načrtom oziroma k lokacijski doku-mentaciji, vendar je za njihovo zbiranje v celoti zadolžena upravna organizacija za družbeno planiranje oziroma za urbani-stično načrtovanje. Osnutek zakona predvideva poleg loka-cijskega dovoljenja še priglasitev za manj-še posege v prostor, ki niso v nasprotju s planskimi določitvami in prostorskimi izvedbenimi akti. V teh primerih je posto-pek kratek in poenostavljen. V določbah o upravnih in strokovnih službah je upoštevano načelo ločitve upravnega odločanja od drugega strokov-rtega dela. Zato je poleg upravnega orga-na.ki vodi postopek v zvezi z urejanjem našelij in drugih posegovv prostordoloče-no, da posamezna organizacijska in stro-kovna dela v zvezi z urbanističnim načrto-vanjem opravlja občinska upravna organi-zacija za družbeno planiranje ali pa samo-stojna upravna organizacija za urbanistič-no načrtovanje. Posamezna strokovna de-la v zvezi z urejanjem prostora in urbani-stičnim načrtovanjem pa opravljajo za to registrirane organizacije združenega dela. Osnutek zakona je tudi poostril in temu primerno predpisal urbanističnim inšpek-cijam dodatne naloge in pravice. Glede na stanje v zvezi z urbanistično dokumentacijo in neenotno urejenost strokovnih služb so v predhodnih določ-bah določeni razmeroma dolgi roki za uve-Ijavitev vseh določb tega zakona. O urejanju prostora Osnutek zakona o urejanju prostora določa pojem urejanja prostora in način vključevanja planiranja v prostoru v sistem enovitega družbe-nega planiranja ter na osnovi tega podaja po-sebne pogoje za urejanje prostora, določa vse-bino prostorskih delov planov ter postopke za usklajevanje interesov v prostoru. Urejanje prostora je celovit proces, ki je v fazi planiranja vključen v enovit sistem družbenega planiranja. Ker se prostor glede na svoje karak-teristike ureja predvsem dolgoročno, se namen-ska raba določa v prostorskem delu dolgoroč-nih planov družbenopolitičnih skupnosti, sesta-vine prostorskega dela dolgoročnega plana, ki se nanašajo na dobrine splošnega pomena in razvoj naselij pa so obvezno izhodišče za pri-pravo srednjeročnega družbenega piana ob-čine. V osnutku zakona je določeno, da se s pro-storskimi deli dolgoročnih planov občin po-drobneje usklajujejo različni interesi naobmoč-ju pomembnejših naselij in na tistih območjih izven naselij, na katerih se prepletajo različni interesi, ki jih je treba med seboj dolgoročno uskladiti. Te sestavine smo poimenovali urbani-stični in krajinski plan in so v primerjavi z dose-danjimi urbanističnimi in krajinskimi načrti ra-zbremenjeni izvedbenih elementov ter tako vse-binsko usklajeni s p-ostorskimi deli dolgoročnih planov. V osnutku zakona so podrobneje določeni elementi, s katerimi samoupravne organizacije in skupnosti v procesu priprave srednjeročnega družbenega plana občine izkazujejo in usklaju-jejo potrebe po prostoru. Pri prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana občine je po-sebej določena vsebina, ki se nanaša na sprem-Ijanje odločitev o kompleksni graditvi na ob-močjih, za katere se pripravljajo prostorski izvedbeni načrti. Ta vsebina odgovarja doseda-njim programskim delom zazidalnih načrtov oziroma dispozicijskim načrtom za območja, na katerih se bo gradilo v več planskih obdobjih in se zanje lahko izdela več prostorskih izvedbenih načrtov. Gled§ na prostorske celote, ki se ne pokrivajo vedno z občinskimi mejami je usklajevanje in-teresov v prostoru med občinami predpisano z zakonom. Osnutek zato določa obveznosti ob-čin pri medsebojnem usklajevanju ter obvezno-sti in pravice občine in republike pri usklajeva-nju interesov med njima.