Čtev. 352. Trst, v sredo 18. decembra 1912 Točaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tarfl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posaioičue fiter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcobakarn&h v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičlni, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 atot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 8t. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. .F «*»«*» j« moiT NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meneče O K; na a»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. V.rooalna na nedeljsko lidanj* „EDIIOITI" (UH : mm oelo leto Kron 5-20, sa pol lota Kron 2 IO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»-vana pisma se na sprejemajo la rokopisi m ■• vraflajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa 6iorgio Balah! 20 (Narodni d«a). Isdajatel; in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoot", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl raiun Stev. 841-652. TELFF0M Si 11-57. Turčiji priporočajo popustljivost. Vse obsoja laži o Prochazki. Značilna obsodba v aferi Proch&zke. DUNAJ 17. (Izv.) Vsi listi se obširno bavijo s to proslulo afero konzula Prochaske in priznavajo sedaj, da se Je ta afera grdo zlorabljala v svrho hujskanja proti Srbiji. Celo ista „Neue Freie Presse", ki je načelo-vala protisrbski kampanji in je( dajala naj-resneji značaj, piše sedaj, da je obžalovati, da se je ta dvomljiva sfera tako grozno razblinjala v svrho razgrevanja javnega menenja, dočlm bi bilo mnogo modreje, ako bi bili ono patrijotično zgražanje prihranili za druge, tega bolj vredne prilike. „Arbeiter Zeitung" pa zaključuje svoj obsojajoči komentar rekši, da je slučaj Piochazke tako diskreditiral državo pred vnanjim svetom, kakor bi jo kaka izgubljena bitka. Vlada je največja škodljivka Avstrije. DUNAJ 17. (Izv.) Tudi današnji listi razpravljajo obširno o včerajšnjem komunikeju glede Prochazkove afere. Sedaj so si vsi na {a3nem, da je bilo vse govoričenje o srbskih nasilstvih neutemeljeno. Vsi resni In tudi oflcljoznl listi se obračajo proti vladi In vprašujejo, čemu že prej nt podala primernih Izjav, da bi se javnost ne bila toli razburjala. Trdb, da je postopanje vlade povzročilo državi več gmotne in gospodarske škode, nego bije bila mogla napraviti Srbija. Srbska vlada je za zmernost. BELGRAD 17. (Iz?.) Radi preradikalne in vojevite pisave je vlada pozvala vse ravnatelje vseh listov v Belemgradu in jim je priporočila, da naj pišejo pri teh tako napet h razmerah bolj zmerno. Srbi si žele z Avstrijo miru. BELGRAD 17. (Izv.) Uradni in ofici-jozni listi se obračajo energično proti vestem, raztrošenim v inozemstvu, kakor bi Srbija hotela resnega spora z Avstrijo. Sploh so merodajni tukajšnji krogi vedno bolj prepričani, da se bo dalo mirno poravnati avstrijsko-srbski spor. Mirovna pogajanja v Londonu. LONDON 17. (Kor.) Ker so se delegati za mirovna pogajanja bili dogovorili, da bodo menjavaje se predsedovali po abecednem redu po njih zastopanih držav, bo predsedoval dr. Danev pri posvetovanju, ki prične danes ob 11 predpoldne. Od uspeha te seje je odvisno, da-Ii se bo vršila katera tudi popoldne. Začetek posvetovanj tvori cficijelna zamena pooblastil. Vsi žele, da čimprej načnejo važna vprašanja in o njih odlcčijo. LONDON 17. (Kor.) Mirovna pogajanja so bila odgodena do četrtka. Bolgari so pripravljeni iti v Carigrad. PARIZ 17. (Izv.) „Petlt Parisien« zatrjuje, da bodo vse velesile vplivale na PODLISTEK. Osvit. fipUal Ksaver fiandor OJalakl. — Frevel A. C. — S tem ne bo nič, najnujnejše je za vsakega Hrvata, da brani pravice kraljevine in naredni jezik. A propos — ne moreš tudi zato domov, ker mi |e sporočil kancelar Revicki, da naj bi mu podal podatke o Gajevi prošnji in želji zaradi novin. Tu te bom potreboval, ker boš znal bolje pojasnit!, o čem gre, kakor pa jaz. Kakor vidiš, ni drugega, kakor da lepo ostaneš tu. Poglej ga, poglej, materinega mleka bi se mu hotelo, mojemu malčku ? Diližansa je odšia brez Ivana. Nastali so težki dnevi zanj. V večnem strahu za najl|ubše bitje, v peklenskih mukah, da je daleč od nje, neprenehoma preganjan po misli, da je morebiti umrla, zastonj težeč po njeni, dočim se on muči daleč od nje — je Ivan vendar zvesto izpolnjeval svojo dolžnost in delal v saboru In pri namestnlškem svetu za hrvatske stvari, posebno pa za dovoljenje za časopi*. Dižala ga je samo njegova sHno razvita rodoljubna zavest in ono idealno pojmovanje življenja, v katerem je vedno in stalno mo-i gel manj cenW svoje želje in potrebe nego interese splošnosti. Umeval je, da je po- Turčijo, da postane glede Drinopolja napram Bolgarom popustljiva. Sicer pa so Bolgari veliki skeptiki glede izida mirovnih pogajanj. Ugledna oseba se je izrazila: „Če bodo turški delegati s svojim ponašanjem zaveznike izzivali, bomo morali narekovati mir v Carigradu". Mirovnim pogajanjem prorokujejo slab konec. LONDON 17. (Izv.) Pogajanja slabo napredujejo, ker ste obe stranki zelo intran-sigentni. Tu menijo, da bo konec pogajanj — vojna. Srbija pokliče Angleže proti Avstriji? BELGRAD 17. (Izv.) Srbska vladi bo zaprosila angleško, da bi Anglija zasedla Drač in Lješ In obe mesti obdržala, dokler se ne konča avstrijsko-srbski spor. (?) Angleži proti Avstriji in Turčiji. LONDON 17. (Izv.) Listi hudo napadajo Avstrijo radi njenega držanja, naptam Rusiji. Dočim je Rusija, pravijo, čisto mirna, Avstrija ne more prikriti groženj. — Turčiji svetujejo listi, naj bo popustljiva, ker bo drugače zaigrala svojo evropsko eksistenco. Skader dobe Črnogorci. CETINJE 17. (Izv.) Z vlado spora-zumljeni krogi so prepričani, da bode mirovna konferenca priznala Skader Črnogorcem. Za ta slučaj )e že določen bivši Justični minister knez Vojnovič za &kader-skega guvernerja. Uspehi grSkih strelov. ATENE 17. (Kor.) Opazovalni oficir oklopne križarice „Averos" javlja, da je videl, da so Grki zadeli 6 krat turško vojno ladjo „Hafreddin Barbarossa" s krogljami 234 milfmeterskega kalibra. Misu je ostal v Carigradu. BUKAREŠT 17. (Kor.) Rumunska tel. agentura javlja, da je vest, da bi bil cari-grajski rumunski poslanik Misu odpotoval v London, zmotna._ Nezgoda ministra Hussareka. DUNAJ 17. (Izv.) Danes se je ponesrečil naučni minister Hussarek. Ko je odhajal od diričja v .Jokei klubu", je padel tako nesrečno po stopnjicah, da ga je morala rešilna družba odpeljati. Julij Kovacs — oproščen. BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Porotniki so zanikali njim glede Julija Kovacsa stavljeno glavno vprašanje, vsled česar so ostala odpadla. Kovacs Je bil oproščen. Neuspeli splošnega Štrajka na Francoskem. PARIZ 17. (Kor.) Pri danes v Eliseeju se vršečem ministrskem posvetovanju je izjavil minister za notranje zadeve, da se je od splošne delavske zveze uprizorjeni Štrajk popolnoma izjalovil. Podoficir, ki je morda požigalec in morilec. PETROGRAD 17. (Kor.) V vojašnici kavalerijske brigade je Dil nastal požar, ki so ga pa kmalu udušiii. Kot krivca, ki je baje zanetil, so hoteli zapreti nekega podofidrja, a ta je s svojo puško ustrelil stotnika In pisarniškega oficirja, ki sta ga hotela zaslišati. Nato je pa še pomeril nase, a se je samo ranil. Proračun švicarske armade BERN 17. (Kor.) Narodni svet je odobril proračun za armado, ki doseza 45 milijonov in 300 tisoč frankov in Je pri tem za 150 tisoč manjši nego Je bil lanskega leta. Socijalisti so predlagali, da bi se proračun znižal na 40 milijonov, a za to so glasovali samo oni, vsled česar je bil predlog odklonjen. Atentati proti vlakom. DUNAJ 17. (Izv.) Iz Sarajeva poročajo ,N. W. Tgbl.", da Je blizu postaje Čapljina na progi Mostar—Gruž nekdo zvalil na železniško progo veliko skalo. K sreči je pa strojnik še mogel pravočasno ustaviti vlak. ~ " - - - našli dovršenem zakonu o vojnih dajatvah in imunitetnih zadevah začelo obravnavati o provizoriju poslovnega reda, o službeni pragmatik! in o proračunskem provizoriju. Predsednik Je javil, da bo zbornici predlagal, da bi se specijalne debate o zakonu o vojnih dajatvah izvršile v dveh skupinah, plenarne seje se pa bodo vršile vsak dan, če treba, tudi v soboto. Danes se bo najbrže vršila trajna seja. Vlada naj kaznuje povzročitelje Prochazkove afere. DUNAJ 17. (Izv.) Tekom današnje seje je interpeliral češki nar. soc. Šmeral vlado, čemu je tako pozno objasnila Prochazkovo afero in zakaj je trpela, da so gotovi listi delali toliko šuma? Zahteval je energične, da se kaznujejo krivci in povzročitelji afere. (No, po te bodo pa že morali iti na Ballhausplatz. — Ured.) Delo v gosposki zbornici. DUNAJ 17. (Kor.) Gosposka zbornica je sprejela brez debate v drugem in tretjem čitanju kontingent rekrutov, zakon o prispe- orožje poklicanih, vanju za družine pod Pa tudi na progi Doboj—Tuzla so zakon o dobavljanju konj, zakon o zavaro-debel hlod počez po tečeh, katero i vanju pomorščakov proti nezgodam ter o oviro so pa tudi še pravočasno opazili. Kot osumljena so zaprli dva delavca. Državni zbor. Poslovanje v odsekih in polni zbornici. DUNAJ 17. (Izv.) Za poslancem Go-stinčarjem, ki je govoril nad 13 ur, je govoril posl. dr. Korošec, ki je radi plenarne seje ob U prekinil svoj govor. Češki narodni socijalci imajo za obstrukcijo poseben sistem. Tako so samo pri debati o poslovnem redu potratili 2 uri. Čudno je govoril poljski socijalist Liebermann, ki Je pred vsem napadal Rusijo in carizem ter trdil, da je panslavizem predhodnik carizma. Posl. Gross je izjavil, da bodo nemški nacijonald glasovali za vojne predloge. Posl. VerstovŠek je govoril navidezno obstrukcijonistično, a po vsebini je bil njegov govor sama uda-nost in lojalnost. Fresiovi tovariši so izjavili, da bo on govoril, Če treba, celih 24 ur Zvečer ob 11 se pogajajo za kompromis, a zanj je malo nad. Navzočih je malo poslancev, ker po večini počivajo. Posl. FresI govori s slabim glasom. Obstrukcija v proračunskem odseku. DUNAJ 17. (Kor.) Ob tričetrt na osmo uro v jutro je končal poslanec Gostinčar svoj govor, ki ga tekom trinajst in pol urnega trajanja ni niti za trenutek prekinil. Nato je zahteval zaključenje seje. Posl. Dullbić je zahteval, da se konstatira razmerje glasov. Gostinčarjev predlog, da bi se zaključila seja, je bil odklonjen s 30 glasovi proti 2. Na to je povzel besedo poslanec dr. Korošec, ki je govoril do tričetrt na enajst, nakar je prekinil svoj govor, ker je pričela plenarna seja zbornice. Nadaljeval bo s svojim govorom koncem te se|e. Program poslanske zbornice. DUNAJ 17. (Kor.) Konvent senijorjev poslanske zborn:ce Je sklenil, da se bo po samneznik samo tedaj zvest svoji dolžnosti in nalogi, če se zna sebe popolnoma identificirati z narodom in domovino in se popolnoma vtopiti v valove vsesplošne sreče. Nova ideja narodnosti je bila v njegovih očeh vsesplošno zdravilo, od katerega je s polnim prepričanjem upal svobode in blago- j stanja svojega naroda in vsega človeštva. A ko je bil uverjen o tem, je vsa njegova mlada energija, vsa njegova močna volja bila oživljena v tej ideji. Šele proti koncu zime je dobil ugodnejše vesti o Madleninem zdravju. V svoji silni radosti je bila prva njegova stvar, da Je napisal svoji mili ljubici dolgo pismo, ki pa nikakor še ni moglo biti v njenih rokah, ko je tudi že prejel pismo od nje. Nobena beseda ni izrekala morda kakega očitanja, nasprotno je bila vsaka prepolna žarke ljubezni in večne zvestobe. Sporočila mu je, da je ozdravila, da pa pojde po Lubenčiće-vem nasvetu na potovanje. Oprijela se je starega načrta, da gre v Italijo in Nemčijo v družbi z grofico Ladišičevo in Antoaneto Rušanjevo. Dumlč Jih spremi do Linca, odkoder se vrne po Donavi, da ostane dalje časa v Požunu. V Lincu se Jim pridruži netjak grofice Ladišičeve, baron Magda-lenčič, ki Je tamkaj v garniziji pri kirasirjih in Je dobil dopust za leto dni. Ivana Je zelo osrečilo Madlenino pismo — ugajala mu samo ni vest o Dumičevem prihodu. Ugenil le takoj, da piihafa Dumič v političnih opravkih in vedel je, da bo skušal pokvariti uspeh Draškovičevega in njegovega dela. Saj sta morala dosti trpeti že od njegovega pristnega prijatelja podžupana Salopeka, ki }e zastopal v saboru vi-rovitiško županijo. Povsod Jima je delal sitnosti, v saboru je nastopal proti banu Vlašiču in njegovemu prizadevanju. Povsod je razlagal prizadevanje Hrvatov, da se obranijo madjarskega jezika kaker da delajo to po Meternihovi volji in njihovo željo, da povzdignejo Jezik, je predočeval palatlnu in Madjarjem, da delajo tako po navodilih iz Rusije in ker so podkupljeni z rublji. — Ko more delati toliko zgage tak puhloglavec — koliko bo šele škodoval prevejanec Dumić j — je tožil Ivan ves v skrbeh grefu Janku. — Ne bojim se niti sto Dumidev, kaj šele tega edinega Terzita 1 — Je odvrnil gref, vedno zaupajoč v uspeh narodne stvari, vedno vesel in čisto mlad v duši. Vendar pa stvar s Časopisom nikakor ni mogla naprej. Ivan Je hodil zdaj sem zdaj tja. Sam Gaj je prišel v Požun. Bilo je vse zasto ij, dovoljenja nI mogel dobiti. Znal si prenehanju dosedanje in uvedenju razredne loterije. — Prihodnja seja se bo vršila v četrtek. _ V lajšanje bede v Istri. Poslanec Matko Mandić in tovariši so vložili v seji zbornfce poslancev dne 10. decembra nastopni nujni predlog: V krajo! občini Ocizla Klanec v političnem okraju Koper sta v minulem letu 1911. deloma toča, deloma dolgotrajna suša skoro vse uničili Da-si odpada letos na to občino znatna svota od c. kr. vlade podeljene podpore za deželo Istrsko, vendar si prebivalstvo ni moglo nikakor opomoči od težkega udarca. Njegovo stanje se je celo tekom leta poslabšalo, kakor priča uradni spis od dne 20. novembra 1912., doposlan prvopodpisanemu od strani županstva krajne občine. Spis se glasi: „Naša krajna občina trpi to leto veliko poiranjkanje. Jesenski poljski pridelki so jako neznantni in slabi, a pridelka na vinu ni bilo nikakega. Ono, kar ni uničila toča, je uničil prezgodnji mraz (slana). Vrhu tega je tekom leta poginilo mnogo domače živali, posebno prašičev. Radi lanjske slabe letine je prebivalstvo v tem letu še v veči bedi in nevolji. Vložili smo prošnje za podporo na c. k. okrajno glavarstvo in na „Gospodarsko zvezo- v Puli. Zatekamo se s tem tudi do Vas, da bi izvolili zavzeti se za bedno prebivalstvo 99 Kandidatje narodnega delavstva za volitve v predstojništvo Zavarovalnice zoper nezgode na delu" so: I. KATEGORIJA (selena glasovnica) Obrati: prevozna in sklad, podjetja. Za prlsednlka: Nikolaj Dordej, delovodja,Balkana', Trst. Za namestnika: Fran Gruden, lesni delavec, Trst. II. KATEGORIJA (rdeča glasovnica) Obrati: rudarstvo, plavžarstvo, kovi-narstvo, stroji, orodje. Za prlsednlka: |ankO Stahan, strugar v arzenalu, Pula. Za namestnika: Jakob Trošt, mehanik v Trstu. VI. KATEGORIJA (bela glasovnica) Obrati: Papir, usnje, mizarski in kmetijski obrati, mlini. Za prlsednlka: Fran Gomišček, mizarski delovodja v Podmelcu. Za namestnika: Ivan Filipčič, mizarski pomočnik, Trst. Ti kandidati so postavljeni od skupnega narodnega volilnega odbora sporazumno z delavci! Volitve se vršijo sicer 20. t. m., je pridobiti celo zagovor mogočnih madjar-j vendar radi discipline in kontrole Vas po-skih velikašev, pa vendar ni pomagalo nič. zivljamo, da pošljete pravilno podpisano Ivan Je hodil povsod ž njim. In nista samo glasovnico Vašega obrata čimprej načelniku po Požunu letala okrog mogočnikov. Šla sta narodnega volilnega odbora g. dr. Edvardu tudi v Pešto, na Dunaj, v Gredec. Povsod Slaviku, odvetniku v Trstu (Narodni dom), so Jima govorili to in ono, a vendar nič j statnega obljubili. (Dalle.) I Narodni volilni odbor. Danes ob 3. pop. božićnica, v „Nar. domu44. Stran II. ,EDINOST * št. 352. V Trstu, dne 18. decembra 1912. te občine, kateri na vsak način treba podpore ali v denarju, ali v hrani, oziroma v fcr.ni. Ozirom na tu navedeno predlagajo pcdpisanl: Visoka zbornica izvoli skleniti: „C. kr. vlada se poživlja, da prebivalstvu krajne občine Ocizla-Klanec v Istri priskoči čini prej na pomoč z izdatno podporo iz državnih sredstev, bilo za izvedenje potrebnih javnih del, bilo za nabavo hrane, oziroma krme". V formalnem pogledu predlagamo, naj se ta nujni predlog z uporabo vseh po pavilniku možnih skrajšanj cdkaže odboru za blaženje bede. Nujen predlog v sličen namen je stavil isti g. državni poslanec v prilog občine Barbana v puljskem okraju. Domače vesti. Imenovanja. Ministrstvo cesarske hiše in zunanjih zadev je imenovalo konceptnega praktikanta pri tržaški pomorski vladi, Bruna pl. Grebmayerja za dvornega in ministrskega konclpista v omenjenem ministrstvu. Finančno ministrstvo je imenovalo finančnega komisarja dr. Karla de Nordisa za finaučnega tajnika v okrožju finančnega ravnateljstva v Trstu. Za davčnega upravitelja v IX. činovnem razredu sta imenovana davčna ofcljala Fr. Grigolon ia Emil Crasnich. Za užitninske oficijale v X. činovnem razredu so bili imenovani užitninski asistenti Ivan Unterkreuter, Jurij Pischkur ia Fran Jellenc. Za upravitelja pri finančnem eknomatu Je imenovan pisarniški pristav Anton Frank. Odlikovanje. Trgovinska in obrtna zbornica v Zagrebu imenovala je v svoji dne 10. t. m. obdržavani tajni seji jednoglasno svojim dopisovalnim članom gosp. Gjura Vučkovića, veletrgovca v Trstu, uvaže-vaje njegovo zaslužno delovanje za domačo trgovino in obrt. Osebna vest. Iz uradniških krogov nam pišejo : Gospod Ivo R a n d i ć, upravitelj podružnice „Croatie" v Trstu, zavarovalne zadruge v Zagrebu, ki zavzema v Trstu tudi časti nadzornega odbornika Hrvatske štedionice in hrvatskega društva „Stross-raayer", je slavil početkom tega meseca 25letnico svojega dela v omenjenem zavodu. Kakor svojedobni upravitelj glavnega zastopstva v Osjeku za Slavonijo, kakor tudi v sedanjem položaju, kakor upravitelj podružnice v Trstu za Avstrijo, je povzdignil zavodov posel v vsakem pogledu, tako, da bi si mogel vsak zavod Častitati na taki strokovno-naobraženi sili, dočim more biti z druge strani njemu, kakor 251etnemu ne-nmornemu delavcu, v največe zadovoljstvo, da je svojo nalogo na tem težavnem zavarovalnem polju ovenčal s toli dolgim in vstrajnim delom. Jubilarju častitamo najsrčneje. Ekonomisti in poštenjaki okoli „Pic-cola«. Od informirane strani prejemamo še sledeča pojasnila k popravku, katerega )e moral objaviti današnji „Piccolo" na zahtevo Tržaške posojilnice in hranilnice. Odstavek tega popravka glede odpovedne klavzule glasi v pismu, katero je bilo poslano „Piccolu" še 14. t. m. zvečer, takole: „Vero e invece che il sottoscritto con-sorzio avvalendosi della clausola contenuta nel testo del libretti a risparmio da esso emessi, ed analoga a quella contenuta nei libretti di altri istituti che si occupano di simili affari (come la Cassa die Risparmio Irlestlna, la Cassa di risparmio postale ecc.), e pubblicata mediaate regolare affissione nei locali d' ufficio del consorzio fin dal 30 gen-naio 1892... itd." „Piccolo" je izpustil besede „come la Cassa di Risparmio Triestina, ia Cassa di risparmio postale" in postavil na njih mesto pike. Nastaja prašanje, zakaj je „Piccolo" to storil. Da ne bi škodil svoji ljubljeni Cassa di Risparmio Triestina? Torej so bile njegove trditve naperjene proti Tržaški posojilnici in hranilnici z zlobnim namenom, škoditi temu zavoda. Da ne bi popravek preveč koristil? Torej je „Piccolo" proti svojemu boljšemu znanju skušal prikriti, da je Tržaška posojilnica in hranilnica glede odpovedne klavzule v istem položaju kakor Cassa di Risparmio Triestina m Poštna hranilnica. Ekonomisti ? Morda, saj so zato plačani od svojih gospodarjev. Poštenjaki? Od Tržaške posojilnice in hranilnice poslani popravek glasi v izvirniku na koncu tako-le: „vero e invece che il fatto deli' osservanza dei termini di disdetta nei časi sopraindicati si giustif ca da per sč, e vlene approvato da guantl onestamente deslderano che la presente crisl che aglta tutta la mo-narchla e colplsce tuttl gl' Istituti finanzlarl Indlstlntamente, abbla a cessare quanto prlma." Zadnji stavek od besedi „e viene approvato" naprej je „Piccolo" zaplenil in nadomestil s pikami. Ka| je bilo v tem stavku na poti ekonomistom okoli „Piccola"? Ali jim je bilo preočitno povedano, da oni ne spadajo med one, ki pošteno želijo, da naj naša monarh ja čim prej prestane sedanjo krizo? Od kedaj pa je patrljotizem gospodov okoli „Piccola" tako sramežljiv ? Ali Je bilo pre-Jasno povedano, da sedanja kriza zadevlje vse finančne zavode brez ratlike ? Priznavajo torej ekonomisti okoli „Piccola" še enkrat, da so imeli nepošteni namen, prikriti svojemu vernemu čitateljstvu, da Je glede sedanje krize položaj Tržaške posojilnice in hranilnice ravno isti, kakor vseh drugih finančnih zavodov! Ekonomisti? Morda; vsaj plačani so za to. Poštenjaki? Da, toda po abruških uzorih. V mirnih časih so gledali od strani, škripajoč z zobmi od zavisti in groze; sedal, v času splošne vznemirjenosti, so se, kdo ne bi verjel v atavizem? — prikrall z zastrupljenim bodalom pod plaščem in so skušali raniti sovražnika na zlobnozavraten način. Proč, banditi! V pobalinsko zafrk-ljivem tonu komentarja, s katerim ste brezuspešno skušali oslabeti utisk popravka naše Trž. posojilnice, ste stresli z bodala zadnje kaplje svojega strupa: — in sedaj jezik za zobe in bodalo lepo v stran! Prepričani smo, da se „Piccolo", potem ko se mu je tako temeljito posvetilo, več ne oglasi tako hitro, mi pa se hočemo mimogrede še dvakrat, trikrat povrniti k poučnemu, četudi nekoliko neprijetno dehte Čemu poglavju o „Piccolovlh" ekonomistih — poštenjakih — pa takih 1 Evviva il socialismo — abbasso i sciavi 1 Je ljudi) — in sicer le pametnih ljudi j —, ki gotovo porečejo, da je to ne-možno, da bi iz enih in istih ust mogla priti ta dva vsklika hkratu in v eni sapi. Tako bi menili pametn! ljudje, da sta to dva pojma, navdušenje za sccljalnodemokratična načela vsevesoljnega bratstva med narodi in pa peneče se sovražtvo do kakega na roda — ki enostavno izključujeta drugega, ker si stojita nasproti tako nekako kakor ogen] in voda. Pametni ljudje lahko govore tako; ali skušnje uče, da so često razni grdi instinkti močneji, nego zdrava pamet. Zato se dogajajo stvari, ki jih zdrava pamet ne more umeti. Najeklatantneje se nam kaže ta resnica na naši socijalni demokraciji. Zadnjič že smo povedali, kake neumnosti in surovosti je v svetoivanskem „Narodnem domu" prodajala razgrajajoča družba socijalnih demokratov radi nabiranja darov za balkanske „Rdeče križe". V nedeljo po-poludne se je dogodilo na ulici Giulia nekaj sličnega, če ne hujega. Kdor je šel ob rečenem času po tej ulici, je mogel biti priča odurnemu, sramotnemu prizoru. Gruča našim ljudem znanih socijalnih demokratov je hrumela In kričala na vse grlo: nZivel socljallzem! Abbasso s ščlavlJ /" Usta, ki sicer tako rade govore sladke besede o bratstvu, sikajo strup narodnega sovražtva. Da bi kričali proti srbski državi kakor domnevani provzročiteljlci vsega zla, ki je do-naša za prebival tvo vsako pripravljanje za vojno — to bi človek še umel. Ali da divjajo proti narodnosti, s katero morajo skupno živeti, oziroma proti svoji lastni narodnosti, to je, ki ogorča in česar člo veški razum ne more umeti iz socijalisiičnih vrst. Pa je bilo še drugačnih vskllkov, ki kažejo na neverjetno podivjanost čutstev. Eden teh „manifestantov" je kričal drugemu, pozvanemu pod orožje: Glej da prlneseš seboj vsaj — nekaj glav tistih prokletih Ščiavov! I Našinci so z ogorčenjem zrli na ta be-stijani prizor, ki mora z gnusom napolniti vsakega čutstvenega človeka. Vrhu tega nam poročajo s Prošeka, Kontovelja, Barsovelj, Sv. Ivana in od Skednja poročila o še dru gih gorostasnostih, ki jih širijo socijalno demokratični agitatorji med itak že dovolj razburjeno ljudstvo. O tem bomo še govorili. In kaj hočejo socijalni demokratje doseči s takimi lažmi in neumnostmi. Menijo, da si s tem pripravljajo teren za prihodnje državnozborslce volitve. Pa se utegnejo hudo urezati. Take tartarske vesti morejo že razburiti ljudi za hip. Ali le za hip. Taka laž more živeti le en dan, dokler ljudje ne vidijo, da je bila le — lažnjiva hujskarija In zopet se obračamo do slovenskih intelektualcev v slovenski socijalni demo kracijl, ki sicer prisegajo, da tudi oni ljubijo svoj narod. Obračamo se do njih z vprašanjem, ali se jim še ne oglaša vest, da bi z energično besedo napravili konec takemu, vsem socljalaodemokratičnim principom v obraz bijočemu početju od strani zaveznih njihovih sodrugov?! Oai, ki se vendar smatrajo sebe za prve apostole kulture. Ali res nimajo nič pri tem, da pride svet do uverjenja, da je socijalnodemokratična organizacija pravzaprav le zavod za — pone-umnevanje ljudstva. Ali si hočejo res s svojim molkom nalagati soodgovornost za take pojave? Brumne dušicejv LJubljani in drugod, ki so se toliko razvnemale v moralnem ogorčenju radi tiste ub^ge muze na Prešernovem spomeniku v LJubljani, vabimo, na si pi idejo ogledat minole nedelje razkrit: spomenik pok. cesarice Elizabete v vrtu pred južnim kolodvorom v Trstu. Tu bodo videle v gručah na obeh straneh kipa cesarice celo več — nuditet. Posebno na levi strani stoji cela ženska podoba, kakor jo — ustvarja Bogi In nikdo se ne zgraža. Še več: pred spomenikom je daroval sam prevzvišeni gospod škof sveto mašo ob veliki azistencl. — Pa da se razumemo! Ne izrekamo morda kake graje usUaritelju spomenika in njim, ki so ga naročili. Hoteli smo s tem ožigosati le licemerstvo in tisto borniranost, ki ne razume, da treba take stvari gledati s tistim Čistim očesom s katerim naj se gleda — umetnost, pa naj bo na Prešernovem spomeniku v Ljubljani, ali na onem cesarice Elizabete v Trstu, ali Da na galerijah, ali pa po — cerkvah v Rimu 1 f Ivan Benko. Prejeli smo: Osem let po razglašenju deželne avtonomije, skoraj istočasno kakor v drugih slovenskih deželah, začelo se je narodno gibanje tudi v severno-zapadnem delu Utre. — „Vstanimo, zarja vstaja", „Boben silno budi", „Naprej", „Prosto reže ptica v zraku" itd. — pod temi prapori navdušenih pesmi se je začel orobujati naš Istran. Navdušenje za narod je bilo uprav fanatično in kar brez vsake milosti bi bili takrat Slovenci zapodili iz dežele: „vse sovrage Slavije". Prva čitalnica Je vzcvela v Dekanih, ki ie pred tremi leti obhajala z veliko slavnostjo 40letnico svo-|ega obstanka. Težak Je bil začetek, kajti na strani razdraženin Lahov Je stala velika večina domačinov • — nasproti neznatni četici narodnih boriteljev. Provzročil Je ta preobrat velikih telesnih poškodeb in celo smrt. Bližje Pobege so sprejele prve narodni krst in so še danes najmočnejša trdnjava v koperški občini. Kdo je pa zanetil plamen v srcih prvih mučenikov ? Ta leklenl značaj |e bil ravnokar pokopani Ivan Benko, nadučitelj v pokoju. Po upokojitvi vrnil se Je v kraj, kjer je v prvič oral ledino na rodne zavesti in kamor ga je vezalo malo posestvo, ki ga je priženil po še živeči gospej soprogi. Njegov blag značaj in velikodušnost sta mu pridobila naklonjenost vseh, ki so občevali ž nJim. V svoji mladosti med in-tellgenti skora osamljen, stopal je krepko po trnjevi poti tedanjih viharnih časov se svojo malo pa zvesto-udano četico, s katero je večkrat tvegal svoje življenje. Usoda mu je odločila malo sladkega počitka po trudapolnera delu — le borna štiri leta. Gotovo se ga bodo z živo hvaležnostjo soominjali (kakor jaz), vsi drugi njegovi učenci iz Ricmani, Dekani In Sobonj. Njegov trud v narodnem oziru je bil tako uspešen, da se bližnji Italijani niso upaii nikdar-pristopiti praga naših vrlih Dekanov in Pobegov. Slava Benkovemu spominu! Učenec. O „slovenskih šolskih zahtevah" prinaša „Triester Tagblatt" od minole nedelje Članek, v katerem se bavi z našimi Šolskimi zahtevami In še posebej z zahtevo po drugem slovenskem Šolskem nadzorniku. Odgovor glede na poslednjo točko prepuščamo avktorju našega članka. Na repliko glede naših šolskih zahtev sploh pa moramo, že takoj odgovoriti par besed. „Triester Tagblatt" piše: „Zahtevi po ustanovi nadaljnjih ljudskih Šol in slovenskega gimnazija pač ne bo opravičenega odpora, najmanje od nemške strani. Kajti, če hočejo Slovenci, oziroma njihovi javni voditelji, ne razumevajoč svojega lastnega interesa, odreči se velikim koristim, ki lih nudi njihovim otrokom nemška šolska vzgoja, je pač to le njihova stvar!" Hvala Bogu l To je bila enkrat pametna beseda. Ćemu komu vsiljevati „dobrote", ako Jih noče, ker misli, da so mu v kvar?! Ravno z nemškega stališča je zelo pameten nasvet, ki ga daja tržaški nemški list Nemcem. Če so res uverjenl, da Slovenci ne morejo vspevati brez solnca nemške vzgoje, kolika ugodnost potem za Nemce! Slovenci se uduše sami v svoji neumnosti in kulturni zaostalosti in Nemcem bo prihranjeno mučno delo pobijan|e Slovencev. Imeli bodo enega nasprotnika manje. Ali mi Slovenci — kakor vsi nenemški narodi Avstrije — Imamo svoje posebno menenje o dobroti nemške šolske vzgo|e za nenemške otroke! Pridnih, ki po šolah ponujajo našim otrokom nemško kulturo, pogrešamo nečesa, česar ravno ne moremo pogrešati, oziroma: česar tako hudo pogrešamo! Pogrešamo dobrohotnosti, pogrešamo ljubezni, pogrešamo blage besede, ki naj uverja otroka, da ga učitelj ljubi, da mu le dobro hoče, pogrešamo tiste vzgoje, ki oplemenjuje — srce 1 SIcer trdimo mi, da tudi vzgoja uma ne more biti vspešna v Jeziku, ki Je otroku ptuj. Ali denimo, da se motimo, da nimamo prav. Absolutno pa vzstrajamo pri trditvi, da vzgo|a uma sama ne more dati pravega človeka toliko po znanju, kolikor po mišljenju — po značaju. In to le tisto, ki nas boli, ko moramo pošiljati svoje otroke v roke učitelja, ki je napram temu našemu detetu ptuj, hladen v duši! Ravno to Je, kar nam omrazuje to nemško šolo k er daj a na š e m u otroku te kulturo uma a ne kulture srca! Zato zahtevamo šol, kjer bo naš človek učil in vzgajal našega otroka v tistim Jeziku, ki je edini instrument, ki sega v dušo — v materinem jeziku. Nemci naj torej poslušajo nasvet „Triester Tagblatta*: naj ne nasprotujejo več ustanovitvi slovenskih šol. Ce bo škode od tega, |o bomo nosili mi in ne Nemci! Le ne vsiljevati dobrot! Kajti, kar je usiljeno — pa bilo tudi dobrota" — je vsikdar grenak kruh. Še enkrat in v zadnji uri poživljamo naše zavedno delavstvo, ki je zavarovano proti nezgodam, da kjer mu Je možno, pri svojih delcdijalcih zahteva delavsko glasovnico zase in jo pravilno podpisano dopošlje v pisarno g. Slavika. Prihodnji petek so te volitve končane in čas bi že bil, da se v ta nesrečni zavod uvede nekaj reda I Res da je vsa naša pozornost sedaj posvečena važnejšim in resnej- šim dogodkom ali domačim socijalnim potrebam Je nujno treba odpomočl. In velika bo škoda, če to priliko zamudimo sedaj pri teh volitvah, in posebno, če krivda pade na nemarnost posameznikov. Važen razglas. Snočnji uradni list priobčuje sledeči razglas: „D3je se v splošno znanje, da so vse železniške proge zasedene po vojaških stražah, ki imajo ukaz, da zapro vsakogar, ki bi si dal opravka na železniških progah ali bi stopil nanje, ne da bi se mogel primerno legitimirati; proti vsakomur pa, ki bi se skušal odtegniti odvedbl v zapor ali se ne bi ustavil na prvi klic: „Halt! wer da? (Stoj! Kdo tam?)" je rabiti orožje." Pozor torel, da ne bo kakih nesreč vsled kakih neprevidnosti ali lahkomiselnosti. Veliko zanimanje vlada za današnjo božIČnlco. Marsikateri starši pripeljejo svojo deco popoldne ob 3 30 v „Narodni Dom", kjer bodo nastopili mladi igralci v ulogah „štirih letnih časov". Prišla bo na oder „Pomlad" s svojim cvetjem, „Poletje" z žitom, bogata „Jesen" in snežna „Zima". Videli bomo pri drugi kosca, ki kleplje koso, veselo ženjico s srpom, malega poredneža s sanmi. Pa še marsikdo drug se bo oglasil. Vsak nam bo pa kaj povedal ali zapel. Gotovo se ne bodo veselili pri tem samo otroci, ampak tudi odrasli bodo z zanlman|em in radostjo gledali nastop naših otrok. Pri tem pa bodo imeli zavest, da so storili tudi dobro delo, ko so s svojo vstopnino pripomogli k obdarovanju ubožnih otročičev. Občni zbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu se bo vršil jutri, v četrtek, ob 8 30 zvečer v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". Tem potom vabimo vse p. n.'člane in prijatelje društva, da se udeleže občnega zbora v kar najobilnejšem številu. Iz poročil društvenih funkcionarjev se vsakdo lahko prepriča o resnem in srao-trenem delovan|u društva. Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" pri Sv. Jakobu v Trstu. Da omogoči obisk glasbene šole tudi oddaljenejšim otrokom, otvori naša Matica glasbeno šolo tudi pri Sv. Jakobu. Poučevalo se bo klavir in gos i, po potrebi pa tudi drugi glasbeni predmeti. Ukovina stane na mesec 5 K, ubožnejšim pa se lahko zniža na polovico. Pouk se prične 2 Januarja I. 1913. Učenci, ki žele obiskovati glasbeno šolo, naj se zglase pri učitelju R. Mahkoti na CM šoli pri Sv. Jakobu. Telovadba sokolskega naraščaja se zaradi božičnice Jutri ne vrši. Odsek Tržaškega Sokola v Rojanu naznanja, da priredi Silvestrov večer v dvorani „Konsumnega društ?a v Rojanu". Spored se objavi pravočasno. Obenem prosi cenjene rodoljube, ki bi hoteli prispevati s kakim darilom za srečkanje, da lih sprejemajo gospice Bajtove ul. Rojan št. 5. I. od 1 popoldne naprej. nezaslišan Skandal o zauarooalnlcl zoper nezgode. 7rst, 17. decembra. Že zdavnaj je vsakdo vedel, kdor Je imel opraviti z zavarovalnico zoper nezgode v Trstu, da se postopa v tem humanitarnem zavodu vse drugače nego pa človekoljubno, posebno pa še tedaj, kadar gre za slovenske stranke. Toda, kar se Je pripetilo v ponedeljek zvečer nekemu slovenskemu delavcu, to pa prekorača vse meje človeškega ravnanja, ki je bilo doslej med be-lekožci v navadi. Ne moremo najti pravega izraza, da bi mogli primerno ožigosati tako nekulturno postopanje uradnikov in uslužbencev tega zavoda, toda vendar skušajmo objektivno obelodaniti svetu, kako so ravnali z nekim poškodovancem, ki je prišel iskat svoje pravice v ta zavod. Neki 19!etnl Ivan Hrovatln iz Elerjev pri Škcfilah je bil povabljen v ponedeljek v svrho zdravniške preiskave, ker se |e rami na levem očesu pri delu v kamnolomu. Ves dan je moral čakati, preden so ga ob 5 zvečer resnično preiskali po d.ru Oblatu na domu. Ker je vedel mladenič, da ima pravico zahtevati potne stroške in morda še kako drugo odškodnino, |e prosil, da mu plačajo voznino do ŠfcofiJ v znesku vsaj K 1'20. Zaradi tega zahtevka ga je spremil uslužbenec zavarovalnice v urad v ulici Valdirivo Št. 40 v prvem nadstropju. Tukaj so ga hoteli gospod|e uradniki kratkomalo odpraviti; ker pa Je Hrovatln vzstrajal pri zahtevi, da mu po tolikem čakanju, ko ni niti kosil, vendar plačajo vsaj pot, tedaj so ga ti oli anci začeli zmerjati z raznimi psovkami, in ko |e začel govoriti slovensko, tudi z „va fora .ščavo" nato in bosco" in drugimi uradnikom tega dobrodelnega zavoda primernimi izrazi. Zlasti je bil hud neki mlajši, visok, črn in debel gospod, ki se Je posebno odlikoval s tem, da Je druge Šuntal, da onega siromaka s sirovo silo vržejo iz urada. Pri te n so se ti gospodje tako razgreli, da so uoogegi itak bolanega delavca vrgli na tla H na vsi trije vlačili po kamnitih s t *pnjicah, da je z glavo udarjal in ga poleg tega obdelovali okami in pestmi, ter mu povs ročili znatne poškodbe na vsem telesu, mu raztrgali do cunj suknjo, telovnik in srajco. — Ko V Trstu, dne 18. decembra 1912. „EDINOST" 35 S Btran III. so se gospodje zmagovito vračali, so se ljudje na stopnjicah glasno zgražali nad ta-k!m nečloveškim početjem, drugi pa so nesrečnika še zasmehovali, češ, zakaj da jim on, tak krepak mladenič/ ne vrne s pestjo, kar so zasluzili. Ko se je Hrovatln zopet vrnil v urad, da mu plačajo pot in pa raztrgano obleko, tedaj so mu dali prav radi ne le i'2o K, ampak kar io K. Dotično nakazilo za 10 K je izdal ravno tisti gospod, kt je bil preje najhujši. Pri blagajni se je usmilila Hrovatina neka gospodična in ga poslala v drugo nadstopje, kjer so napra-viii o tem izredno Človekoljubnem činu neki zapisnik, katerega je revež v strahu podpisal, ne da bi vedel kaj. Ves raztrgan je končno šel na cesto, kjer se je zavzel zanj neki finančni stražnik in ga spremil na kolodvor na koperski vlak. Včeraj zjutraj pa se je moral zopet vrniti v Trst, kjer so po posredovanju policije morali izvršiti na rešilni postaji celo neki operativni čin, da se preprečijo hujše posledice. Tudi tu so napravili zapisnik o tem dogodku. Mislimo, da bi take verne slike modernega barbarstva ne našii izlepa v Evropi; toda če se Je pa pripetilo celo v humanitarnem zavodu, potem je tržaška zavarovalnica zoper nezgode postala pre-tepalnica za nezgode in pač unikum teh človekoljubnih zavodov. Upamo, da se vsaj sedaj pristojne oblasti začno nekoliko bolj zanimati za ta Avgijev hlev in gnezdo združenih karaoristov in socijalistov. — O stvari se bo govorilo gotovo še drugje in bomo čitatelje obveščali o nadaljem teku te nečloveške zadeve. Naša dolžnost je, da z brezobziroim razkrinkanjem preprečimo v prihodnje tako in enako nečloveško, barbarsko ravnanje brezsrčnih uslužbencev in uradnikov tega zavoda, da postane zavarovalnica še kedaj ubogemu delavstvu to, kar bi morala biti že davno. * * * Z druge strani, ali da povemo naravnost : na pristojnem mestu, kjer so se uradno že bavili s to grdo stvarjo, pa smo izvedeli še sledeče zanimive podatke: Hrovatinove poškodbe je konstatirala „Igea* in „Guardia medica", ovadil pa je Hrovatln vso zadevo pri policijskem komi sarijatu Št. III. Njegovo izpovedbo je vzel na zapisnik policijski oflcijal Basilisco, ki |e dal poklicati v urad ona dva „gospoda", ki sta vlekla, oziroma vrgla Hrovatina po stopnicah v zavarovalnici za nezgode; in tu se je izkazalo, da to nista bila uradnika, temveč zavarovalnlčna sluga Karel F a c-chln in Josip Fledinger. Facchin Je na policiji popolnoma priznal svoje sirovo brutalno ravnanje s Hrovatinom, obenem pa je izpovedal, da je ravnal tako s Hrovatinom, ker mu je tako ukazal oddelni načelnik dr. Armand Mecozzi. Fledinger je le deloma priznal, da je tudi grdo ravvnal s Hrovatinom, vendar pa je izpovedal, kakor njegov tovariš, da mu je ukazal dr. Mecozzi, naj vrže Hrovatina skozi vrata in to za kazen za njegovo trdovratnost, da se je hotel neupravičeno pritožiti, kakor je rekel dr. Mecozzi. Proti obema sirovima slugama Facchinu in Fledlngerju in še hujšemu njunemu predstojniku dr. Mecozzlju je uvedena kazenska preiskava in pričakujemo, da tudi dobe primerno kazen za njihovo nečloveško, barbarsko ravnanje._ Slovensko gledališče. Zaradi velikih priprav za opero odpade predstava v četrtek kakor tudi nedeljska popolpanska predstava. V nedeljo zvečer točno ob 8 pa se poje prvič na slovenskem odru v Trstu prekrasna opera Ivana pl. Zajca, „NIKOLA ŠUBIC ZRINSKI". Ker je interes za to operno predstavo res velik in ker je pričakovati velikega obiska, priporočamo, naj si vsakdo preskrbi že zdaj vstopnico, ki Jo dobi vsak dan pri dnevni blagajni Dram. društva v Narodnem domu. _ Tržaška mala kronika, TKST, 17. decembra. Tatvine. V Škednju št. 147 stanujoči 201etni Mohor Gregorčič, iz Novega mesta, je ukradel nekemu Alojziju Podrajšku srebrno uro in verižico ter jo zastavil za tri litre pive. Gregorčič je bil aretiran. — V kinematografu „Volta" v ul. Bar-riera vecchia je neznan tat ukradel Dominiku Micheliju, stanujočemu v ul. del Bosco Št. 12 zlato uro in verižico, vredno 240 K. — V kinematografu „Royal", tudi na Barrleri, je ukradel nekdo Gvidonu Rovellu, stanujočemu v KJudlnu, denarnico s 6 K. Samsona so aretirali. Starosveto-pisemski Samson je bil židovske krvi in se je zaljubil v Filistejko, lepo Dalilo, kar pa je bilo zanj največja nesreča. Tržaškemu njegovemu soimenjaku, ki pa je Italijan in mu je kot takemu ime Pietro Šansone ter stanuje v ulici Rigutti št. 11, pa Je bilo tudi v nesrečo, da se Je zaljubil, četudi le v Italijanko, Marijo Silvestrijevo, stanujočo v ulici Media Št. 6 Tržaški Samson Je bil namreč preveč ljubosumen in je svoji ljubici grozil s smrtjo, vsled česar ga je tudi njegova ljubica izročila Fiiistejcem, to se pravi — policiji. Zaradi žaljenja veličanstva je bil na ovadbo treh vojakov bosenskega pešpolka aretiran 361etni krojač Anton Jelen iz Radovljice, ker se je baje izrazil žaljivo o cesarju. Iz velikomestnega blata. Anton Us sentini, star 19 let, iz Vidma v Furlanijl, človek brez posla in brez stanovanja, in neki Rudolf Raul, Iz tesinskega Cantona v Švici, stanujoč v ul. Ghega Št. 7, sta se dala vzdrževati po dveh onih nesrečnicah, ki prodajajo svoje lastno telo, neki Ani Ba-ričevlčevi in Ireni Calligarisovi, ki obe stanujete v ul. Fortlno št. 3. Policija je prišla na sled obema nesramnima izkoriščevalcema žensk in ju je aretirala. Aretirana je bila tudi imenovana Irena Calligarisova, ker je včeraj ponoči zaprla v svojo sobo nekega Julija Perina, stanujočega v ul. del Boschetto št. 20, ker jej ni plačal, kar bi jej moral plačati, oziroma kar je ona zahtevala od njega, in ga dalje časa ni izpustila Iz sobe, utesnjevajoč mu tako osebno svobodo. _ Društvene vesti« Akad. fer. društvo „Balkan". Danes ob 8 30 zvečer sestanek. Predava tovariš Viktor Vouk: „Prešeren v svojih poezijah". „Slovanska Čitalnica" v Trstu naznanja vsem društvom in organizacijam, ki bi želele, da jim društvo odstopi za njih prireditve svojo dvorano, da vlože toza devne prošnje na varnost na odbor „Slov Čitalnice", in sicer teden preje, ker se na druge prošnje odbor v bodoče ne bo oziral. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes v sredo zvečer pevska vaja za mešani zbor. CM podružnice za I. mestni okraj ustanovni občni zbor se bo vršil v soboto, 21. t. m. ob 8 30 zvečer v gostilniških prostorih novega „Kons. društva" v ulici Lazzaretto vecchio po običajnem dnevnem redu. „Slovanska Čitalnica" v Trstu. — Odbor se je sestavil iz sledečih gospodov: Predsednik dr. Egon Stare, podpredsednik F. L. Tuma, tajnik Fran Šemrov, zapisnikar Fran Zupančič, blagajnik Martin Porenta, knjižničar Anton Cigoj, gospodar Josip Kugler, ter odbornika Milan Stubelj jn Rj-dolf Lisec, namestnika dr. Ivan M. Cok ter dr. A. Komavli. Otroški vrtec v Rocolu priredi svojo božičnico v sredo 25. t. m. (na Božič) ob 4.30 pop. v dvorani g. Škllana. Pri bo-žičnicl sodeluje mandolinistična skupina Viktor Parma. _ Nar. del. organizacija. V. redni občni zbor NDO v Trstu. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je dne 14 |anuarja t. I. vršil izredni občni zbor NDO, na katerem je bil izvoljen sedanji odbor. V slabem stanju se je nahajala v tistem času NDO, toda sedanji odbor se je vrgel z vso vnemo na delo in kmalu se je pokazal tudi uspeh. Bilo je v NDO vedno več opravkov. Sedanji odbor je nastavil s prvim marcem uradnico in strokovnega tajnika, ki vestno izvršujeta službo in jima gre v imenu odbora Iskrena zahvala. Sedaj se nahajajo v Trstu sledeče skupine: Zidarska, Sv. Andrej, Sv. Marko, mestna plinarna. L'noleum, Lloyd, tovarna olja, plavži, čistilnica petroleja, prosta luka, pekovski pomočniki, tesarji, mizarji, parketni stavci, postiljoni, lesni težaki, ženska skupina; veliko število delavcev pa je učlanjenih direktno pri ceDtrali, torej ne pri skupinah. V razvoju so pa sedaj sledeče sku pine, ki se kmalu ustanove : krojaški pomočniki, čevljarski pomočniki, kamnoseki, ogljarji, zasebni težaki, trgovski nastavi] enci, mehaniki, tramvajski uslužbenci itd. Po okolici se pa snujejo podružnice: predvsem se ustanove v Lonjerju, na OpČinah, v Treb-Čah, pri Sv. Križu, v Rlcmanjih in v Dekanih. Največje gibanje je bilo zidarsko, nato v škedenjskih plavžih, v zavodu pri Sv. Andreju, tovarni „Llnoleum", sedaj pa v Ml TRIJE SMO EDINI VTEM D0 POVSOD IN BREZPOGOJNO ZMAGA :: Paroploonn družba ms D. Crlpcouich & CI. Trst EKSPRESNA VOŽNJA TRST - BENETKE - IN NAZAJ = s krasnim parnikom na turbine in tremi vijaki Centralna kurjava VEKTEZIA Prevoz v treh urah. opremljen z vsem modernim konfortom ter s saloni I., II. in III razreda. Zimski vozni red: (veljaven do preklica). ODHOD IZ TRSTA: (Pomol sv. Karla) vsak Četrtek In soboto ob 8 zjutraj ODHOD IZ BEHETEK: (Bacino S. Marco) vsak ponedeljek in petek ob 1.30 popoldne. Izbrana restavracijska postrežba in v bifeju. (V smislu službenega pravilnika). Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen in zimo v dobroznani trgovini m Citta di Trieste ul. Glosuč Card&eci št. 40 kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom plašči iz pravega tirolske a sukna za duž. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po neverjetno nizkih cenah v trgovini Alla Citta di Trieste nI. Giosufe Carduoel št. 40 Zobotehnik iz Nemčije Josip Konig diplomiran na zobotehnični akademiji ▼ Parizu« ■■■ TRST ■■■ ulica S. Nicolb št. 18, II. n. Plačila na mesečne obroke. "VB J L 3 Jakob Dubinsky manufakturna trgovina Trst - via delle Poste št. 1 - Trst, naznanja cenj. občinstvu, da je prejel BS" veliko partijo zimskih sukenj površnikov in čevljev ter prodaja vse pod tovarniškimi cenami. Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke Giusto Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske avetiljke. Posoda in škatlje is bele in kamno-barrne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). IC Bi 31 Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl W v ulici Belvedere št. 28 MESNICO v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, koStrunje meso in izbrano perutnino po brezkonkurenčnih cenah. Nadejam se, da me slavno občinstvo počasti a svojimi naročili. — Naj a dan ej Si ANDREJ ZVANELLI. Nova slovenska trgovina izgotovijenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. V? NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE na knjižice in tekoči račun obrestuje s polnimi H II llV/Vrt VLOGE i. iini/j m l\Vi j L. H H 4i|z-43|4-5°io PRODAJA 8RECKE NA MALE ME8E6NE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO P080JA »A MENJIĆE IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA V8EH VR8T. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva JOCIJC. c. kr. državna loterija v skupne vojaške dobrodelne namene. TA ĐEVABSA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuj« 31.146 dobitkov v gotovini v skupni Bvoti 625.000 kron. *3T Glavni dobitek: 200.000 K. Žrebanje se bo vršilo javno 19. decembra 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamtstra»»e 7, v loterijskih kolekturah, tobakamah, pri davčnih, poStnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni Dačrti za kupovslce srečk brezplačno. Srečke se po&iljajo poštnine prosto. OdL Kr. loterijske direkcije<0dde,ek " drž. loterije) Stran IV. EDINOST" St. 352. V Trstu, dne 18. decembra 1912. čistilnici petroleja in pri postiljonih. Inter-, Hko pozna, da se je nehote izdal, s kakim veniralo se je na raznih straneh in doseglo j blagom trguje. Ako so ljudje, ki ne proda- mnogo uspehov; pomagal je pri tem tudi drž. posl. dr. Rybaf in drugi. Napravilo se je mnogo tožb na obrtno sodišče, ki so imele skoraj vse uspeh. Sedanji odbor je imel 51 rednih in 7 izrednih odborovih sej. Shodov je priredila NDO tekom 11 mesecev: 73 javnih, 49 društvenih, 109 sestankov, 1 konferenco in en kongres radi strokovnih organizacij. Velika manifestacija se je vršila dne 1. maj-nika. Dopoldne je bil manifestacljski shod, nato obhod po mestu z godbo in zastavo, popoldne pa velika veselica. Priredilo se je tudi več manjših izletov, v Škedenj, Bar-kovlje itd. Izlet v Gorico je bil prepovedan. Zlasti pa je bil velik dan za NDO dne 1. septembra o priliki petletnice. Ljubjančani so prišli v Trst s posebnim vlakom. Vršil se Je manifestacljski shod; izpred kolodvora do „Nar. doma" pa je spremila izletnike množica narod, delavstva z godbo in zastavo na čelu. Popoldanski obhod je bil prepovedan. Pri Sv. Jakobu se je vršila popoldne velika veselica, na kateri je bila razvita zastava zidarske skupine N. D. O. O priliki izleta čeških nar. socijalistov je priredila N. D. O. manifestacijo. Veselice so prirejale tudi skupine. NDO se je zlasti zavzela za obrtno Šolstvo in volitve v „Del. zav. proti nezgodam" ; priredila Je v ta namen nešteto shodov. Na kongres „Nar. soc. zveze* v Ljubljani je poslala NDO odposlanca. Posredovalo se je tudi pri podružnicah. Tudi na izobraževalnem polju se je delovalo intenzivno. Morale so se sicer opustiti dramatične predstave radi prevelikih stroškov, toda prirejala so se predavanja. Ustanovil se je soc. tečaj. Le žal, da se delavstvo premalo briga za izobrazbo. V čitalnici je vsak dan polno čltateljev. Naročilo se je mnogo listov — tudi nasprotnih, ker Je potrebno, da se delavstvo vsestransko izobražuje. Tudi knjižnica dobro uspeva. Študiralo se je tudi vprašanje glede tiska. To pa bo JaJo drugega, nego svoje neslanosti in svojo prevzetnost, tudi trgovci, potem puščamo dopisniku radevolje ta naslov. Poguma pa ta Junak nima, da bi svoje nesramnosti kril z lastnim hrbtom. Zateči se Je moral pod materino krilo — ne — za hrbte kanalskih trgovcev. S svojo željo o »srečni poti v Gorico" ste nekoliko prezgodnji. Nisem vedel, da Vam moja malenkost dela toliko preglavic. Kljub temu pa mi milostno dovolite, naj praznujem Še letošnje božične praznike v Kanalu. Ko bom pa konečno res odhajal iz Kanala, tedaj pa se potrudite na postajo In mi očitno zaželite srečno pot, da ne bodo ljudje govorili, da ste hinavec, ker ml Želite nekaj dobrega, in Vam jaz, neznancu, zato niti hvaležen ne morem biti. Kdor pa o Vas tako slabo sodi, se pa gotovo moti, saj je vendar znana splošno Vaša skromnost in nesebičnost! — Premišljujte tudi nekoliko pravljico o sraki in pavovem perju; ne bo Vam škodovalo. Gospod laži-trgovec, kadar se toliko osokolite, da zlezete izza trgovskih hrbtov, tedaj sem Vam pa dalje na razpolago. L. Testen, pristav, postajenačelnik v Kanalu. Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno Javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti". DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba danes, sreda, 18. t. m. od 9 do 12. Prodajalo se bo: Zlati uhani z demanti, umivalniki, podnožniki, stenske ure (regulatorji), omare z zrcalom in brez zrcala, - , . - _ , „ ^ r, , o »wertheimovka štev. 3, majhen amerikanski imel nalogo urediti prihodnji odbor. Pri Sv.|pult) omara s predaii( pisa|ni str0J „Yost", Jakobu so se najeli novi prostori; v Skednju Rraraofon s ploščami, stiskalnica za pisma, istotako. ^ - Sedanji odbor se je torej mnogo trudil in Je tudi veliko koristil slovenskemu delavstvu. Zlasti pa bo velikega pomena posredovalnica dela in upati Je, da se bo na ta način nost slovenskega ob sijajni svetlobi, ki ga povzroča GHktorlnoua lučie p p°30' 33 Vesela lica. vesel otroški smeh " M a M H H M M H — , , božičnega praznina. Vaše stanovanje je po zimi ob dolgih večerih dnevno-svetel raj, poleti na deželi je Wiktorinova luč neprecenljiv vir svetlobe, ki vam daje dobrote mile, enakomerne svetlobe. —-Wiktorinovo evetiJjko nahajate v zalogi v vseh uporabnostnih vrBtah, od najpriprostejše pa do luksurijozne izgotovitve, v nažih podružnicah na Dunaju in na deželi, ali pa, če zahtevate, dobite zastonj in poštn. prosto fino opremljen prospekt „U" in priznalna pisma iz vseh krogov. Prihranite več nego polovico dosedanjih najnižjih izdatkov za razsvetljavo. — Blagovolite se obrniti na WIKTORIN & Co. centrala : Dunaj V. Margaretenstrasse 120, ali pa na naše podružnice: TRST, ulica Acquedotto 2; PRAGA: Zelt-nerjeva ul., vogal Ovočnega trga; DUNAJ L Graben 29; DUNAJ II. Taborstrasse 17 ; DUNAJ V. Margarethenstrasse 120; DUNAJ VI. Linke Wienzeile 4 ; DUNAJ VIII. Alaer-strasse 21 ; BRNO : Lichtensteingasse 2 ; BUDIMPEŠTA VIII, Baros utca 2. — Tovarne: Dunaj, SvatoboHce, Starššice. Cenili na željo zastonj! Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, mariale, maraskina iz Zadra ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v Žganjarni Carlo Pollak trg Ponterosso 3 (vogal ul. Ponterosso) j in v skladišču ul. Massimo d'Azeglio 1. ! ■V Preden se kupi, se lahko poskusi 1 i POZOR! Svoji k svojim! VINKO TERĆON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto pekarno 18 mizica, divan, stoli, kanape, kredenca, toalete, krožniki, čaše, kozarci in druga drob-; njad. niča dela in upati ]e, da se bo na!|fsft^nn mpeorio Ž posrečilo omejiti veliko brezposel-1 m08 „FOKD" ja najpopolnejša, najhitrejša in najekonomieaaj«, krni Jih obatoji. - GENERALNI SA8TOPNIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldoal 10—11, Tel. 1734 v«IIU oantrmlaa garaga, ulloa dal Baohl 16, vogal gltoa Dotohatr a telefon 2247. - 8TOČK FNETJM GOODRICH (amerlkanikt. Avtomobili na posodo po smerni o eni. Varitro ln Tadrirranja artomohlloT. — — Solidna poatrafba ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulici San francesco 9'^ssisi 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmeti Jan6l za papolno del« In te ne boli konkurenoe. -^ Umetniški predmeti kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino v ulico Acquedott3 št. 41. Nova trgovina manifakiurnega blaga Trst, ul. Belvedere 2, Konfekcije in drugi drobni predmeti. Priporoča se cenj. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. M Na obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velik* Izbere vsakovrstnih oblak ca gospodo bi de?k«, juUon|f povrlnlko« ; vsob kakovosti. — Spocljalltota v veznjl. Velika Izbera Y0ln6hega blaga. Kajzmernejše oeue. Adolf Kostoris - Trst ODca S. Oiorannl iiev. 18, L nsdstrople. m®w .BuRet Automatlco*. Telefor It. 251, Rim. II.____ TVRDKA Francesco Bednar r Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl V Trstu, Campo Belvedere Št. 3 (vogal ulice Belvedere) zalogo vsakovrstnega olja navadnega in najfinejšega, octa, mila, sveč itd. Ker imam vedno blago prve vrste in prodajam po zmernih cenah, se priporočam za obilen obisk 1 L- A. J. Baumhauer. Opoldne In zvečer abonement, zele ugodio. Izborna kuhinja !■ budjejoviško pivo (aič glavobola). Znerae cene. Restavracija-Hotel Balkan QSSO j