9>
december 1983
»i
roblematika alkoholizma y občini Logatec
Alkoholizem je v občini Logatec zelo razšir-'n Točnega podatka o številu alkoholikov ni-J>itio, verjetno pa bistveno ne odstopamo od
0venskega poprečja, ki znaša okoli 4 %. S to
'tematiko se vedno pogosteje srečujemo v večjih in manjših delovnih organizacijah, pa
a' Pri zasebnih delodajalcih, , pri nas se alkoholizem kaže med vsemi sloji I 'anov in v vseh starostnih skupinah odraslega
živalstva in, kar je posebno vznemirjajoče,
Uđi r
m*
med mladino. Alkoholiki so pogosto nespo Ji za delo v najbolj produktivni dobi med 30 ^ letom življenja. Alkoholik je poprečno dva eseca na leto odsoten z delovnega mesta, ecejšen odstotek je že delovnih invalidov. Ot-ci in družine alkoholikov pogosto kažejo raz-vedenjske motnje, slabo napredujejo v šoli ,s° večkrat potencialni kandidati za bodoče "Onolike.
Usedanji ukrepi za zmanjševanje problemati-^alkoholizma v temeljnih organizacijah združe-( 9a dela so v večini primerov v preveliki odvisni od nekaterih posameznikov oziroma od Jcialno-kadrovskih služb. Opažamo, da je ten-fica večine delovnih organizacij, da bi odgo-. rn°st za problematiko alkoholizma prepustil« ?ameznim strokovnim sodelavcem, oziroma ,)0 še raje poverile zunanji instituciji, ne da bi ^e aktivno sodelovale pri reševanju, predam pa pri zmanjševanju problematike alkoho-
^Ikoholizem je bolezen, ki se običajno počasi ^opazno razvija in ima za svoj razvoj v družbi j° Podporo, dokler ne preseže določene meje 'flotrajen razvoj povzroči hude in težko odst-n'iive deformacije v človekovi osebnosti. S .°iirn spremenljivim alkoholičnim vedenjem ,fvzročajo alkoholiki hude motnje v okolju, !ec|vsem v družini in delovni skupini Na dolo-„ n° stopnjo alkoholikovega asocialnega vede-* Pridejo ljudje, ki z alkoholikom živijo in dela-I Ker alkoholikovega vedenja ne more več pešati, začne okolje ukrepati. Dokler ga je še
0 možno prenašati, so ga pustili v miru, če Izjemo nesmiselne zahteve, naj neha piti ali
1 Pije vsaj manj. Okolje ukrepa proti alkoholiku S 0| da ga z grobimi pritiski, ker na običajne za-^ve ni reagiral, prisili v zdravljenje.
^Ljudje, ki z alkoholikom živijo in delajo, trpijo , adi njegovega asocialnega vedenja in vidijo j|. "ve problemov edino v zdravljenju. Ko ga po-'elo v bolnišnico, se oddahnejo in ga po koncem zdravljenju z velikim nezaupanjem sprej-.SJ° medse Če po vrnitvi domov in v službo ,.B< začne piti in se asocialno obnašati, je raz-]yaranje veliko, obenem pa se pri ljudeh utrjuje p01 o uspehih zdravljenja. , ri obravnavanju alkoholikov se srečujemo r 1 ostalimi vzporednimi problemi v njihovih U*ir|ah, saj z njihovim moralnim in etičnim pro-
j
padanjem uničujejo eksistenco cele družine. Veliko otrok in žena je izpostavljenih agresivnemu vedenju alkoholičnih očetov in mož Zatekajo se k socialnim službam po pomoč, ker so obupali nad skupnim življenjem z možem - očetom alkoholikom. Prosijo za pomoč pri reševanju njihovih življenjskih razmer, stanovanjskih problemov in za pomoč pri zagotovitvi njihove varnosti. Žalostno je, da zadnje čase obravnavamo tudi vedno več žensk - alkoholičark. Za ženske alko-holičarke je značilno, da so bolj prikrite kot moški, ker običajno ne pijejo v javnih lokalih, ampak se vdajajo alkoholu doma in to večkrat tako, da niti ožji svojci ne vedo za to.
Skupščina Skupnosti socialnega varstva občine Logatec je o tej problematiki že razpravljala
na svoji seji spomladi, kjer je bil sprejet sklep, da se o tem seznani širšo družbeno skupnost. Imenovana je bila delovna skupina, ki je pripravila gradivo Delovna skupina je v vse večje OZD poslala vprašalnik o problematiki alkoholizma v občini Logatec, vse krajevne skupnosti pa je zaprosila, da ocenijo stanje na tem področju.
Iz odgovorov je razvidno, da je alkoholizem prisoten v večini OZD in v vseh krajevnih skupnostih Pogosti so primeri, ko pridejo delavci na delo v vinjenem stanju ali se opijajo med delom, ker je ponekod še vedno mogoče prinašati alkohol na delovno mesto. Specifičnost dela v gozdarstvu, gradbeništvu, pri železnici in na cestah, kjer je odprto terensko delovno okolje, daje raznotere možnosti za čezmerno uživanje alkohola. Opaža se, da število alkoholikov v zadnjem
novice
triletnem obdobju narašča, vendar to ni realna ugotovitev, ker smo bili v preteklih letih do alkoholikov zelo tolerantni. Do obravnave alkoholikov še vedno prihaja v zadnji fazi, ko so posledice že očitne. Zelo je otežkočena obravnava alkoholizma pri terenskih delavcih, kjer je kontrolo težje izvrševati. Zaskrbljujoče za zadnje obdobje je registriranje alkoholikov starih do 30 let - alkoholizem pri mladini
V uvodu smo že ugotavljali, da po številu alkoholikov ne odstopamo od slovenskega poprečja, to so nam potrdile tudi vse anketirane delovne organizacije, saj so ocenile, da je v njihovih sredinah preko 300 delavcev odvisnih od alkohola. Okoli 50 se jih je v zadnjih treh letih zdravilo zaradi alkoholizma, preko 40 je ozdravljenih alkoholikov, 10 pa jih je po zdravljenju začelo ponovno piti. Čez 50 nesreč pri delu se je zgodilo, ko je bil delavec v vinjenem stanju
Alkoholiki so večkrat na leto v bolniškem staležu zaradi bolezni, ki so posledica dolgotrajnega pitja. Na bolniški stalež vplivajo tudi družinski člani alkoholikov, ki prenašajo posledice alkoholizma. Nadalje v delovnih organizacijah ugotavljajo, da so alkoholiki manj odporni, da je pri njih zmanjšan delovni učinek in da je dolgotrajnejše pitje alkohola večkrat vzrok za nastale invalidnosti. Med delavci prihaja zaradi vinjenosti do medsebojnih fizičnih obračunavanj in do slabih medsebojnih odnosov pri delu. Slabši odnosi so tudi med dobrimi delavci in tistimi, ki med delovnim časom pijejo alkoholne pijače in ne dosegajo norme, ki pa je pri skupinskem delu skupna. Trezni delavci negodujejo, ker alkoholiki živijo (in pijejo) na njihov račun.
V zadnjih treh letih je bilo čez 100 delavcev disciplinsko obravnavanih zaradi vinjenosti na delu, okoli 15 jih je bilo izključenih, okoli 30 pa se je v tem postopku odločilo za zdravljenje.
S problematiko alkoholizma se ukvarjajo predvsem kadrovsko-socialne službe, odgovorni za varstvo pri delu, ponekod pa tudi direktorji in sekretarji delovnih organizacij.
Krajevne skupnosti ugotavljajo, da povzroča alkoholizem brezposelnost, nevzdržne razmere med zakonci in ostalimi družinskimi člani, večkrat tudi prepire med krajani. Pogosto prehaja ta problem iz roda v rod. Problem je tudi v tem, da mladi pogosto ne morejo koristno izrabiti svojega prostega časa, niti nimajo ustreznih oblik družabnega življenja, zato se shajajo v gostilnah, kjer je izvor tega problema.
Iz podatkov Skupnosti za zaposlovanje je razvidno, da je trenutno brez zaposlitve prijavljenih 6 alkoholikov. Ocenjujemo, da je nezaposlenih
še najmanj dvakrat toliko delazmožnih, vendar odvisnih od alkohola, ki pa niso prijavljeni. Zaposlitev teh ljudi je izredno težka, njihova čakalna doba za zaposlitev pa zelo dolga (tudi več let). Pri tem pa se kaže tudi njihova nezainteresiranost za zaposlitev, ker prihajajo na skupnost le v kriznih obdobjih.
Postaja milice Logatec že nekaj let v svojih poročilih in analizah ugotavlja, da je problem uživanja alkohola med občani Logatca močno prisoten. Odstotek kršitev javnega reda in miru pod učinkom alkohola v zadnjih letih varira med 70 % in 80 %, kar je zelo zaskrbljujoč podatek. Tudi med vzroki prometnih nesreč je vožnja pod vplivom alkohola kot vzrok prometne nesreče, v kateri so nastopile kot posledica telesne poškodbe ali pa celo smrt, na prvem mestu. V manjši meri kot v prejšnjih letih pa ugotavljajo vožnjo pod vplivom alkohola, kar pa je prej posledica restrikcij v cestnem prometu (uvedba bonov, podražitev naftnih derivatov) ter zaradi tega zmanjšanje prometa za okoli 30 % v celoti, kot pa rezultat vzgoje voznikov.
Predvsem v kršitvah javnega reda in miru je alkohol velik problem. Iz leta v leto se veča število družinskih intervencij, ko nekdo od staršev, običajno je to oče, pod vplivom alkohola pretepa ženo in otroke, jih podi iz hiše itd. V nekaterih takih primerih, predvsem pa v primerih, ko se to ponavlja, o takih pojavih obveščajo Socialno s-krbstvo Logatec, ki je prvo poklicano za reševanje teh problemov. Posledica teh dogajanj pa so posamezne razbite družine, ločitve, žrtve tega pa so nato otroci, ki so tudi priče tem dogajanjem. Tudi samomori, do katerih prihaja, so v posredni zvezi z alkoholom, sicer ne vsi, pač pa v veliki večini.
Poseben problem je tudi prinašanje alkoholnih pijač v delovne organizacije med delovnim časom. Temu problemu vodstva delovnih organizacij posvečajo premalo pozornosti, varnostniki, ki naj bi to preprečevali, pa so v posameznih primerih tudi sami podvrženi uživanju alkohola. Postaja milice je na te probleme delovne organizacije že opozorila, vendar stanje še ni zadovoljivo.
Ravno tako tudi gostinski delavci, seveda ne vsi, vidijo, oz. imajo pred očmi samo zaslužek, zato točijo alkohol tudi vinjenim gostom in mladoletnikom.
Kazni, ki so za to kršitev predpisane, so zelo nizke, zato tudi nimajo uspeha. (Zakon, ki obravnava te kršitve, je bil sprejet leta 1974).
Postaja milice te ugotovitve sporoča pristojnim že leta, vendar menijo, da bi vsi pristojni faktorji v občini pa tudi v delovnih organizacijah morali storiti mnogo več, da bi ta problem uspešneje razreševali. Predvsem bi morali socialni delavci pozorneje spremljati ta problem med zaposlenimi in ne bi smeli zatiskati oči ob ugotovitvah alkoholizma med delavci.
Zdravstvena služba ugotavlja, da večina delovnih organizacij meni, da odsotnost iz dela ne narašča zaradi prekomernega uživanja alkohola, vendar mora na tako mišljenje odgovoriti negativno, kajti dobro je znano, da velike količine zaužitega alkohola okvarjajo vse organe. Pojavijo se bolezni prebavnih organov, jeter, srca, ožilja, možganskih živcev. Toda teh bolezni ne evidentirajo kot bolezni kroničnega alkoholizma, ampak kot samostojne bolezni vse dotlej, dokler se ne odkrije povezanost z alkoholom. Opažajo, da tudi iz delovnih organizacij zelo redko dobijo sporočilo o prekomernem uživanju alkohola pri zaposlenih, kar še bolj otežkoča odkrivanje vzroka bolezni in zdravljenje. Vsem nam je tudi dobro znano, kako težko sami priznavamo razvade, ki so nas privedle v bolezen zasvojenosti od alkohola. Alkoholizem pa je bolezen, pri kateri človek začne psihično in fizično propadati ter tako postaja vedno manj sposoben za delo, ustvarjalnost in normalno družabno življenje. Če gledamo na problem alkoholizma iz takega zornega kota, nam postane popolnoma jasno, da je
velika odsotnost iz dela pogojena prav s prekomernim pitjem alkohola.
Prvotno so se ozdravljeni alkoholiki vključi vali v Klub ozdravljenih alkoholikov na Vrhniki Glede na porast števila ozdravljenih alkoholike* iz naše občine, je bil na njihovo pobudo 1- 3 1982 ustanovljen Klub ozdravljenih alkoholiki v Logatcu. V začetku ga je obiskovalo 18 ozdravljenih alkoholikov, vseh vključenih članov do letošnjega leta pa je bilo 32. Od tega jih 1& ne sodeluje več (12 jih je začelo ponovno piti,3 Pa so bili izpisani zaradi neresnega odnosa). Najvefi članov kluba je iz KLI-ja, kjer se po mnenju terapevta pozna uspešno delo njihove socialne službe in pozitiven odnos odgovornih ljudi do te problematike. Po ugotovitvah kluba pogosto re-cidivirajo zdravljenci v prvih petih mesecih P° zaključenem zdravljenju, iz česar je možno sklepati, da s pitjem sploh niso prekinili. Na pogo5' tost recidiva vpliva okolje, v katero se vrne zdravljeni alkoholik (družina, delovna organiz3' cija), kjer njegovega prizadevanja, da dokoni0 prekine z alkoholom, ne znajo ceniti. Zdravljenje alkoholikov bi morali pozitivno ocenjevati in J' pri tem vzpodbujati.
Želimo opozoriti, da z disciplinskimi odpUs alkoholikov, ne moremo reševati alkoholiz^13, ampak bo potrebno zavzeti določene preventiv-ne ukrepe. Oblikovati je treba družbeno klimo za preprečevanje in omejevanje alkoholizma in °đ praviti izrazito strpen odnos do alkoholizma |n pivskih razvad. Delovne organizacije morajo, d dosežejo zaželjene uspehe, gledati na pravilne medčloveške odnose, to pa ni mogoče, če iz rij' ne odpravimo opijanja, alkoholikov pa ne pošl)e' mo na zdravljenje. Povečati bo potrebno skrb z mentalno zdravje delavcev, kar pa ne bo možnC brez preprečevanja alkoholizma. Lahko bi **' segli, da bi več alkoholikov prišlo na zdravljeni v bolj zgodnjih obdobjih alkoholne bolezni-
Uveljaviti moramo spoznanje, da je alkoh°' zem vedno večji problem, zato boj proti alko"0 lizmu ne more biti stvar posameznikov, amPa terja celovito in usklajeno politiko družbe" skupnosti.
Delovna skupina posreduje Skupščini °b'in^ Logatec, vsem DPO, KS, OZD in strokovni službam SIS naslednje
PREDLOGE:
1. Mladino v vseh vzgojnoizobraževalnih orfl3 nizacijah je treba sistematično seznanjati o šk° Ijivosti alkohola in hudih posledicah alkoholiz|T1|| za posameznika, družino in družbo. Pri mladi111 j potrebno oblikovati ustrezen odnos do alkob° in jo vzpodbujati k zdravim življenjskim nava dam. ,
2. Povabiti strokovnjake s tega področja, bodo seznanili vodilne in vodstvene dela^ • kadrovskosocialne službe in vodje delovnih sk pin o vseh negativnih vplivih alkoholizma. ,
3. Organizirati ustrezne socialne službe v vs^ večjih OZD ter oblikovati pozitiven odnos do problematike. u
4. OOS in OO ZK v OZD naj temu prob'8^ posvetijo vso pozornost, enako tudi KK SZDL KS. i
5. Izvajajo naj se z odlokom sprejeti uK'^ (prepoved točenja alkoholnih pijač pred '
us-
uro, mladoletnim in vinjenim osebam itd.)
6. OZD morajo spremljati vključevanje in pešnost sodelovanja njihovih ozdravljenih alk
,Ž3i°
holikov v Klubu ozdravljenih alkoholikov. 7. Če alkoholiki s svojim ravnanjem ogro
odfl0' Dtreb-
otroke in druge družinske člane, naj vse vorne službe pravočasno ukrenejo vse po" ir no, da se zagotovi čim hitrejša strokovna vsestranska obravnava alkoholika.
irstv3 ianie
8. Skupščino Skupnosti socialnega va
Logatec se pooblasti za spremljanje in izvaj
teh predlogov. Po letu dni poda Skupščini ne Logatec poročilo o izvajanju le-teh.
oboi'
Kovice
PRILOGA
III
osnutek
Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Logatec
»VOD:
Načrt uresničevanja dolgoročne gospodarske ^bilizacije v občini Logatec temelji:
-na oceni trenutnega stanja na vseh področ-^ družbenoekonomskega življenja v občini s •"udarkom na najbolj perečih in odprtih proble-
ma
na izhodiščih dolgoročnega programa gos-larske stabilizacije, posameznih delih progra-njegovemu sklepnemu delu ter na zveznem ''republiškem načrtu
, '1 se vključuje v opredelitve, da je treba stabi-'acijo izvajati predvsem z izkoriščanjem možati za povečanje proizvodnje, izvoza in dohod-a. torej z bolj kvalitetnim gospodarjenjem in 6tom vsakega posameznika in vseh sektorjev lružbe.
j^men občinskega načrta
Načrt uresničevanja dolgoročnega programa ppodarske stabilizacije v občini Logatec ne 6'i Povzemati republiškega in zveznega doku-^nta, ki sta, vsaj kar se tiče konkretizacije po-'°jev gospodarjenja in predvidenih sprememb Odpisov, še vedno zelo splošna,
Občinski načrt ne nadomešča sistemskih docentov, kot so letni plani temeljnih nosilcev saniranja, resolucije, srednjeročni plani itd., tudi 11 Program dela Izvršnega sveta SO Logatec, '^Pak pregled - sinteza nalog vseh, ki imajo za-'olžitve na posameznih sektorjih, pri čemer je bil snovni pristop ta, da se evidentirajo čimbolj pkretno tekoči in razvojni problemi občine, da 's izpostavijo smeri in način reševanja tam, kjer io za kvalitetno odločitev potrebne še določene Nize.
Wedelitev nalog v občinskem načrtu
Naloge v občinskem načrtu so opredeljene v "svnem na dveh nivojih: , - Pri delu nalog gre za poudarek na nekaterih 'točnih elementih vsakodnevne poslovne politi-6 Pri nosilcih nalog (npr. izvozna prizadevanja, pvojna politika, spremljanje stroškov, ekono-J'enost, produktivnost itd), ki naj bodo v tem in ^slednjem obdobju še bolj kot doslej naravnani * doseganje pomembnih ciljev in programa '°spodarske stabilizacije. Na pogoje, v katerih bomo v OZD in občini li-9lali načrt ukrepov, bodo nedvomno v veliki ,6ri vplivali »zunanji« dejavniki (dokončna opre-&litev gospodarjenja v posameznem letu, spremembe zvezne in republiške zakonodaje, razni 'erventni ukrepi...), zato so določene aktivni zastavljene tako, da nosilci nalog (predam OZD) stalno ugotavljajo možnosti in pogo-' • Pod katerimi bi lahko povečali rezultate v ^eri gjrše in družbeno zastavljenih ciljev. Te Ootovitve bomo sproti sintetizirali v izvršnem e*u in jih posredovali republiškemu IS, - Pri drugem delu nalog izpostavljamo skupne bonske prioritete oziroma naloge (kmetijstvo, Urizem, energetika, stanovanjsko in komunalno °sPodarstvo, OZD z večjimi motnjami v poslopju, cestno gospodarstvo, osnovno izobražene, zdravstvo itd). To so področja, kjer je rezanje problemov mnogo manj odvisno od ta-^irnenovanih zunanjih pogojev in mnogo bolj naše lastne aktivnosti, od resnosti, poveza-
li
1 m enotnega pristopa znotraj občine.
To so tudi naloge, kjer ima izvršni svet uskla-jevalno in spodbujevalno funkcijo in kjer brez skupnega usmerjenega delovanja ne more biti pozitivnih rezultatov.
Izvajanje načrta:
Načrt uresničevanja dolgoročne gospodarske stabilizacije v občini Logatec je sestavljen ob upoštevanju trenutnega stanja in prav gotovo ne vsebuje vseh nalog, ki jih je, oziroma jih bo potrebno izvajati v naslednjem obdobju, zato ga bo izvršni svet ob sodelovanju in na osnovi predlogov dopolnitev družbenoekonomskih subjektov v občini stalno dopolnjeval in seveda spremljal njegovo izvajanje.
Za učinkovito izvajanje načrta ukrepov in za čim večjo mobilizacijo vseh še neizkoriščenih možnosti je potrebno, da OZD in skupnosti pripravijo do konca meseca decembra svoje programe, in to ne zgolj z omejevanjem na razdela-vo nalog iz občinskega načrta pač pa z upoštevanjem vseh konkretnih razmer, možnosti in pogojev v posameznih sredinah.
Ni potrebno posebej poudariti, da je elemente načrta treba vključiti v plane in resolucije za I 1984, s čimer bo omogočeno, da bomo stabilizacijske naloge izvajali v okviru družbenega planiranja.
Za pripravo potrebnih ukrepov in aktivnosti za njihovo izvajanje v OZD in pri drugih dejavnikih nosijo odgovornost predvsem vodilni delavci in strokovne službe v posameznih sredinah.
1. GOSPODARSKI ODNOSI S TUJINO 1.1 Izvoz:
- realizacija dogovorjenega plana v okviru Sl-SEOT,
- pripraviti konkretne programe in odprte možnosti za I. 1984 (konvertibilni izvoz, SEV, DVR s konvertibilnimi plačilnimi sredstvi),
- maksimalno realizirati prilive (plačilni roki, zadrževanje deviz v tujini).
Za leto 1984-85
- delovne organizacije naj konkretizirajo, pod katerimi pogoji bi lahko več izvažale (glede na oceno, da so zunanja tržišča relativno odprta za naše izdelke),
- investicije v opremo,
- repromaterial,
- delovna sila,
- pripraviti oceno možnosti povečanja neto deviznega efekta; odnos - direktni izvoz - kooperacija - kompenzacija - maloobmejni izvoz,
- ob obveznosti do SISEOT stalni dodatni napori za preseganje plana izvoza,
- izvoz izdelkov višje stopnje in predelave, z oceno upravičenosti izvoza izdelkov nižje stopnje predelave in surovin (les, polizdelki...) v povezavi v reprodukcijskih verigah; o problemih naj bi se tekoče obveščalo izvršni svet in občinski odbor medobčinske gospodarske zbornice,
- preveriti možnosti za povečanje višjih in trajnejših oblik sodelovanja s tujimi partnerji, Nosilci: OZD, MGZ
Rok: stalna naloga
- proučiti možnosti poenotenja strokovnega dela na področju zunanje trgovinske dejavnosti v občini.
Nosilci: OZD, MGZ, IS Rok: 1984
12. Uvoz: 1984
- ocena možnosti nadomestitve uvoza s področja konvertibile (realizacija reproverig, uvoz, SEV, DVR, malo gospodarstvo, blagovni krediti ...).
Nosilci: OZD, MGZ Rok: stalna naloga
1.8. Plačilo deviznih obveznosti
- pripraviti pregled vračila deviznih kreditov z oceno možnosti vračanja zapadlih obveznosti,
- oceniti možnost predčasnega vračila še ne-zapadlih deviznih obveznosti
Nosilci: OZD, MGZ, IS Rok: takoj
2 PROIZVODNJA:
2.1. Prestruktuiranje proizvodnje
- na osnovi analize obstoječih proizvodnih programov pripraviti načrte za preusmeritev oz opustitev izvozno neperspektivnih programov oz proizvodov,
Nosilci: OZD Rok: 1984/85
- s potrebnimi rekonstrukcijami odpraviti ozka grla,
- pospešiti prednostne investicije v teku oz. prenesti neuporabljene stroje, opremo in surovine ter repromaterial drugim OZD, še zlasti drobnemu gospodarstvu, zagotoviti za to potreben pretok informacij (borza prostih kapacitet). Nosilec: OZD
Rok: stalna naloga
2.2. Racionalizacija proizvodnje
- V OZD analizirati strukturo stroškov poslovanja ter pripraviti in izvajati ukrepe za znižanje stroškov na enoto proizvoda,
- izdelati in obnavljati bilance prilivov in odlivov dinarskih in deviznih sredstev, izboljšati finančno planiranje ter pravočasno plačevati nastale obveznosti,
- izvajati ukrepe za čimboljše izkoriščanje delovnega časa,
- pripraviti program zbiranja in izkoriščanja sekundarnih surovin.
Nosilci: OZD Rok: 1984-85
2.3. Samoupravna organiziranost v OZD
V OZD proučiti smotrnost sedanje organiziranosti od TOZD do SOZD in skupnosti v luči določb zakona o združenem delu in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Nosilci: OZD, DPO, MGZ Rok: 1984
2.4. Učinkovitost strokovnih služb
- proučiti učinkovitost strokovnih služb in njihovo organiziranost,
- proučiti možnost za racionalizacijo in dodatno strokovno usposabljanje.
Nosilci: OZD Rok: junij 1984
2 5. Problem Izgub
- letno preverjati potreben obseg sredstev za združevanje v občinski sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij,
- tekoče spremljati sanacijske programe v OZD, kjer so problemi najbolj pereči. Nosilci: IS, OZD, DPO
Rok: stalna naloga
3 RAZVOJNA IN INVESTICIJSKA DEJAVNOST
- razmejiti razvojna prizadevanja na:
- investicijsko,
- raziskovalno in
- inovacijsko dejavnost
ter pripraviti programe na vseh sektorjih, Nosilec: OZD Rok: 1984
- oceniti delo in rezultate dela razvojnih oddelkov v OZD,
Nosilec: OZD Rok: marec 1984
- pripraviti enoten koncept pospeševanja inovacijske dejavnosti,
Nosilec: občinska raziskovalna skupnost, OSS, OZD
Rok: junij 1984
- da bi zagotovili dolgoročne razvojne perspektive, je potrebno v OZD kontinuirano pripravljati variantne proizvodne programe,
novice
PRILOGA
IV
- razvojne orientacije ne morejo temeljiti na povećanju Števila zaposlenih nad naravnim prilivom, zato naj se investicijski napori usmerijo v razvoj tehnologije,
- pri programih, ki so razvojno in izvozno perspektivni, a delovno ekstenzivni, bodo OZD iskale možnosti za njihovo realizacijo na tistih območjih SFRJ, kjer so viški delovne sile. Nosilci: OZD
Rok: stalna naloga
- možnost angažiranja sredstev pri prenosu inovacij in patentov v proizvodnjo,
- rezultate inovacij in razvojnega dela v OZD oblikovati tako, da zadostijo pogojem kreditiranja bank za prenos domačega znanja v proizvodnjo.
Nosilci: CRS, OZD Rok: 1984-85
4. DELITEV USTVARJENEGA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
- z učinkovitejšim gospodarjenjem in doseganjem boljših delovnih rezultatov dosegati takšen dohodek v OZD, ki bo omogočal oblikovanje sredstev akumulacije za nadaljnji razvoj, za pokrivanje sprejetih samoupravnih in družbenih obveznosti ter sredstev za osebne dohodke, ki bodo zadovoljevali delavčeve neposredne, osebne, skupne in splošne družbene potrebe in bodo hkrati spodbuda za večjo storilnost pri delu in za čimbolj učinkovito uporabo sredstev pri delu in gospodarjenju.
Nosilci: OZD, CSS, SIS, IS Rok: trajna naloga
- politiko delitve osebnih dohodkov bomo izvajali v skladu z družbenimi usmeritvami (dogovori, resolucije),
Nosilci: OZD, OSS, IS Rok: trajna naloga
- dograditi samoupravne splošne akte s področja delitve sredstev za osebne dohodke in uresničiti načelo, da je osebni dohodek posameznika odvisen od njegovega delovnega prispevka in doseženih rezultatov živega in minulega dela ter delavcev v TOZD in družbi s tem, da se ustrezneje vrednoti proizvodno in ustvarjalno delo v težjih pogojih,
Nosilci: OZD, OSS, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Rok: stalna naloga
- OZD bodo dosledno realizirale obveznosti iz samoupravno sprejetih sporazumov in dogovorov v skladu s sklepi občinske skupščine,
- preveriti obveznosti, ki so bile dogovorjene s srednjeročnim planom razvoja občine Logatec za obdobje 1981-1985.
Nosilci. OZD, SIS, IS, DPO Rok: 1984
5 ENERGETIKA
- izdelati načrt racionalizacije porabe energije,
Nosilci: OZD Rok: 1984
- sprejem odloka o varčevanju z energijo, Nosilec: IS
Rok: 1984
- izdelava programa razvoja energetike v občini (proizvodnja, distribucija, poraba, oblike energije),
Nosilec: IS
Rok: v okviru srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja
- OZD naj pregledajo svoje programe z vidika energetske zahtevnosti,
Nosilec: OZD
Rok: II. trimesečje 1984
- pripraviti načrt za prednostno oskrbo z energijo,
Nosilec: IS
Rok: I. trimesečje 1984
- program pospeševanja in izgradnje malih elektrarn.
Nosilec: Elektro Ljubljana - okolica, IS Rok: 1984
6 KMETIJSTVO
- dokončanje izdelave dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v občini s poudarkom na povečanju tržne proizvodnje,
- program vključevanja neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč,
- v okviru prostorskega plana preveriti namembnost uporabe kmetijskih zemljišč, Nosilci: IS, KZ, SIS za pospeševanje kmetijstva Rok: I. polletje 1984
- pripraviti program delovanja pospeševalne službe,
Nosilec: KZ Rok: marec 1984
- zagotoviti odnos naročene proizvodnje med KZ in kooperanti,
Nosilec: KZ Rok: takoj
- izdelati plan zdravstvenega varstva živali, Nosilec: KVZ »KRIM« Grosuplje
Rok: I. trimesečje 1984
- izboljšati parcelno zemljiško strukturo s komasacijami in arondacijami in s tem ustvariti pogoje za pospeševanje združevanja zemljišč in družbeno organizirano proizvodnjo,
Nosilec: KZS Rok: stalna naloga
- program naročene proizvodnje krompirja, žita, vrtnin ...,
Nosilec: KZ Rok: 1984
- ugotoviti možnosti za organiziran razvoj ovčereje in prašičerejo v kooperaciji s KZ, Nosilec: KZ
Rok: 1984
- izdelati analizo o možnostih diferenciranega stimuliranja kmetij znotraj občine glede na naravne pogoje,
Nosilci: KZ, SIS za pospeševanje kmetijstva Rok: ob pripravi plana SIS za pospeševanje kmetijstva za leto 1984
- povezava velikih porabnikov tržnih viškov (mleko, meso) za investiranje v proizvodne kapacitete v občini,
Nosilec: KZ Rok: 1984/85
- preverjati obseg sredstev za pospeševanje kmetijstva in zagotavljati vire,
Nosilec: SIS za pospeševanje kmetijstva, IS Rok: stalna naloga
- izdelati letne plane kmetijske proizvodnje s potrebnimi ukrepi,
Nosilec: KZ Rok: 1984
- kmetijska zadruga naj poskrbi za boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli,
- oceniti možnosti eventuelnega izvoza tržnih viškov.
Nosilec: KZ Rok: takoj
7. DROBNO GOSPODARSTVO
- pripraviti program razvoja drobnega gospodarstva v občini s poudarkom predvsem na izvozu, nadomeščanju uvoza, zaposlovanju, povečanju maloserijske proizvodnje, širjenju storitvenih in drugih deficitarnih dejavnosti ter dela na domu,
Nosilci: IS, Obrtno združenje, OZD Rok: 1984
- prenašati maloserijsko in individualno proizvodnjo v OZD drobnega gospodarstva in drugim kooperantom,
- spodbujati dolgoročno kooperacijske pogodbe med OZD in obrtniki v drobnem gospodarstvu,
Nosilec: OZD, Obrtno združenje Rok: stalna naloga
- izdelati popis neizkoriščenih prostorskih kapacitet, ki bi bile primerne za drobno gospodarstvo,
Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost -SSS
Rok: 1984
- pri novogradnjah upoštevati prostorske pO" trebe drobnega gospodarstva,
Nosilec: SSS, Obrtno združenje Rok: stalna naloga
- izdelati popis neuporabljene opreme v OZU. ki bi lahko služila za proizvodnjo v malem 9oS' podarstvu,
Nosilec: OZD, Obrtno združenje Rok: takoj
- zagotoviti stimulativno kreditno politike skladu s programom razvoja drobnega gosP0' darstva v občini,
Nosilec: banka, IS Rok: stalna naloga
- krepiti sodelovanje OZD in potencialnih obrtnikov pri zagotavljanju začetnih pogoje' (prostor, stroji...) za proizvodnjo v malem 9°s' podarstvu.
Nosilci: OZD, Obrtno združenje Rok: trajna naloga
8. TRGOVINA, PRESKRBA IN CENA
- težiti k realizaciji programa blagovnih rezerV po srednjeročnem planu za obdobje 1981-198 ' Nosilec: IS
Rok: stalna naloga
- zagotavljati kvalitetno in nemoteno presje; bo prebivalstva s sodelovanjem med trgovski"11 OZD,
Nosilci: Mercator, KZ, IS Rok: stalna naloga
- definirati način prodaje deficitarnih artiklom Nosilec: OZD s področja trgovine, inšpekcijske službe
Rok: takoj
- pripraviti pregled dosedanjih značilnosti pn gibanju in oblikovanju cen s predlogi za pol't'k v naslednjih letih z namenom, da v povezavi uresničevanjem drugih nalog iz načrta gosP0 darske stabilizacije zagotovimo umirjenejšo <*s cen (izdelati kazalce in instrumentarij za spren1 Ijanje cen in njihovih relativnih razmerij kot str° kovno podlago za vodenje politike cen), Nosilci: Skupnost za cene v sodelovanju z i skupnostjo za cene
Rok: 1984
- poostriti je potrebno družbeno kontrolo ce" Nosilci: Inšpekcijske službe, Skupnost za cene Rok: stalna naloga
9 TURIZEM
- pripraviti program razvoja turizma in gost'" stva v občini s poudarkom na povečanju dev|Z nega priliva,
- organiziranost nosilcev (povezovanje v o"' čini oziroma izven nje),
- kadrovska zasedba (usposobitev),
- oblikovanje enotne turistične ponudbe v o čini - tudi v sodelovanju s kulturo in šport0"1,
- povezovanje z OZD v občini,
Nosilci: IS, OZD s področja turizma in gostins'v Rok: 1984
- ponovno organiziranje Turističnega društy9 Logatec,
Nosilec: SZDL Rok: 1984
Rep'
10. PROMET IN ZVEZE 10.1. Dejavnost
- OZD naj analizirajo stroške prevoza v ! turi cene,
- ugotoviti racionalnost sedanje organi*' nosti prometa (razvoj po posameznih OZO enotni koncept),
Nosilci: OZD, IS Rok: 1984
- proučiti možnosti delne preusmeritve na leznico,
Nosilci. OZD Rok: stalna naloga
- dograjevati enoten občinski sistem prevozov na delo in v šolo.
Nosilci: TOZD Primorska, Integral, IS Rok: 1984
10.2. Naloge na področju infrastrukture
- izpeljati postopke za finančno usposobitev Občinske cestne skupnosti,
Nosilci: Občinska skupnost za ceste, OZD Rok: februar 1984
- program najnujnejših investicij v sodelova-niu z OZD za zagotovitev nemotene proizvodnje v OZD,
Nosilci: Občinska skupnost za ceste, OZD Rok: 1984-85
- do konca leta 1984 preveriti optimalno or-flaniziranost Cestnega podjetja Ljubljana. Nosilci: Cestno podjetje Ljubljana, Občinska skupnost za ceste
Rok: 1984
10.3. PTT
- zagotoviti spremljanje dogajanja v PTT skupnosti v skupnih službah SIS materialne proizvodnje.
Nosilec: Skupne službe SIS materialne proizvodne, Območna SIS za PTT Ljubljana Rok: takoj
11 STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
11.1. Stanovanjska gradnja
- zagotoviti natančno izvajanje programa za 'eti 1984 in 1985,
- plansko zagotoviti kontinuirano stanovanjsko komunalno izgradnjo po letu 1985 (prostorski plan, dolgoročni plan, izvedba prostorske dokumentacije),
Nosilci: IS, SKIS, SSS Rok: po programu
- izvajati samoupravni sporazum o zagotovitvi Sredstev za komunalno spremljanje stavbnih zemljišč,
Nosilci: OZD v občini, SKIS, IS Rok: takoj
- v OZD sprotno zagotavljati primerno strukturo sredstev med stanovanjsko gradnjo in sredstvi za opremljanje stavbnih zemljišč na podlagi Usklajenih letnih programov,
Nosilci: OZD, SKIS, SSS Rok: ob sprejemanju ZR
- reorganizirati komunalno gospodarstvo v °bčini v skladu z družbenim dogovorom o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih organizacij združenega dela, Nosilci: SKIS, KS, IS
Rok: 1984
~ pospešiti prehod na ekonomske stanarine °b zagotavljanju subvencij stanovalcem z nižjimi dohodki na družinskega člana, Nosilci: SSS, Občinska skupnost za cene ^ok: v skladu z republiškim rokovnikom
- za večje vključevanje sredstev občanov Uveljaviti stimulativnejši sistem namenskega varčevanja za stanovanjsko gradnjo ter temu Prilagoditi višino prispevka za stanovanjsko zadnjo iz čistega dohodka,
Nosilci: SSS, banka, OZD ^°k: stalna naloga
- racionalno izkoriščanje stanovanjskega fonda in poslovnih prostorov z uporabo normativov ln ob upoštevanju družbenih usmeritev (obnova starega stanovanjskega fonda in adaptacije Podstrešij, uporaba večjih stanovanj od norma-,ivov ...).
Nosilec: SSS ^ok: 1984-85
11 2. Samoupravna organiziranost In gospodarjenje s stanovanji In stanovanjskimi hišami
- ustanoviti skupnosti stanovalcev, oz. v SSS sprejeti ukrepe, določene v 77. členu zakona, da Se stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni
lasti, s katerimi gospodari SSS, prenesejo v gospodarjenje skupnosti stanovalcev, Nosilec: SSS in SZDL Rok: takoj
- za usklajevanje interesov delovnih ljudi in občanov in spremljanje uresničevanja nalog, predvidenih v programih in planih, naj se pri KS Naklo ustanovi svet stanovalcev,
Nosilci: SSS, SZDL, KS Rok: april 1984
- z ustanovitvijo svetov stanovalcev v KS je potrebno dopolniti statute KS, Nosilec: KS Rok: 1984
- preveriti delovanje ustanovljenih organov skupščine SSS (odborov in komisij), ki so izvoljeni iz vrst delegatov, uporabnikov in izvajalcev v smislu obravnave gradiv za skupščino, ter priprave predlogov sklepov,
Nosilec: SSS Rok: marec 1984
- pri uresničevanju novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo obravnavali vlogo SSS kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja med uporabniki in izvajalci,
Nosilci: OZD, SSS Rok: takoj
- nadaljevati usposabljanje ter vsebinsko in kadrovsko krepitev hišne samouprave in povezanost le-te preko svetov stanovalcev kot oblike dela skupščine KS in delegacije v skupščine stanovanjske skupnosti.
Nosilci: SZDL, SSS Rok: takoj
11.3. Vodno gospodarstvo
- zagotoviti spremljanje nalog Območne vodne skupnosti v skupnih službah SIS materialne proizvodnje.
Nosilec: Območna vodna skupnost, Skupne službe SIS materialne proizvodnje Rok: stalna naloga
12. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
- temeljito in kritično pregledati programe posameznih SIS glede na prioriteto med programi in selektivni pristop znotraj programov, upoštevaje finančne možnosti in možnosti za racionalizacijo posameznih dejavnosti,
- pri tem bodo imeli prednost tisti programi, ki povečujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe in ustvarjajo pogoje za doseganje večjega dohodka v OZD,
Nosilci: SIS družbenih dejavnosti, Izvajalske OZD, IS Rok: takoj
- ugotoviti možnosti povečanja direktnih participacij uporabnikov pri storitvah s področja družbenih dejavnosti,
Nosilci: SIS družbenih dejavnosti Rok: februar 1984
- uvajanje cenejših oblik zdravstvenega varstva (nega na domu, opravljanje specialističnih storitev v okviru osnovne dejavnosti, uvedba cenejših oblik prevoza določenih kategorij porabnikov ...),
- zmanjšanje storitev v ambulantno-specialis-tičnih, bolnišničnih in drugih dejavnosti, Nosilec: OZD, NZD TOZD Zdravstvo
Rok: stalna naloga
- aktiviranje prizidka zdravstvenega doma z minimalnimi stroški,
Nosilci: NZD TOZD Zdravstvo, OZS Rok: 1984
- preventivno zdravstveno varstvo podrediti funkciji produktivnosti v OZD in izpeljati sprejeti SaS,
Nosilci: NZD TOZD Zdravstvo, OZS, IS Rok: I. polletje 1984
- pospešiti aktivnost za hitrejše preoblikovanje denarnih pomoči družinam z otroki v neposredne oblike pomoči, kot so varstvo v VVZ, urejena družbena prehrana, brezplačni učbeniki itd.,
Nosilci: SIS za otroško varstvo, Obč. izobraževalna skupnost, Skupnost socialnega varstva Rok: marec 1984
- s štipendijsko politiko stimulirati izobraževanje mladine v tistih programih, ki jih potrebuje združeno delo; povečati obseg razpisanih kadrovskih štipendij,
Nosilci: SIS za zaposlovanje, OZD, osnovne šole in komisija za štipendiranje Rok: stalna naloga
- v okviru telesne kulture dati absolutno prednost množičnosti,
- uveljaviti princip amaterskega delovanja na vseh področjih telesne kulture, kjer zaposlitev ni nujna (klubi, društva, sekcije),
- izločiti izvajalsko funkcijo in SIS za telesno kulturo, hkrati s tem zagotoviti smotrno upravljanje s telesno kulturnimi objekti,
Nosilec: SIS za telesno kulturo Rok: 1984
- poenotiti merila za dodeljevanje socialno-varstvenih pomoči v SIS in se dogovoriti za enotno raven socialne varnosti, ki bo podlaga za ugotavljanje upravičenosti do teh pomoči, Nosilci: Občinska skupnost socialnega varstva in ostale SIS družbenih dejavnosti
Rok: 1984
- izvajati program samoprispevka in sprotno ocenjevati stroške aktiviranja novih objektov. Nosilec: Skupščina samoprispevka
Rok: po programu
13 RACIONALIZACIJA UPRAVNEGA, ADMINISTRATIVNEGA IN FINANČNEGA APARATA
- v KS,
- v SIS družbenih dejavnosti (vključno z izvajalskimi organizacijami),
-v SIS materialne proizvodnje (vključno z izvajalskimi organizacijami),
- v upravnih organih DPS,
- v DPO, družbenih organizacijah in društvih. V teh skupnostih in OZD pripraviti ocene v
smislu zmanjšanja stroškov in večje učinkovitosti.
Nosilci: vsi našteti, IS Rok: 1984
14 DRUŽBENO PLANIRANJE
- usmeritve iz tega načrta vnesti v resolucijo za leto 1984 in v letne plane vseh nosilcev planiranja,
Nosilci: OZD. KS, SIS, IS Rok: 1983/84
- izdelati prostorski del družbenega plana in zagotoviti potrebna sredstva,
Nosilec: IS
Rok: I. trimesečje 1984
- začeti s pripravami na izdelavo srednjeročnih planov razvoja za obdobje 1986-1990 in dolgoročnih planov do I. 2000.
Nosilci: temeljni nosilci planiranja, IS
Rok: v skladu z rokovnikom sprejemanja planov
15 INFORMACIJSKI SISTEM
- izpeljati družbeni dogovor o informacijskem sistemu v občini s ciljem racionalizacije in boljše kvalitete informacij,
- zagotoviti koordinacijo med informacijskimi mediji, ki obveščajo širšo javnost o dogajanju v občini in med nosilci informacij,
- zagotoviti sistem spremljanja nekaterih temeljnih podatkov o dogajanju v občini (statistika),
Nosilci: SZDL, OZD, sredstva informiranja, IS Rok: stalna naloga
16 KADROVSKA POLITIKA
- dosledno uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki,
- odločitve o kadrovanju naj temeljijo na oceni učinkovitosti, tako ekonomski kot politični,
- kadrovsko učinkovitejše vključevanje občine v širši prostor (regija, republika).
Nosilci: DPC, OZD, IS Rok: stalna naloga
i
l
ZAKLJUČEK:
Izvršni svet se ob osnutku načrta zaveda, da je objektivna ekonomska situacija težka, zato je še toliko pomembnejše ugotoviti, da s povečanimi skupnimi napori lahko in moramo doseči pozitivne premike, kar je lepo zapisano tudi v uvodu k republiškemu načrtu.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije bo mogoče uresničiti le ob polnem tvprnem sodelovanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v njihovih samoupravnih organizacijah in skup-
nostih, v DPS, v družbenih organizacijah pa tudi tistih delovnih ljudi, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko in družbeno dejavnost. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije morajo spoznati in sprejeti vsi delavci, delovni ljudje in občani.
V polni meri osveščeni o nujnih spremembah, ki jih stabilizacijska usmeritev vnaša v delo in obnašanje, in napredku, ki bo na tej podlagi dosežen na področju gospodarjenja in vsega družbenega dela in razvoja, se bodo zavzeli za ures-
ničevanje programa in načrtov za izvajanje m temu podredili svoje vsakodnevne dejavnosti na delovnih mestih in v drugih okoljih.
Načrt uresničevanja dolgoročne gospodarske stabilizacije v občini predlaga IS SO Logatec in ga bo predvidoma sprejel do konca I. 1983.
Do takrat bo potekala sicer časovno kratka razprava, v kateri naj vsi udeleženci s konkretnimi pripombami pripomorejo k operativnosti dokumenta.
IZVRŠNI SVET
RESOLUCIJA OSNUTEK o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Logatec v letu 1984
I. Osnovne usmeritve in cilji družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1984
Tako kot se bo ekonomska politika SR Slovenije v letu 1984 opirala na odločenost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in po samoupravni poti uresničujejo naloge in cilje gospodarske stabilizacije ter družbenega in gospodarskega razvoja, da utrjujejo temeljna socialistična samoupravna produkcijska razmerja, uveljavljajo ekonomske zakonitosti in povezanost združenega dela z vsem jugoslovanskim združenim delom ter pospešujejo njegovo odpiranje v svet, bo tudi družbeni in ekonomski razvoj občine Logatec s takšnih temeljev osredotočen na naslednje pomembne oz. osnovne cilje:
- povečati vključenost v mednarodno delitev dela ter pospešiti prestruktuiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti, pravočasno izpolnjevati obveznosti do tujine;
- povečati proizvodnjo;
- začeti s sanacijo dinarskega finančnega položaja v združenem delu in povečati akumulativ-nost gospodarstva;
- doseči umirjenejšo rast cen kot v letu 1983;
- uresničevati politiko produktivnega zaposlovanja.
Na osnovi rezultatov gospodarjenja v občini v letu 1983 in usmeritev ob splošnem zaostrovanju razmer na domačem in tujem trgu predvidevamo, da bo razvoj v letu 1984 potekal v naslednjih okvirih:
SRS Občina Logatec
družbeni proizvod realno okoli dohodek nominalno industrijska proizvodnja okoli kmetijska proizvodnja okoli rast izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje zaposlovanje osebna poraba skupna poraba splošna poraba realni OD
2 27 3-4 3-4
20 1
1,5 25 3
1,5-2
10 1
20 % počasneje od rasti dohodka 20 % počasneje od rasti dohodka 33 % počasneje od rasti dohodka
- 2 - 3
II. Naloge na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb:
1. Delavci v združenem delu bodo z razporejanjem dohodka v letu 1984 zagotovili povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela v dohodku. Pri delitvi dohodka bodo posvečali posebno pozornost izboljšanju strukture poslovnih sredstev v korist lastnih sredstev. S tem se bo zmanjšal delež obresti za najete kredite v dohodku.
2. Raven in rast sredstev za osebne dohodke v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu bo odvisna od dosežene in povečane proizvodnje, produktivnosti dela, boljše
ekonomije dela in sredstev, izvoznih rezultatov na konvertibilnem področju in od drugih kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja. Z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 bomo v obdobju do sprejetja samoupravnih sporazumov dejavnosti na podlagi selektivnih usmeritev zagotavljali, da bodo sredstva za osebne dohodke odvisna le od gospodarjenja z minulim delom in prispevka delavcev k boljšim rezultatom dela, izkazanih tudi v dohodku.
Sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela bodo ostala nominalno na ravni iz leta 1983.
3. S sredstvi za družbene dejavnosti bomo selektivno pospeševali predvsem programe, ki najbolj neposredno pospešujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe ter zagotavljajo enake izhodiščne pogoje za razvoj posameznika in ohranjanje njegove socialne varnosti. V vseh SIS družbenih dejavnosti bomo na podlagi stabilizacijskih načrtov dosledno spoštovali veljavne normative in zagotavljali sredstva za izvrševanje vsaj zagotovljenih programov.
4. Rast splošne porabe v občini bo še v večji meri temeljila na ustreznejši odmeri davkov ter hitrejši in učinkovitejši izterjavi. Uprava za družbene prihodke bo z doslednim izvajanjem davčne politike uresničevala načelo, da k pokrivanju splošnih družbenih potreb prispevajo sorazmerno več tisti, ki ustvarjajo večji dohodek.
III. Naloge na področju investicij
Osnovni investicijski kriteriji v letu 1984 bodo:
- investicije, ki bodo izboljšale neto devizni priliv,
- proizvodnja hrane,
- tehnološke investicije, ki odpravljajo ozka grla v proizvodnji in povečujejo produktivnost dela.
V letu 1984 bo dokončana investicija v okviru KLI-ja, ki bo pomenila povečan izvoz in prestruktuiranje gospodarstva občine.
Biotehnična fakulteta bo nadaljevala z izgradnjo hleva, ki bo pomenil posodobitev proizvodnje.
IS bo nosilec razgovorov z Iskro iz Spodnje Idrije in ETO iz Cerknega o možnostih razširitve dosedanje dejavnosti na območju naše občine. Proizvodnja Iskre in tudi Ete je izvozno usmerjena, razširitev dejavnosti pomeni odpiranje novih delovnih mest. Po posameznih TO bo veliko tehnoloških investicij.
S področja družbenih dejavnosti bo tekla investicija izgradnje prizidka k zdravstvenemu domu.
Nove investicije v objekte družbenih dejav-nosti iz programa samoprispevka bomo začenjali v skladu z dogovorom o temeljih plana, ko bo s samoprispevkom zbranih vsaj 50 % sredstev za posamezni objekt. V letu 1984 bo opravljena rekonstrukcija ceste v Žibrše. Za izgradnjo knjižnice bodo pridobljeni projekti in opravljena pripravljalna dela v okviru finančnih možnosti
IV. Naloge na področju urejanja prostora
In
varstva okolja, stanovanjskega in komuna1" nega gospodarstva
S sprejetjem kategorizacije zemljišč v obćm1 Logatec bo dolgoročno določena raba površij Na podlagi sporazuma med IS, KCS in CSS= bosta izdelana in sprejeta 2 zazidalna načrta z območja urbanističnega načrta Logatca. Tako bodo dane možnosti za individualno in blokovno stanovanjsko gradnjo. Blokovna gradnja bo * letu 1984 potekala glede na temelje o dogovoril1 plana v soseski S-1. Sprejeli bomo odlok o sredstvih za razširjeno reprodukcijo KCS. Glavni P0' udarek bo dan nadaljevanju letošnjih del pri oj3' čitvi in sanaciji vodooskrbe, in sicer: Hotedršic3 - Ravnik, Rovte in Logatec. Poleg lastnih sredstev bomo najeli še posojilo pri LB - Stanovanjsko - komunalni banki. Nadaljevali bomo s komunalnim urejanjem in modernizacijo ulic v Logatcu.
V. Ekonomski odnosi s tujino
Razmerje med izvozom in uvozom v občini Je 7:1 v korist izvoza. To ugodno razmerje je treba zadržati in ga še izboljšati.
Največji izvoznik TOZD Drobno pohištvo b° povečal izvoz v skladu s povpraševanjem na ameriškem trgu.
Gozdarji bodo izvozili les, ki ga domača lesna industrija ne potrebuje pri svoji proizvodnji-
M-KZ Logatec bo storila vse potrebno, d poveča izvoz eteričnih olj, kjer so še neizkofl5 čene možnosti.
Valkarton bo povečal neposredni izvoz na žišča, ki jih je osvojil že letos.
Konfekcija bo povečevala izvoz zaradi vse večjih potreb po devizah pri nabavi reprodukcij skih materialov.
Izvozniki so še obrati Iskre, Ete in Alpine, 9°s' tinci pa so izvozniki storitev za tuje goste.
Pri uvozu surovin in reprodukcijskih materij lov bo imela prednost proizvodnja za izvoz konvertibilno področje, pri uvozu opreme V" predvsem tiste OZD, ki bodo modernizirale |Z vozno proizvodnjo.
Izvozno-uvozni plani bodo usklajeni v okV" SISEOT-a
na
Vi. Naloge na področju kmetijstva
Da bi se povečala kmetijska proizvodnja, bo nujno rešiti nekatera cenovna neskladja med cenami kmetijskih proizvodov in cenami repro-materialov. Za realizacijo programa živinorejske Proizvodnje bomo na podlagi doma pridelane krme in dokupa močnih krmil proizvedli za trg okoli 450 ton govedi in 1.800.000 litrov mleka. Povezovanje med kmeti in zadružnima organizacijama mora doseči kvalitetnejšo raven, kar morajo opredeliti proizvodne pogodbe. Glede na omejene možnosti preskrbe z repromateriali, Sjorivom in rezervnimi deli, bo oskrba kmetov strogo vezana na izpolnjevanje obvez v letnih Proizvodnih pogodbah.
Za pospeševanje kmetijske proizvodnje se bodo tudi v letu 1984 zbirala sredstva v skladu za intervencije v kmetijstvu. Glede na enotni dogovor v republiki bo precejšen del sredstev še vedno imel kompenzacijsko vlogo.
Vil. Naloge na področju trga In cen
Na področju preskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjskim; proizvodi bo potrebno zagotoviti Ustrezno ponudbo predvsem z večjim povezovanjem s proizvajalci.
Na podlagi sredstev, zbranih s samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisale proizvodne 0ZD, bomo povečali stalne občinske blagovne rezerve. Po potrebi bomo s sproščanjem teh rezerv reševali občasne motnje pri preskrbi.
V letu 1984 naj bi bil porast cen nižji za 10-15 odstotnih točk v primerjavi z letom 1983
Vili. Naloge na področju malega gospodarstva
Z analizo stanja malega gospodarstva smo Ugotovili najbolj deficitarna področja malega flospodarstva. Zato bomo s selektivno davčno Politiko, bančnimi krediti in sredstvi Obrtnega Združenja podpirali razvoj malega gospodarstva V novo sprejetih zazidalnih načrtih bomo določili Posamezne parcele za obrtno dejavnost. Ustanovili bomo splošno obrtno zadrugo, ki bo pomenila boljšo organiziranost malega gospodarstva. Čimbolj bomo poenostavili postopke za Pridobitev najrazličnejših dokumentov
OZD bodo prenesle maloserijsko in individualno proizvodnjo nosilcem malega gospodarstva, tako da se bo še povečal obseg kooperacije.
Cene obrtnih storitev in proizvodov bomo potrjevali na realnih osnovah, da se bo tako povečala akumulacija in možnost za razširjeno reprodukcijo.
'X. Naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo v letu 1984 delovali v Smeri utrjevanja organiziranosti posameznih or-9anov in struktur, njihovega delovanja in usposabljanja le-teh za izvajanje nalog v vseh razmerah.
Na osnovi novih predpisov (zakon o splošni |iudski obrambi, zakon o splošni ljudski obrambi 'h družbeni samozaščiti, uredb), ki določajo na-'°9e enot, organov in struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, bomo zagotovili njihovo vključitev v letne programe dela in njihovo realizacijo
Skladno z materialnimi možnostmi bomo v 'etu 1984 izvajali obrambno in družbenosamo-*aščitno izobraževanje in usposabljanje delovati ljudi in občanov, posameznih organov družbenopolitične skupnosti, enot civilne zaščite in Nadine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjena izobraževanja.
V enotah teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite bodo skladno z novimi predpisi in usmeritvami izvedene določene organizacijske spremembe, potrebno kadrovsko popol-njevanje in nadaljevanje opremljanja z orožjem in materialno tehničnimi sredstvi.
Na področju urejanja partizanske baze bomo spremljali in usmerjali izvajanja in dokončanje nalog iz leta 1983, (adaptacija mlinov), začeli z izvajanjem del za zagotavljanje električne energije v vojnih pogojih in sodelovali pri izgradnji vodovoda za oskrbo obstoječega živinorejskega območja z vodo.
X. Dokumenti k resoluciji
1. Usklajeni plani organizacij združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino,
2. Načrt o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 1984,
3. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984,
4 Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin,
5. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji.
Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
POROČILO
odbora za izgradnjo in obnovo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Logatec za čas od 1.1.1983 do 31.10.1983
Na podlagi sprejetih resolucijskih usmeritev in sprejetega zakona o omejevanju izvajanja negospodarskih investicij je bil v okviru ocenjenega priliva sredstev samoprispevka izdelan in sprejet program porabe samoprispevka za leto 1983. Ker ni bilo mogoče najeti nobenih kreditov, smo izvajali program v okviru tekočega priliva denarnih sredstev. Vsi sprejeti ukrepi so tako upočasnili prejšnji tempo izvajanja programa samoprispevka. Poleg tega pa je bilo treba v letu 1983 na zahtevo Zdravstvene skupnosti Logatec vrniti še dano posojilo v znesku 4.400.000 din s pripadajočimi obrestmi.
Zaradi velikih likvidnostnih težav v združenem delu so posamezne delovne organizacije plačale obvezo po sprejetem samoupravnem sporazumu šele v mesecu avgustu in celo v septembru, namesto da bi bila ta sredstva združena takoj po sprejetju zaključnih računov za leto 1982, v mesecu marcu letos.
Iz tabelarnega pregleda, ki je sestavni del tega poročila je razvidno, da smo z delom prenesenih sredstev zbrali skupaj v 10 mesecih leta 1983 28.013.370 din.
Izdelan je bil načrt priliva sredstev po posameznih mesecih in na tej osnovi pripravljen tudi program pokrivanja posameznih postavk programa. Ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov je bilo možno vlagati sredstva v tisti del programa, ki se ne nanaša na zgradbe in ob aktiviranju ne terja dodatnih sredstev v skupno porabo. Ta sredstva je treba kasneje ponovno zbrati od združenega dela (prispevna stopnja), organizacijami in KS Žiri smo dodatno poleg prikazanih postavk med odhodki zbrali in vložili še: 3.500.000 din, ki jih je prispevala KS Žiri, 1 500.000 din, ki jih je dodelilo GG Ljubljana,
500.000 din, ki jih je prispevala KCS Logatec,
400.000 din, ki jih bo prispevala KGZ SORA Žiri,
500.000 din, ki so jih zbrali občani KS Vrh, skupno torej 6.400.000 din, ki so bila v celoti vložena v asfaltiranje ceste Pil - Račeva v dolžini
3,7 km. Poleg tega pa so krajani KS Vrh opravili še veliko prostovoljnega dela za dokončno ureditev in usposobitev navedene ceste.
Za uspeh akcije je bilo vloženo mnogo truda, opravljenih precejšnje število razgovorov in prepričevanj. Najprej smo morali pokriti celotno finančno konstrukcijo in šele nato podpisati ustrezne pogodbe o izvajanju del.
Drugi velik zalogaj je bila posodobitev ceste Židank - Trate z asfaltno prevleko. Ob razpravah na zborih občanov so bile postavljene zahteve, da se asfaltna prevleka potegne od Gasilskega doma na Medvedjem brdu proti Židanku v okviru zneska cca 14.000.000 din in da se mora poleg tega obdelati še dva krajša odseka proti Vehar-šam skozi dele naselja Medvedje brdo, in to zato, ker so ti občani oskrbljeni s pitno vodo iz vodnjakov in pijejo zaradi prahu neustrezno vodo. Izrazili so pripravljenost, da sofinancirajo omenjena odseka z 1.000.000 dinarjev, t.j. cca 1/3 zneska, drugi 2/3 pa naj bi pokril samoprispevek in KCS Logatec. Zaradi utemeljenosti zahteve je bila tudi ta zadeva realizirana. Dodatno so sofinancirali še:
- G. D. Medvedje brdo in SIS za varstvo pred požarom za asfaltiranje dvorišča pred gasilskim domom 135.000 din
- Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec, za asfaltiranje pristopa k šoli in dvorišče v Rovtar-skih Žibršah 219.872 din
- Kmetijska zadruga Logatec, za asfaltiranje dvorišča pred objektom trgovine nad
300.000 din
Vsa ta dela so ob velikih naporih tudi stekla, čeprav krajani še niso zbrali vseh sredstev, ki so jih obljubili. Da pa bi lahko pravočasno poravnali obveznosti do izvajalca, so si cca 400.000 din izposodili pri HKS KZ Logatec in jih bodo z obrestmi morali vrniti sami v letu 1984.
Da smo lahko oba tako velika zalogaja realizirali, smo se s predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana, ki je bil izvajalec del dogovorili, da bomo naročena dela poravnali do konca oktobra letos, ko se nam bodo zbrala predvidena sredstva. Tako smo si v okviru prilivov in celo posojila dela sredstev na bodoči priliv pri KCS Logatec le uspeli pridobiti potrebna sredstva za pokritje obveznosti po podpisanih pogodbah. Žal lahko ugotovimo, da smo tudi posodobitev te ceste opravili z veliko muko in velikim razumevanjem Cestnega podjetja v Ljubljani, ki
nam je bil pripravljen kreditirati dela za cca 7. do 8. milijonov din. Obveza, ki so jo krajani KS Trate sprejeli, da bodo s prostovoljnim delom uredili bankino se žal v precejšnji meri še ni uresničila
Kljub temu da navedena dela še niso bila plačana, je Občinska zdravstvena skupnost Logatec zahtevala med letom, da ji vrnemo posojena sredstva v višini din 4.400.000 in obresti 1.239.795 din
Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni bilo mogoče temu zahtevku ugoditi, ampak smo 9a uspeli realizirati v začetku novembra.
S tem je bil zaključen program samoprispevka za leto 1983 v celoti, razen delne obnove Kulturnega doma v Hotedršici, ki pa bo realiziran v začetku leta 1984. Sredstva za ta namen v višini -650.000 din akontacije so bila že nakazana izvajalcem del, o preostalih potrebnih sredstvih Pa naj bi odločali še v mesecu decembru letos.
Ocenjujemo, da bo zaradi večjega obsega izplačanih osebnih dohodkov priliv nekoliko večji in bo del sredstev v letošnjem novembru in decembru ostal namenjen za nadaljevanje programa samoprispevka v letu 1984.
Izvršni odbor samoprispevka
POROČILO
o realizaciji sredstev sklada samoprispevka za čas od 1. do 31. 10. 1983
1.
VPLAČILA OZD PO SS DO 31. 10. 1983
Podpisniki sporazuma	BOD za leto 1982	Obveznost	VplaCila
	(RAD-1)	za leto 1982	za leto 1982
I. 1.KLITOZDDP	88,123.367	1,762.467	1,763.609
2. KLI TOZD SP	66,538.599	1,330.772	1,329.268
3. KLI TOZD ESO	35,163.791	703.275	705.367
4. KLI TOZD ŽAGA	18,163.061	363.261	363.008
5. KLI DSSS	33,376.847	667.540	669.698
5. KLI SKUPAJ:	241,365.665	4,827.812	4,830.950
II. GRADNIK	42,248.608	844.972	817.161
			delno pl. v letu 82
III. VALKARTON	84,543.372	1,690.867	1,502.031
			delno pl. v letu 82
IV. KONFEKCIJA	28,773.636	575,472	422.562
V.  GG - KOOPERACIJA	8,107.728	162.154	170.793
VI. GG - GOZDARSTVO	13,210.860	264.217	282.834
VII. KMETIJSKA ZADRUGA	12,515.476	230.309	257.112
VIII. PETROL MOTEL LOM	11,924.962		
SKUPAJ:		8.595.803	8,283.443
I. PRIHODKI:
1. Prenos iz leta 1982
2. Prihodki OZD in TOZD po SS (2 % na BOD iz dohodka po ZR
za leto 1982 7,579,129 din
3. Prihodki OZD in TOZD po SS (\ % na BOD iz dohodka od 1. 8. 1983 dalje)
4. 2 %-ni samoprispevek NOD
5. Prihodki od obresti (KLI in Gradnik)
142.515 din
4,785.765 din
2,500.000 din 13,005.961 din
Skupaj: 28,013,370 din II. ODHODKI:
1. Sofinansiranje posodobitve
ceste PIL - RAČEVA 5,500.000 din
2. Posodobitev ceste
ŽIDANK - TRATE 15,875.753 din
3. Storitve SDK 26.977 din
4. Obresti za kredite 1,239.795 d|n
5. Odplačilo kratkoročnih posojil 4,400.000 din
Skupaj:
III. RAZLIKA PRIHODKOV NAD ODHODKI
27,042.525 dir1 970.845 din