LETO XXXII. — Številka 2 10. januarja 1980 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P .b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Danes v Tedniku: Občinski proračuni stran 2 Bilanca Sic-a stran 3 Umrla narodnjaka Hanzi Čuden in Mariin Jop stran 4 S______________________J KMETIJSKO-GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA S PRAVICO JAVNOSTI V ST. RUPERTU PRI VELIKOVCU_______________________ sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1980/81 učenke v KMETIJSKO-GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO. Na šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih. Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo dosedanjega šolanja; Usposobiti jih za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega. Posebno važnost se polaga na spretnost v kuhanju, šivanju, gospodinjstvu in vzgoji v družini. POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V danih pogojih dobijo učenke državno podporo! ZA ŠOLO SE LAHKO PRIJAVITE ŽE SEDAJ! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole! 9100 Völkermarkt, Klosterstraße 2, tel. 0 42 32/796 Kanalska dolina: zanikanje slovenske kullure ■ je to kultura? TRBIŽ. — V petek pred novim letom je bil v mestni kinodvorani Cristallo na sporedu koncert božičnih pesmi. Pred pričetkom koncerta so občinstvu delili dvojezične nemško-italijanske letake z natisnjenim programom. Na vidnem mestu pa je bil napis „Prima edi-zione di canti natalizi nella Valca-nale“, torej prvo božično petje v Prazniki — prazni praznovanja Pravijo, da sežejo prazniki do Treh kraljev. Od Božiča do Novega leta Praznujemo in v tednu, ki nam ostaja, Preganjamo mačka. Počasi se prebujamo z vsemi fizičnimi in psihičnimi napori. Letos ni manjkalo udarcev, ki so nas streznili iz prazničnega razpoloženja. Streznili smo se ob tem, kar pravijo „afganska kriza“. Streznili smo se že Prej ob sklepu bilčovskega občinskega sveta, ki je s svojo večino preprečil dvojezične napise. Streznili smo se ob komentarju dunajskega časopisa „Die Presse“, ki se dela norca iz upravičenih zahtev koroških Slovencev. Ce naštete udarce povežemo, ni slučaj, saj jih druži eno: kljub vsej resnosti tudi zvrhana mera groteske. Sovjetska zveza danes trdi, da so njene čete vkorakale v dosedanji neuvrščeni Afganistan, ker jih je na pomoč poklicala vlada. Kot da bi bil afganski predsednik sam nezmožen, da odstopi. Mora poklicati na pomoč tuje čete. Te potem še kar odpravijo afgansko valuto in prinesejo s sabo še ruski rubel, ki je zdaj edino uradno plačilno sredstvo v Afganistanu. Edinstven je tudi primer iz Bilčovsa. “-upan, ki preprečuje to, za kar se kot podpredsednik ZSO in vsa nje-9°va organizacija bori. Da sta dva odbornika SPÖ podprla EL, jih časti. Pokazala sta več doslednosti kot „slo-venski kandidat za deželni zbor“, ki se trenutno sonči s klubom poslancev SPÖ v Honkgongu. Zaključimo krog. Člankar v „Die Presse“ piše o operacijskem koledarju in meni med drugim, da ni potrebe Po dvojezičnih vrtcih in dvojezičnosti v oradih. O slovenskih oddajah pa sploh P'še, da so nepotrebne „saj itak pov-lahko sprejemajo oddaje RTV jubljana“. Ah, seveda lahko. Manj-ajo 'e pretvorniki. Pa postavimo še ,e- Samo naj potem „Presse“ ne piše 0 vsakodnevni „komunistični infiltraciji“. Borut Sommeregger Kanalski dolini. Napis je bil tudi v nemščini. Seveda trditev ne drži. Trije koncerti božičnih pesmi so v prejšnjih letih bili v župni cerkvi v Žabnicah. Tedaj so nastopili Zveza cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega, mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice in leta 1977 komorni zbor Jacobus Gallus iz Celovca. Pred nekaj dnevi pa je bil v župni cerkvi v Ukvah že četrti koncert božičnih pesmi v Kanalski dolini. Tokrat so sodelovali mešani zbor iz Sel in tamburaši iz Hodiš na Koroškem. Potemtakem je „Weihnachtssingen“ bil šele peti po vrsti in ne prvi. „Weihnachtssingen“ pa je priredil novo ustanovljeni „Kanaltaler Kulturverein“. Na koncertu so sodelovale pevske skupine iz Koroške in iz Kanalske doline. Iz Kanalske doline so bili povabljeni zbori Montagnutis iz Naborjeta, Raibl iz Rablja, mešani zbor iz Trbiža in mešani zbor iz Žabnic. (Pred drugo svetovno vojno so imeli kraji Rabelj, Trbiž in Nabor-jet povsem nemško prebivalstvo, ki se je po okupaciji leta 1939 skoraj popolnoma preselilo v Nemčijo. V Naborjetu je danes ostalo samo furlansko kulturno društvo Montagnutis.) Pevskega zbora Planinka iz Ukev pa prireditelji verjetno niso povabili zato, ker Ukljani „ne spadajo med avtohtono prebivalstvo Kanalske doline“. Vzrok je bil lahko tudi v tem, ker zbor vodi človek s plemiškim naslovom „der Pfarrer von Uggovitz“ in bi slovenska pesem le preveč prišla do izraza. Naj je bilo že karkoli, pa je vendarle slovenska pesem „Nad Betlehem“, ki so jo izmed treh svojih pesmi Žabničani zapeli kot prvo, bila deležna najdaljšega in naj-prisrčnejšega aplavza, saj nobena druga pesem ni tako vžgala občinstva. Tudi pevski zbor iz Rablja je zapel pesem v slovenščini „Zvo- novi zvonijo“. Otroci iz Trbiža pa so zapeli nemško in italijansko pesem. Zbor je vodil učitelj nemščine Hansi Kravina, ki je dokončal slovensko učiteljišče v Gorici in je tudi nekaj časa bil prefekt v slovenskem Alojzijevišču. Trenutno se baje kulturno udejstvuje v društvu Kanaltaler Kulturverein. Zveze gredo še dalje: Hansijev brat Valentin je učitelj nemščine v Žabnicah in Ukvah, Valentinova žena pa poučuje v Novi Gorici v Sloveniji. Hansi Kravina pa je anonimni dopisnik „Der Volksbote“, uradnega lista Südtiroler Volkspartei, ki je z okroglimi desetimi milijoni šilingov financirala novo ljudsko šolo v Ukvah z namenom, da bi postala „nemška šola“. Vendar je že južnotirolski senator in bivši predsednik FUENS dr. Volg-ger ob odprtju šole dejal, naj se v šoli ne uči „jezik Kapplerja in Mussolinija, temveč jezik Goetheja, Danteja in Prešerna“. Boj Slovencev v Kanalski dolini za jezikovno enakopravnost v in izven šole je trd, enakopravnost ni samo po sebi razumljiva kakor lepe besede ob odprtju. Naj omenim še to, da je napovedovanje vseh pesmi bilo v italijanščini in nemščini. Napovedovalec pa je večkrat poudaril, da kako je lepo, ko se ljudje na meji treh držav tako razumejo in pojejo v tolikih jezikih. Na koncu pa je srečno novo leto le zaželel tudi v slovenščini, saj je opazil, da ima pred seboj tudi del občinstva, ki razume in tudi govori slovensko. Zanimivo, da so tudi koroška nemška obveščevalna sredstva obširno poročala o teh prvih kulturnih korakih novega društva, kakor da bi to bila prireditev vrhunskega značaja. Tudi v časopisih in ORF-u je bilo slišati le v „prvem koncertu“ kot ne vem kakšnem pionirskem dejanju, zamolčani pa so bili Vir nenehnega prepira: ljudska šola v Ukvah. Danes se je tu začel pouk slovenščine. ne le prvi, temveč tudi številni drugi koncerti slovenskih prirediteljev. Pri intervjuju z ORF-om pa je predstavnik društva moral dokončno prikazati svojo goloto, saj kljub velikim napovedim o dobrososedskih odnosih ni vedel kaj povedati o kulturnih stikih z društvi v Sloveniji .. . TERMINI OBČINSKIH SEJ: ® Žitara vas: sreda, 16. 1., ob 19. uri v gasilskem domu Miklavčevo. ® Galicija: petek, 11. 1., ob 19. uri. NSKS na obisku na Dunaju „Jugoslavija ne bo kolebala in manjšinsko vprašanje vedno postavljala,“ je dejal veleposlanik Novak Pribičevič, ko se mu je v petek, 4. januarja 1980, predstavilo novo predsedstvo NSKS na dunajskem veleposlaništvu. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in drugi člani predsedstva Narodnega sveta so veleposlanika informirali o aktualni politični situaciji koroških Slovencev. Pri razgovoru je bil navzoč tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer. Z obeh strani je bilo poudarjeno, da pomeni operacijski koledar, ki sta ga predložili obe osrednji organizaciji avstrijski vladi in strankam, kvalitativno nov pristop k dolgoročnemu reševanju odprtih vprašanj člena 7. Po daljšem pomenku v prisrčnem vzdušju je predsednik dr. Matevž Grilc podaril veleposlaniku v spomin na obisk sliko Draga Druškoviča, mladega slikarja s Koroške. Isti dan je predsednik NSKS vabil tudi na slavnostno večerjo, katere so se udeležili med drugim veleposlanik SFRJ Pribičevič s sodelavci, vodja Kulturno-informativnega centra SFRJ Franki in njegov namestnik Andželkovič, predsednik Solidarnega komiteja Trinks, univ. doc. dr. Gero Fischer, glavni urednik Neues Forum Siegert, glavni urednik Extrablatt Irnberger, zastopniki koroških Slovencev, ki živijo na Dunaju, med njimi diplomat Stern, odvetnik Jelen, podjetnik Riegelnik, predsednik slovenskega krožka Bister, glasbenik Gabriel in zastopniki Kluba slovenskih študentov. F. Warasch: Klub občinskih odbornikov za resne in obvezujoče pogovore Zadnji predlog šefa koroške ÖVP deželnega svetnika Stefana Knafla k dialogu s slovensko narodno skupnostjo je vreden, da se nadalje razmišlja o njem; to je dejal predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Filip Warasch v izjavi ob novem letu. V nekem komentarju je Knafl dal pobudo za pogovorno bazo na deželni ravni poleg sosvetov. — Nov začetek pa predpogojuje določeno mero verodostojnosti, je dejal Warasch. Treba je predvsem gest dobre volje in dejanj v smer izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tak forum bi lahko sestavljali zastopniki koroških strank in slovenske narodne skupnosti. 100.000 RUSOV Že 100.000 sovjetskih vojakov se bori v Afganistanu proti tamkajšnjim upornikom. Na drugi strani je Sovjetska zveza sama morala zamenjati nekatere od svojih muslimanskih enot, ki se niso hotele boriti proti verskim bratom, pa tudi tisoči afganistanski vojaki bežijo h upornikom ter jim prinese orožje iz sovjetskih sklad.sč. Ni izključeno, da se bo Sovjetska zveza vpletla v svoj lastni Vietnam. Vsekakor dela Sovjetska zveza isto, kar je prej očitava! svet Ameri-kancem. Spuščajo na tisoče bomb, uporabljajo napalm. Samo da Sovjetska zveza dela to bolj temeljito. INDIRA GANDHI ZMAGALA Pri volitvah v Indiji je zmagala s tričetrtinsko večino Indira Gandhi. Hčera bivšega predsednika Nehruja se je s tem zmagoslavno vrnila tja, od koder so jo pognale pred tremi leti združene opozicijske stranke, potem ko so odkrili, da je Gandhijeva ponarejevala volilne rezultate in zlorabljala izjemno stanje. Korupcija predvsem njenega sina pa je bila hitro pozabljena, ker opozicije razen sovraštva do Gandhijeve ni družilo ničesar. Dvomiti je, ali bo nekdaj Moskvi precej poslušna predsednica vlade sedaj bolj ponižna napram oblasti, ki jo spet ima. EGIPT POMAGA ZDA Vojaško pomoč sta Združenim državam Amerike ponudila Izrael in Egipt. Predvsem gre za oporišča, za uporabo letališč ter ustanov za oskrbo. Predvsem pomoč Egipta je izzvala močno presenečenje po svetu. Egipt nadalje podpira z orožjem muslimanske upornike ter jih tudi šola na svojem teritoriju, saj gre za verske brate. — Zavezništvo tudi drugod: ameriški obrambni minister Brown se je srečal s kitajskim ministrskim predsednikom Teng Hsiao Pin-gom. — Jugoslavija in Romunija pravtako ne soglašata z napadom na neuvrščeno državo. Jugoslovanski tisk napad močno obsoja. ZDA: MANJ ŽITA Prvi večji ukrep ZDA zaradi vdora Sovjetske zveze v Afganistan: Sovjetska zveza dobi manj ameriškega žita. Trenutno izvažajo ZDA okoli 10 odstotkov svoje žitne proizvodnje v Sovjetsko zvezo, ki s tem pokrije 20 odstotkov svoje potrošnje. Ker pa je del žita namenjen za krmo in je meso v Sovjetski zvezi redkost, je tukaj pričakovati še večje ozko grlo pri oskrbi prebivalstva. ZDA s tem ukrepom ne bodo posebno zboljšale svojega položaja, ker morajo nadomestiti farmerjem izgube, na drugi strani pa je dolar občutljiv instrument. Tudi computerske tehnologije ne bodo več izvažali. EGIPT: PRVI VELEPOSLANIK Prvega veleposlanika je imenoval Egipt za Izrael. Tudi Izrael je to že storil. Me-nahem Begin in Anwar al Sadat sta se te dni spet srečala: med Izraelom in Egiptom vlada relativno trden mir, če ga je treba primerjati s položajem v Iranu in Afganistanu. Akoravno sta oba predsednika sklenila odpreti razne ustanove, ceste in pristanišča tudi za drugo državo, vendar še obstoja veliko nerešeno vprašanje avtonomije Palestincev. Medtem je bivši izraelski ministrski predsednik Rabin prerokoval, da bo Saudova Arabija naslednja žrtev sovjetske intervencije — „smrtna nevarnost za Izrael“. KEL je bila tema dunajskega krožka V petek, 14. decembra 1979, je v krogu tokrat že 20. Dunajskega krožka govoril Karel Smolle, letošnji glavni kandidat Koroške enotne liste, ki je med drugim znan tudi pod svojim pesniškim psevdonimom Miško Maček. Povabljeni gost nam je v svojem predavanju z naslovom „Koroška enotna lista (KEL) in deželnozborske volitve 1979“ najprej dinamično, s primernim poznavanjem in osvetlitvijo nerešenih problemov slovenske manjšine na Koroškem, prikazal kratek zgodovinski pregled dosedanjih samostojnih kandidatur pri deželnozborskih volitvah, kot so jih predstavljali nastopi leta 1965 in 1975 ter končno 17. oktobra letos, številne izkušnje so pokazale, da realizacija upravičenih zahtev slovenske manjšine s pomočjo V času pred in po novem letu se kopičijo po vseh občinah občinske seje. Kljub temu, da bi kdo od poprečnih bralcev zaradi velikega števila poročil po časopisih — če se ne zanima le za dogajanje v lastni občini — zgubil pregled ali pa bi mu ta poročila visela že pri vratu ven: seje v tem času so najvažnejše, ker gre za sklenitev občinskega proračuna, z drugimi besedami, gre za poglavitno odločitev o tem, kar se bo v naslednjem letu v občini zgodilo — in kaj se ne bo zgodilo. Kakor vsak finančni minister, kakor vsak podjetnik, ima tudi občina določen delež izdatkov, ki so od vsega začetka vezani na določene postavke in o katerih občinski očetje sicer morejo in morajo glasovati, razpolagati s tem denarjem in vplivati nanj pa ne morejo. Pri občinah so ponekod te postavke zavzele že naravnost odločujoče mesto v proračunih, tvorijo pre- obstoječih avstrijskih strank ni možna, torej se je bilo potrebno odločiti za samostojen, enoten nastop. Predavatelj je svoja izvajanja plastično utemeljil s podatki o končnih rezultatih in s prikazom vsakokratnih ozadij, težav in problemov, ki so spremljale volilne kampanje. Dosedanja prizadevanja sicer še niso prinesla zaželenih uspehov, ker KEL aktivno in načrtno deluje še vse premalo časa, vendar so potrdila nujnost njenega obstoja. Namen KEL-a je tudi, da s svojim informativnim in konkretnim delovanjem, kot so na primer uspeli obiski v delovnih obratih, dvigne narodno-politič-no zavest slovenskega človeka na Koroškem, ki je še vedno preveč pasiven in premalo orientiran v ne ravno enostavni politično-ekonomski situaciji. Pri tem je seveda v prvi vrsti težni del izdatkov in vse to samo zaradi tega, da uprava sploh šele deluje. Nazadnje te postavke pogosto odločajo o izenačenem ali neizenačenem proračunu. Vse to pa ima močne posledice za dodelitev drugih deželnih sredstev, pa tudi za realiziranje marsikaterih projektov, katerih uresničitev bi želeli skoro vsi občani, a kateri imajo še vedno značaj določenih luksuznih projektov. Že drži, da so svojčas nekatere občine naravnost tekmovale med sabo, katera bo postavila še večjo šolo, še bolj impozantno upravno poslopje in še obsežnejši pokrit bazen. To so bile občine, ki so z določenimi odločujočimi osebami v deželni vladi imele primerne nevsakdanje stike. Sedaj se je tudi tukaj že precej spremenilo, potem ko so nekatere občine načrtovale brez večjih pri-vatno-gospodarskih izkušenj, oziraje se povsod na strankar-sko-prijateljske obveze in pri potrebno, da se še jasneje zave svoje slovenske identitete in tega, da je predvsem Slovenec, potem šele pripadnik te ali one stranke. Samozavestnemu Slovencu naj ne zadošča le izživljanje lastnih narodnih čustev na področju neobveznega kulturništva in folklorizma. Zadovoljivo orientiran se bo znal bolje posluževati tistih pravic, ki jih že ima, in se obenem bolj učinkovito in smiselno, t. j. organizirano potegovati za uresničenje svojih še neizpolnjenih, a upravičenih zahtev. V predavanju se je Karel Smolle dotaknil tudi bolečega dejstva, ki je otežkočalo delovanje KEL-a pri letošnjih deželnozborskih volitvah: To je razdelitev volilnega ozemlja na štiri volilne okraje, ki je na tem doživele popoln finančni brodolom. Na južnem Koroškem gredo tozadevno ure že odsihmal nekoliko drugače. Koroška ima 121 občin, od katerih spada četrtina pod veljavnostno območje manjšinskega šolskega zakona. V 22 občinah od teh so zastopani tudi slovenski mandatarji na samostojnih listah. — Te številke samo v uvod za naslednjo primerjavo: statistika najbogatejših in najrevnejših občin na Koroškem kaže naslednjo sliko: med najrevnejšimi petimi občinami glede občinskih dohodkov so kar tri občine, kjer sedijo tudi samostojni slovenski mandatarji, pri najbogatejših pa južna Koroška ni upoštevana v tej meri. Konkretno: akoravno znaša vsekoroški delež občin, kjer so zastopane slovenske liste v občinskih sobah, le šestino, ima ta šestina več kot polovico najrevnejših občin! Pri teh treh občinah gre za Sele (ki so najrevnejša občina), Djekše in za Suho. Vse te tri občine skoro nimajo samostojnih obratov, ki bi zaposlovali tudi delojemalce. Obratno pa velik del občanov na južnem Koroškem hodi s trebuhom za kruhom na delo izven domače občine, izven domačega okraja. Ne samo, da potem kasirajo davke na vsoto plač tiste občine, kjer se nahaja delovno mesto, se manjša tudi kupna moč v domačih krajih, ker delojemalci izdajo velik uspeh volilnega boja KEL-a delovalo skrajno neugodno. Proti tej razkosanosti slovenskega ozemlja je bila že vložena tožba pri deželnem sodišču. Predavatelj je opozoril tudi na povezavo in medsebojno odvisnost narodnih in ekonomskih faktorjev, saj je dokazano s statističnimi podatki, da obstaja korelacija med številom slovenskih prebivalcev in regionalnimi ekonomskimi problemi. Tako je na primer v velikov-škem okraju, kjer je največ Slovencev, tudi največ brezposelnosti. Živahna diskusija, ki je sledila izvajanjem Karla Smolleta, je potrdila živo prisotnost KEL-a v zavesti sodobnih koroških Slovencev, potrdila je tudi njeno sedanje delovanje kot konstruktivno ustvarjalno perspektivo za novo, boljšo bodočnost. del zaslužka že na kraju delovnega mesta. — Ne bi bil prvi in tudi ne zadnji, če trdim, da ni uvideti, zakaj dobijo davek na vsoto plač ravno tiste občine, ki imajo podjetja v območju svoje občine. Saj podjetje plača tudi druge davke in je indirektna rentabilnost možna tudi po drugih poteh. Številni slovenski mandatarji se zavzemajo za primerna delovna mesta v domači občini. Tudi tukaj ima južna Koroška težave: na eni strani tujski promet ne dopušča naselitev ka-terikolega podjetja, ampak je treba paziti na čisto okolje, da ne bomo pregnali turistov, na drugi strani pa je ravno turizem izredno občutljiva panoga, ki poleg tega tudi ne traja vso leto. — Da o načrtnem očrnje-nju južne Koroške glede varnosti sploh ne govorimo. Potujčenje našega prostora pa nam ne grozi le zgolj od turizma: tudi inozemska podjetja, zlasti nemška, se rada naselijo, če vabijo primerne subvencije. Zgodi pa se, da se ta — navadno zgolj pomožniška mon-tažna-podjetja potihoma odpravijo, če matična firma zabrede v najmanjše težave. — Na drugi strani pa možnosti, ki jih imamo ravno v tem prostoru, namreč gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, še zdavnaj niso izkoriščene v tej meri, kot bi bilo to potrebno za zdrav odnos med sosedi. SOFIA (b. s.). S koncem leta je postal član Akademije znanosti in umetnosti Bulgarije znani komin-formovec in makedonski odpadnik Venko Markovski. Javnost sicer ni zvedela, kako si je Markovski prislužil to čast najvišjega znanstvenega odlikovanja, ki ga lahko podeli neka država, vendar je zanimivo, da je bil imenovan za člana akademije le nekaj časa potem, ko je bila objavljena njegova knjiga „Izročila, ki ne smejo v pozabo“. Predgovor h knjigi je napisal akademik in predsednik Zveze pisateljev Bolgarije Pantelej Zarev. Pantelej imenuje delo „bulgaria- Literarno -politični boj Bolgarija -Makedonija: odpadništvo „nagrajeno“ do“ in pisatelja „mučenika za svoje prepričanje“. S tem je dobila knjiga uradni karakter in se temu primerno tudi prodaja v visokih nakladah. Markovski v tej „bulga-riadi“, nekakšnih spominih, ki niso nič drugega kot čisto navaden pamflet, spet enkrat zanika makedonski narod, odreka Makedoncem nacionalno identiteto in samostojnost. Vsi ti napadi talentiranega pisatelja in pesnika niso novi, vendar jih tokrat poveže še z vsemi napadi na Jugoslavijo, ki jih poznamo iz tako imenovanega informbirojevskega konflikta. Markovski primerja jugoslovansko prakso in zgodovino s hitlerjevo strahovlado, boj proti stalinizmu pa imenuje antisovjetizem. Svoje an-timakedonske napade je Markovski lahko vedno izvajal s podporo bolgarskih oblasti, zadnje odlikovanje so prav dokaz temu. Ob njegovem imenovanju za člana Akademije znanosti in umetnosti je zapisala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, da je postal Markovski neke vrste uradni državni poet in literat s čisto gotovimi nalogami: „S tem je postal barometer za namere in razpoloženje bolgarskih oblasti v njihovih odnosih z Jugoslavijo. Bolgarske oblasti so napravile obskurnega literata za vplivnega dejavnika neke politične koncepcije." TEDNIKOV KOMENTAR o Okoli proračuna LADO HAJNŽIČ občinski odbornik v Železni Kapli TEDNIKOV KOMENTAR 10. januar 1980 3 reportaža/3 72% aller seit 1960 neugegründeten ausländischen Produktionsbetriebe in Kärnten gehören Bundesrepublikanem, 10% werden von Italienern kontrolliert, 6% „schmachten unter dem ^ Titostern ^ “ Bilanca Slovenskega informacijskega centra (SIC): WOil QotnihiijX 1 tirt (Üwa j Človek za oBL c=:£>> človeka! pogovarjali v tej smeri. Dobi intrige bo gotovo sledila doba resnega dela! LIKOVNIKI Kar na tihem se je razvila posredovalna vloga, ki jo vrši SIC za naše likovne umetnike. Število posredovanih slik raste „iz dneva v dan“: rojaki kupujejo namesto ničvrednih reprodukcij originalna dela naših umetnikov, ki s tem pridejo v naše domove tudi brez visokoletečih razstav. „ZWEISPRACHIG IST BESSER“ Nalepki na avtomobilih — zeleni z rdečim nageljnom — so postali že skoraj „kvalitetni znak“ na južnem Koroškem. Nekaj časa so bili prav razprodani, v nekaj dneh bodo spet na razpolago v večjem številu. Akcija že teče tretje leto in je zbudila pozornost celo v ameriškem časopisju. Slogan se širi na razne načine z letaki, le- SIC je začel z načrtno plakatno akcijo „Šele tedaj, ko bomo stali, ne človek proti človeku, ampak človek za človeka, napoči rešitev koroškega vprašanja“. Besede, ki jih je povedal slovenski pisatelj Srečko Kosovel že leta 1925, tik po plebiscitu, veljajo danes morda še bolj kot tedaj, ko so bile preroško izpovedane. Človek za človeka in ne človek proti človeku. To velja tako za odnose med nami koroškimi Slovenci kot tudi za odnose med pripadniki manjšinskega in večinskega naroda na Koroškem in v Avstriji. Slovenski informacijski center (SIC) je začel delovati vigredi leta 1977 na dveh področjih. Na eni strani se je stavila naloga po informiranju naših rojakov, na drugi strani pa naloga iskanja stikov in informiranja nemškogovorečih sodržavljanov. knjige Na področju slovenskega tiska naj tu omenim predvsem sodelovanje SIC-a pri društvenih publikacijah iz Globasnice, Kostanj, Sveč in Radiš ter najnovejši pro- dukt (Setev in žetev), ki se ukvarja s preteklostjo kulturnega delovanja koroških Slovencev in prikazuje današnje delovanje društev, včlanjenih v Krščansko kulturno zvezo. Prav pri tej knjigi, ki predstavlja nekak obračun devetih desetletij organiziranega dela na kulturnem področju, se nazorno prikazuje prepletenost kulturnega in političnega dela. Delo se ne more deliti in se naj tudi ne deli. V zaupanju v lastno zmogljivost ter v zaupanju na sodelovanje vseh, ki so voljni delati, bo najbrž možna Uk pred Božičem je izšla druga kaseta s koroškim zborom. Medtem ko je bil fnoški pevski zbor SRD „Kočna“ iz Sveč prvi, ki je posnel in izdal svojo kaseto, Prinaša druga kaseta dokaj kvalitetne posnetke tamburašev iz Hodiš, katerim b°truje pionir tamburanja na Koroškem Hanzej Gabriel z nasveti, priredbami in šolanji. Obe magnetofonski kaseti staneta po 100.— šilingov in sta na razpolago v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Nalepki se širijo še vedno pot, da nas ne bodo docela zmleli „tokovi časa“. Delo bomo morali še bolj-koordinirati tako v Celovcu kot tudi na podeželju, kar se deloma vsaj tu in tam že posreči. Na področju tiskovin v nemškem jeziku ki so zapustile SIC, naj omenim dokumentacijo „Sämtlich Slowenen“ o 13 selskih žrtvah nacizma, ponatis kulturno-zgodovin-skega dragulja Štefana Singerja „Kultur- und Kirchengeschichte des oberen Rosentales“, „Kultur-und Kirchengeschichte des unteren Rosentales“ ter brošuro „Das Volksgruppengesetz — eine Lösung?“, ki je tolmačila zainteresiranemu bralcu stališče koroških Slovencev do avstrijskega zakona o narodnostnih skupnostih. Ponatis Singerjevih del, ki so izšla tik pred II. svetovno vojno, je že pred leti predlagal dr. Pavel Zdovc, lektor na dunajski univerzi, ki je najbrž najboljši poznavalec naše zgodovine na Koroškem. Zdaj se ta njegova zamisel uresničuje, v pripravi sta namreč še ponatisa ostalih dveh knjig (dekanija Dobrla vas in dekanija Pliberk), iščemo pa še manuskript pete knjige (Tinje). Važna je bila tudi publikacija „Stritzl und Scrinzi contra UBW“ (avtor Robert Saxer), kar dokazujejo številna poročila o tej zadevi v nemškem tisku in ustanovitev solidarnostnega komiteja za prizadetega umetnika Hansa Lientha-lerja, ki bo v drugi polovici tega meseca razstavljal svoja dela v galeriji Hildebrand v Celovcu. LEPAKI Poleg publikacij, ki dosežejo pravzaprav le skromno število sodržavljanov, je začel SIC z načrtnim delom informiranja s plakati, ki jih pusti lepiti več ali manj po vsej Koroški. Zadnji tozadevni lepak je oblikoval znani karikaturist Much, NT je o tem obširno poročal. „FEIND HÖRT MIT“ „Sovražnik prisluškuje“ je brez dvoma največji problem dela na informacijskem področju, saj se naš „sovražnik“ poslužuje našega tiska in nekaznovano izrablja vse dobro mišljene vesti o življenju pri nas v svoje namene. Edina možnost bi tu bila, da bi uporabljali tajno pisavo tudi v obeh tednikih, kajti tudi iz tistih vesti črpa naš „sovražnik“. To ob pustnem članku v osrednjem tedniku, ki se je bavil v adventnem času s knjigo „Setev in žetev“. POGLED NAPREJ Ob zaključku desetletja naj mi bo dovoljen pogled na prihodnje leto. Na založniškem področju se bomo morali osredotočiti na širjenje domačih avtorjev, ki so se sicer delno v zadnjih mesecih ma- lo pubertetno pootročili, kažejo pa vsaj delno interes za odkrito in resno sodelovanje na tem pod- Tudi naši planinci se poslužujejo torbic SIC-a ročju. SIC je hotel in hoče tudi v bodoče dati vsem, ki to hočejo, možnost javnosti. Ne smatra se pristojnega za katerokoli izbiro po dvomljivih načelih simpatije. Za resno kritiko bodo poskrbeli drugi; dobro se bo uveljavilo, slabo pa bo poplaknil „tok časa“ v pozabo. Z vso resnostjo ponavljam na tem mestu ponudbo, da se založi pri SIC-u literatura naših koroških pisateljev pod istimi pogoji, kot se nudijo v matični Sloveniji. Uspelo je storiti prvi korak na področju magnetofonskih kaset, tudi na področju literature mora uspeti podoben korak. Nuditi moramo iste pogoje našim literatom, ki s prizadetostjo in zanosom prispevajo svoj delež k naši samobitnosti in identiteti, ne oziraje se na svetovnonazorsko pripadnost tega ali onega. To vedo tudi tisti, ki pišejo o „literarnem cirkusu na Vik-tringer Ringu“, ker ta ponudba velja še od vsega začetka SIC-a in smo se že v prijateljskem duhu paki, nalepki, torbicami, štampiljkami itd., v pripravi pa je jezikovni tečaj pod tem naslovom (na kasetah) ter obširna publikacija o „slovenščini na Koroškem“ v nemškem jeziku. Treba bo poiskati še druge možnosti širjenja te misli med nemškogovorečimi, katerim je akcija namenjena v prvi vrsti. V drugi vrsti je seveda namenjena tudi tistim krogom na dvojezičnem ozemlju, katerim slovenska beseda pomeni samo neko utež, katere se je treba čimprej otresti. To so tako imenovani „vindišarji“ in tisti, ki še znajo slovensko, tega znanja pa ne posredujejo več dalje svojim potomcem. FILM „Vi, ki ostanete živi“ je bil prvi video-film, ki ga je pripravil Miha Zablatnik v okviru SIC-a o pričevanjih Selanov. Na filmskem področju smo docela novinci, odmev na ta prvi film pa kaže, da bo tudi ta medij prispeval svoje, če ga bomo skušali vključiti v naše delo. V podobno smer gre naše upanje glede deia slovenskih oddaj v avstrijskem radiu. Dipl. inž. Franc Kattnig VOLKS GRUPPEN Eine Lösung ? Der Standpunkt der Kärntner Slowenen Najuspešnejša informacijska brošura SIC-a Pred Božičem so obiskali zastopniki KKZ dvojezične otroške vrtce v Šentjakobu, Celovcu, Šmihelu in Šentprimožu ter jim poklonili z najboljšimi željami za leto 1980 skromna knjižna darila. (Na sliki zgoraj otroci iz Šentprimoža, na sliki spodaj odbornik KKZ prof. Jožko Kovačič z voditeljico celovškega vrtca Marijo Moser). • PLIBERK Sam je hodil skozi življenje tudi Avgust Mikic. Bolj znan pod imenom Plažejev Gustl. Dočakal je 81 let. V mladosti je služil pri kmetih kot hlapec. Pozneje pa je dr-varil v grofovskih gozdovih. Spremljala ga je skozi življenje ena družica — rad se je zanimal, kakšen je glažek na dnu. Drugače pa ie bil vseskozi poštenjak. Niti bolniške blagajne ni hotel obremenjevati. Država ima itak dosti izdatkov, je zmeraj trdil. Rad je romal na Pustrico in na Sveto mesto. Zadnjih 20 let ga je lepo oskrbovala Božičeva družina. Na vprašanje, ako mu je kaj dolgčas, ker je bil po večini sam, je odvrnil: „Bi mi že bilo, če ne bi imel vere. Tako pa molim, mi pa ni.“ Imel je lep krščanski pogreb. • ŠENTLIPš V skromnem okviru so praznovali farani na Štefanovo srebrno-mašniški jubilej župnika dr. Miroslava Ostravskega. Jubilant sam je želel, da ne bo obširnega jubileja. Praznovanje je olepšala otroška skupina pod vodstvom strokovne učiteljice Pepce Weiss. V imenu fare pa se je zahvalil dušnemu pastirju za delovanje Joža Golavč-nik. O NOGOMETNI TURNIR KDZ Športni odsek KDZ prireja mesečno nogometni turnir za prehodni pokal v telovadnici Slovenske gimnazije. V torek 18. 12. 1979 se je odigral drugi turnir pod vodstvom novih športnih predsednikov. Na prvem turnirju je zmagalo drugo moštvo Dijaškega doma. Na tem drugem turnirju je sodelovalo 8 moštev. V finalu je zmagalo tokrat Prvo moštvo Dijaškega doma (Kristi Schellander, Silvo Kumer, Mirko Wieser, Flori Wieser in Vili Ošina) proti prvemu moštvu Mari-janišča (Richard Grilc, Šorš Jen-šac, Peter Štern, Ludvig Lesjak, Jože Gregorič) s 7:3. S tem je prehodni pokal prešel že drugič v Dijaški dom. Tretjo je postalo prvo moštvo Marij anišča (Stanko Gregorič, Kassl, Štefan Gregorič, Franc Sadjak, Benjamin Wakounig). Naslednji turnir bo predvidoma sredi januarja, spet zvečer od 20. do 22. ure v prostorih Slovenske gimnazije. Silvo Kumer Umrl narodni delavec Hanzej Čuden Na Silvestrov večer je prenehalo utripati srce Hanzeja Čudna z Bistrice pri Šentjakobu; v četrtek, 3. januarja 1980, dopoldne, pa se je zbrala množica žalnih gostov, da izkažejo pokojnemu zadnjo čast in se mu tako zahvalijo za njegov trud in delo za farno občestvo. Pa tudi požarna bramba iz Šentjakoba je postavila častno stražo zadnjemu načelniku Slovenskega gasilskega društva, ki bi bil obhajal aprila 1980 svojo 82-letnico. Pokojni Hanzej Čuden je bil izklesana osebnost. V svojem življenju ni potegoval med ljudmi meja, delal je za vse in služil vsakomur enako. Zato je bil tudi zgled svoji družini in prav tako soseščini. Zibel mu je tekla v Gorinčičah pri Kovaču. Ljudsko šolo pa je obiskoval v slovenski narodni šoli v Šentpetru in takoj po ljudski šoli prišel k svojemu stricu na žago, ki jo je tedaj kot mnogo drugih mlinov in žag gnala Bistrica. Pot svojega javnega udejstvovanja pa je pokojni začel kmalu po prvi svetovni vojni, ko se je vrnil iz italijanskega ujetništva. S svojima sošolcema — Ščedemnikom in Primkom — je začel sodelovati v prosvetnem društvu in ga v veliki meri sooblikoval. Poleg težkega dela na žagi je našel dovolj časa, da se je naučil številnih vlog pri raznih igrah. Od začetka je sodeloval pri Miklovi Zali, najprej kot domačin Maručnjak, potem kot turški poglavar Iskender in kot Mirko je igral tudi na Jesenicah in na turneji v Ljubljani in Mariboru. Svoj preostali prosti čas pa je posvetil domačemu gasilskemu društvu in bil dolga leta skrben in preudaren načelnik. V tej dobi je dobilo društvo prvo moderno motorno brizgalno in praznovalo 1933 tudi 50-letnico obstoja Slovenskega gasilskega društva. Leta 1938 pa je bilo prvo delo domačih nacistov, da so prišli po ključe gasilskega doma, pobrali denar in uničili zastave in vse zapiske. Hanzija Čudna pa so prav kmalu vpoklicali k vojakom in je prehodil pomalem vso evropsko Rusijo in tudi del Francije ter se ob koncu vojne srečno vrnil domov. Po vojni se je z vso vnemo posvetil žagi, ki jo je prevzel od strica in začel tudi trgovati z lesom. Zraven pa je vedno našel čas za kulturno in zadružno življenje v fari. V veliki meri je bil njegov trud, da je dobila zadruga v Šentjakobu sodobne prostore. Prav tako pa je dal na razpolago svoj čas tudi kot slovenski občinski odbornik in zastopal težnje našega življa. Med mašo zadušnico se je domači župnik Andrej Karicelj v prisrčnih besedah zahvalil zvestemu in vzornemu faranu za njegovo sodelovanje v farnem občestvu. Domači cerkveni pevci pa so se z žalostinkami poslovili od svojega kulturnega sodelavca. Ob odprtem grobu se je pokojniku zahvalil tudi župan GressI v obeh deželnih jezikih za njegov trud in vzorno sodelovanje v svo- jem in v imenu občine. Načelnik šentjakobske požarne brambe Je-null, pa se je pokojnika posebej spomnil kot zadnjega načelnika Slovenskega gasilskega društva in kako nečastno so mu plačali nacisti ves trud za bližnjega. Besede zahvale v imenu prosvetnega društva je izrekel Franci Janežič. Miha Antonič pa se mu je zahvalil v imenu občinskih odbornikov, v imenu šentjakobske zadruge in tudi v imenu Zveze slovenskih zadrug. „S svojim poklicnim znanjem, s svojimi bogatimi izkušnjami je pomagal graditi gospodarstvo v našem kraju — kot soustanovitelj in pozneje predsednik naše zadruge, kot odbornik domače hranilnice; pa tudi v širši domovini — kot predsednik Koroške lesne zadruge in odbornik Zadružne zveze v Celovcu. Lahko rečemo, da je bil pionir na gospodarskem področju. V funkciji občinskega odbornika med obema vojnama se je še posebno posvetil potrebam občanov; pomagal je povsod, kjer je le videl možnost. Rajnega pa smo prav tako poznali kot izvrstnega kulturnega delavca, ki mu je bilo kulturno društvo še posebej kri srcu,“ je dejal med drugim Miha Antonič. Za Narodni svet koroških Slovencev se je udeležil pogreba osrednji tajnik Jože Wakounig. Naj bo Hanzeju Čudnu domača zemlja lahka in naj počiva v miru. Otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje! Nonča vas: Martin Jop umrl V Nonči vasi je umrl Martin Jop. Po poklicu je bil zidar. Rodil se je v Repi j ah pri pd. Štampuhu pred 52-imi leti. Njegova mati Lo-na je bila sestra najstarejšega slovenskega duhovnika na Koroškem Alojzija Vavtija, župnika v. p. Svojega poklica se je rajni Tinej učil v Celovcu. Vsak dan je moral zgodaj vstati, da je prišel pravočasno še na prvi vlak na 5 km oddaljeno železniško postajo Metlovo. Zvečer pa z zadnjim vlakom spet nazaj v Podjuno in domačo vas Replje. Tudi ko se je izučil, se je držal mojstra še dalje. Dolga leta je delal v Celovcu in bil tam cenjen delavec. V prostem času in ob koncu tedna pa je vmes pomagal bratu in sestri, da sta si postavila nove hiše. Po materi je podedoval dar sledljivosti in si je sčasoma prihranil toliko, da si je kupil v Nonči vasi stavbno zemljišče. S sestrinim in bratovim povračilom v delu je sezi- dal lastno hišico še sebi in si jo sodobno opremil. Hodil je pomago-vat še drugim in bil tako zaposlen, da je čisto pozabil na ženitev. V lepi hiši je ostal sam. Rajni je bil zelo veren in tudi narodno zaveden človek. Ljubil je slovensko pesem in glasbo. Ob koncu tedna je redno poslušal slovenske oddaje v radiu. Prvo, ko je prišel v petek popldne z dela domov je bilo, da je vključil radijo in poslušal oddajo „Iz ljudstva za ljudstvo“. V soboto in nedeljo pa voščila slovenskih oddaj. Veliko teh je posnel na kasete in jih pozneje še enkrat poslušal. Večkrat pa je radio opremil z ojačevalnim zvočnikom ter oddajal pesmi in viže na prosto, da so jih slišali tudi mimoidoči in pa sosedje. Ko je naposled pomagal še sestri- ni hčerki postaviti v Nonči vasi lepo hišo, je jelo pešati njegovo zdravje. Moral je v bolnico in nato še na okrevanje v Laas. Upal je, da se mu bo zdravje še povrnilo, pa ga je doma nenadoma zadela kap. Na sveti dan so ga našli mrtvega v postelji. Imel je zelo ganljiv pogreb. Na Otročje se je zbralo pred njegovo hišo ogromno ljudi, da so se poslovili od njega. Domači pevci so mu doma zapeli preprosto, a ganljivo Marijino pesem,v cerkvi pa so mu prepevali božične pesmi. Pogrebne obrede sta opravila pliberška kaplana, eden se je poslovil od njega v slovenskem, drugi pa v nemškem jeziku. Oba sta ga hvalila kot dobrega človeka. Počival bo na lepem pokopališču pri Devici Mariji na Pesku. Ohranili mu bomo kot veselemu človeku, kot pridnemu zidarju in kot zavednemu Slovencu blag spomin. 29. Slovenski ples bo v sotobo, 12. januarja 1980, s pričetkom ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu. Tokrat bosta za ples igrala znana in priljubljena # plesni ansambel „SOK — RTV Ljubljana 9 narodno-zabavni ansambel „Fantje treh dolin“ # v kulturnem delu bo nastopil vokalni ansambel „RIBNIŠKI OKTET“. Vstopnice po 50.— šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga“, v pisarni Slovenske prosvetne zveze in pri večerni blagajni. RIBNIŠKI OKTET LJUBLJANA gostuje v nedeljo, 13. 1. 1980 • v farni dvorani v Šentilju ob 10. uri 9 v Selah-Kotu v ljudski šoli ob 15. uri ® pri Sereinigu v Slov. Plajberku ob 19.30 uri Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza, farna prosveta Šentilj ob Dravi, SPD „Herman Velik“, Sele-Kot in SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku. Športno društvo v Podjuni vabi na SANKARŠKE TEKME ki bodo v nedeljo, 13. 1. 1980, s pričetkom ob 10. uri v Podjuni (sv. Hema). Prijave sprejemamo izključno od 9. do 10. ure na dan tekmovanja. Tekmovalo se bo v petih kategorijah. Slovenski atletski klub vabi na svoj tradicionalni SAK-PLES v soboto, 19. 1. 1980, ob 20. uri v hotelu OBIR v Železni Kapli. Za ples igra ansambel „Obir-Kvin-tet“. „Oder mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na mladinsko predstavo Smiljana Rozmana „ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK“ ki bo v soboto, 19. 1. 1980, ob 19.30 v Kulturnem domu v Ločah. Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah. * v Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu vabi na KULTURNI POPOLDAN ki bo v nedeljo, 20. 1. 1980, ob 14. uri v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu. Nastopajo: „Oder mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu z igro „ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK“ „Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu z lutkovno predstavo „LISICA TATICA IN MOJCA POKRAJCULJA“ ter ansambel „MLADI MI“ — dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu. NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Ponedeljek, 14. 1. 1980, ob 9. uri petek, 18. 1. 1980, ob 18. uri IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA FANTE, II. Del, slov. Voditelja: Jože Kopeinig in Martin Pandel Ponedeljek, 14. 1. 1980, od 18. do 21. ure torek, 15. 1. 1980, od 18. do 21. ure KUHARSKI TEČAJ „Jedi na žaru in mrzle plošče“ Voditeljica: sr. Monika, Tinje Sreda, 16. 1. 1980, od 19.30 do 21. ure FORUM ZA PRAVNA VPRAŠANJA „Aktualna pravna vprašanja iz sodnikovega vsakdanjega dela“ Referent: dr. Thomas Partl 10. januar 1980 kronika/5 Sveče: kulturna prireditev „Disertacije in razprave" Kot tretji zvezek v zbirki „disertacije in razprave“ Znanstvenega instituta je kratko pred božičem izšel ponatis disertacije Avguština Malleja „Die slowenische Presse in Kärnten 1848—1900“. Kot pravi Malle v uvodu, je bilo dosedaj o slovenski publicistiki napisanih že več razprav, „predloženo delo pa je skušalo upoštevati še neuporabljeni arhivski material“. Razpravi je dodan še boren in netočen pregled slovenske publicistike po 1900. Svoje napovedi, da bo knjiga upoštevala nov arhivski material, avtor ne izpolni, kvečjemu v nekakšnem prvem delu, ki izčrpno obravnava napore Andreja Einspielerja za redno publicistiko, ustanovitev „Mira“ in slovenske literarno-beletristične revije. Proti koncu raven disertacije vidno upada in nastaja vtis, da se je avtorju že mudilo, da čimprej zaključi disertacijo. Kot dokaz za domnevo lahko služi poglavje o socialni demokraciji. V poglavju, ki brez citata šteje 11 vrstic, avtor sicer trdi, da so politični napori socialne demokracije našli na Koroškem rodovitna tla, vendar trditve nikjer ne podkrepi. Ne najdemo nobene besede o živi publicistični dejavnosti socialnih demokratov. Nič besede o brnskem kongresu 1899. Nobene besede o strategijah avstromarksistov ali razpravah Etbina Kristana. Avtor se zadovolji s pripombo, „da je socialna demokracija organizirala publicistiko za vsa slovenska področja iz Ljubljane“. Da se je avtorju leta 1972, ko je predložil disertacijo, mudilo, lahko razumemo. Komu se ne? Od takrat pa je prešlo le nekaj let. V tem času je izšlo npr. v Beogradu standardno delo „Austromarksizam i jugoslovensko pitanje“. Avtorju ga toplo priporočamo. '' Kot četrti zvezek zbirke bo „v kratkem“ izšla disertacija Mirka Messnerja „Prežihov Voranc und die Bauern“. O disertaciji se je že na univerzi širil glas, da je izredna analiza Vorančevega opusa. B. S. Škofiče: komunalni problemi Na Štefanovo, dne 26. decembra 1979, je bila ob 17. uri pri Adamu v Svečah kulturna prireditev, ki jo je pripravilo slovensko prosvetno društvo „Kočna“. Najprej je nastopil domači moški zbor in zapel še kar ubrano pod vodstvom Antona Feiniga nekaj koroških narodnih pesmi. Vmes sta pokazali Marja (kitara) in Lucija Peinig (blokflavta), kaj sta se naučili lepega. Videti in slišati je bilo, da pridno vadita in da tak način glasbe prijetno zrahlja celoten program. Ker sta tako dobro „vigrani“, so ju povabili že na celovški radio in ju bo slišati tudi večkrat v slovenskih oddajah. Prav prijetno pa je poslušati tudi kitaro samo. (Marja je zabrenkala nekaj komadov na kitaro in ji je treba želeti še veliko veselja in uspeha pri nadaljnjem učenju na celovškem konzervato-riju). Sledile so recitacije božičnih pesmi, ki so jih napisali koroški ŽELJA ŠENTJAKOBČANOV ZA 1980: SPRAVA! Akoravno naš še vedno tlači razočaranja nad nedemokratičnim zadržanjem SPÖ lani po občinskih volitvah '— prepričani smo, da tako ravnanje socialistom ne bo prineslo sadov —, je Socialno gospodarska skupnost ob Drestopu v novo leto kljub temu pripravljena, seči v roko, če nam jo ponudijo, in vse pozabiti. Naj bodo šentjakobskim socialistom v zgled tovariši v Globasnici, ki so povišali število članov v odborih, tako da je mogel priti vanj tudi zastopnik najsiabše frakcije, ÖVP. Vse prepire končajmo, ostanimo prijatelji, vse vojne končajmo, obljubo si dajmo; razbijmo topove, granate prodajmo, za srečno domobit, za srečne domove. Razdajmo čelade za poljska strašila; bodočnost Vaša naj postane tudi naša. To obljubo si dajmo, ne samo Vašim, tudi našim rodovom. pesniki: Milka Hartman, Valentin Polanšek in Anton Kuchling. Najprej pa je prebrala Tatjana Peinig odlomek iz Cankarjeve zbirke črtic „Moje življenje“, in sicer, kako je mali Ivan Cankar doživel kot mi-nistrantek prvo polnočnico: „In vse je bila sama luč, da so me skelele oči in da mi je šlo na jok od radosti in sreče.“ Recitirali so lepo doživeto: Mihi Obilčnik, Urši Schaunig, Fabjan Hafner, Käthe Frantar, Andrej Feinig in Nada Zer-zer. Prof. Janko Zerzer pa je prebral „Vinahtno“ pesem v rožan-skem narečju, ki jo je zapisal leta 1853 učitelj Jožef Katnik v Kapli ob Dravi: Nojco je dro en svet večir, Angel poje, druja neščir. On sam oznanuje, Da nojco rojan je Jezus mesijas, te bo rišov nas. Po dolgih letih je zapel na odru spet cerkveni mešani zbor nekaj božičnih pesmi: Tiha zemlja (Fr. Cigan), O kaj je to (Fr. Cigan) in nemško Es ist ein Ros' entsprungen (Praetorius). V drugem delu pa so nastopili sveški otroci in mladina z igrico Kotmara vas: Zadnja, peta občinska seja v letu 1979 po volitvah 25. marca je bila v Kotmari vasi v petek, 28. decembra 1979. Na sporedu je bilo enajst točk, sklepi so bili vsi, razen enega, soglasni. Kot prva točka so bila na sporedu vprašanja. Zastopnik EL Jože Wakounig je vprašal, kdaj namerava občina napraviti cestno razsvetljavo v tistem delu vasi, kjer so pošta, neka gostilna, frizer in slovenska Posojilnica, vsaj do hiše živinozdravnika dr. Janaha. V Posojilnico so že štirikrat vlomili, zadnjič v noči od 21. na 22. november. Župan Struger je odgovoril, da je tudi vodja poštnega urada že zaprosil, da pa so težave zaradi zemljišč. Zdaj tudi ne bi bilo umestno, ker bodo itak regulirali potok. Zastopnik EL je predlagal, naj bi občina sporedno z regulacijo potoka poskrbela za cestno razsvetljavo v jugovzhodnem delu vasi. „Mojca Pokrajculja“. Zato so Svečani postavili spet enkrat svoj stari — a vedno še ljubljeni oder. Zelo živahno igrana zgodba je vse pritegnila in zapeljala v lepi pravljični živalski svet. Glavno vlogo je odlično odigrala Marja Feinig. Navdušili pa so sploh vsi igralci, kakor Urša kot muha, Darja kot žaba, Harald kot zajček, Martina kot lisica in Tonči kot medved. Pripravila je igrico Amalija Feinig, ki se že precej let trudi z otroki in mladino in jih navdušuje za igranje in petje in tako pripomore, da so v Svečah take prireditve sploh možne. Prisrčna ji hvala za vse prizadevanje in za vso požrtvovalnost! Exempla trahunt! Za konec je nastopil še enkrat moški zbor in se poslovil s petimi pesmimi od v lepem številu zbrane publike. Zelo so domačini bili veseli, da so bili tokrat med nami tako odlični gostje: univ. prof. dr. Franc Pototschnig, podžupan Franc Be-gusch, strokovni učitelj in občinski mandatar Josef Morič, diplomat dr. Zdravko Inzko, prof. France Gorše in drugi. občinska seja parkljev pri goveji živini in da bo zvišala prispevek za spuščanje bikov od 80.— na 100.— šilingov. Ob zaključku seje, zadnje v minulem letu in desetletju, je župan na kratko orisal preteklo obdobje in se zahvalil vsem odbornikom in občinskim nastavljencem. Tudi vodje posameznih frakcij so izpovedali svoje misli; zastopnik EL je govoril v obeh deželnih jezikih, slovensko in nemško. POPRAVEK V zadnji številki NT se je uredništvu NT pripetila neljuba pomota: v naslovu in uvodu k članku o farnih novicah iz Šentlipša smo pomotoma zapisali krajevno ime „Žitara vas"; to pa je le ime občine, kamor spada šentlipš. Domačine in bralce prosimo za razumevanje! Škofiški občinski odbor je na svoji zadnji seji v starem letu obravnaval vrsto prošenj za prena-membo zemljišč. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil proračun za leto 1980, ki znaša 7,300.000 šilingov. Za informacijo občanom je treba povedati, kam gredo precejšnje vsote — npr. prispevki za socialno pomoč v višini 857.000 šil., za bolnišnice 310.000, za šolske zadeve 740.000, prispevek za deželo 384.000 in 70.000 za šport. Največ dohodkov si občina pričakuje iz davkov, in sicer 3,819.000 šilingov. Zemljiški davek naj bi občini prinesel 899.000 šilingov. Krajevnih taks mislijo nabrati 505.000 šilingov in dajatev na pijače 560.000 šilingov. ' obrtnega davka naj bi priteklo občinsko kašo 165.000 šilingov. Na dnevnem redu je tudi bila prošnja za božično podporo „Kriegsopferver-bandu“. Odobrenih je bilo 3000 šilingov. Enkratno, kot neke vrste božično darilo, je občinski svet povišal podporo socialno potrebnim občanom od 500 na 1000 šilingov. Kot nadaljnja točka je bila diskusija o novi mrtvašnici v Škofi-čah. Občinskemu svetu so bile predložene tri variante načrta za izgradnjo mrtvašnice in podaljšanje pokopališča. Župan je takoj ob začetku povedal, da se je njegova, socialistična frakcija, izrekla za tretjo varianto in da pri tem ostane, pa čeprav opozicija glasuje kakor hoče. K tej točki se je javil tudi mandatar EL Herman Jäger in rekel, da se naj čimprej prične z dograditvijo mrtvašnice in podaljšanjem pokopališča. Tudi on je potrdil tretjo varianto. Kot to je občinski svet tudi vse ostale točke soglasno potrdil. Že pred prazniki pa je EL Škofiče razposlala na vsa gospodinjstva v občini božična in novoletna voščila ter tudi tako pokazala svojo povezanost z občani. Miha Antonič t MARTIN JOP Hitro, hitro mine čas, šel je, ni ga več pri nas. Priselil se je iz bližnjih Repelj. Zgra-11 si je res lep domek. Samo, da je ”n°tri prebival koj sam“. Gojil je svoj v tič (vrtec). Sadil z veliko ljubeznijo r°že. Delale so mu družbo ob prostih Urah. Ljubil je našo lepo pesem. Sko-rai vsa slovenska voščila je posnel ^a trak in si jih za kratek čas še več-rat zaigral. Ko se je ob petkih popol-. an vrnil z dela, je kot prvo zadonelo 15 njegovega zvočnika pesem v vas. - ak° je on kot prvi naznanil bližajočo Se nedeljo. Toplo prijateljstvo ga je bezalo z rojaki-tovariši iz rojstne vasi. zPodbudno je bilo čuti ob pogrebu, ak° so le-ti namesto venca na njegov 9rob darovali za mašo in darove za 0kre namene. Bil je dober zidar. Nje-9°vi delovni kolegi so ga imeli radi lrj 9a tudi radi obiskovali. Vzgledna s °9a je vladala tudi med bratom in sestro. Odšel je, mnogo prerano, šele 52-^eten. Ko smo se spoznali, smo odkrili njem dobrega, odkritega soseda. . adi smo zahajali k njemu, tudi on Je rad vračal obiske. Dragi Tinej! Ni nam bilo več dano, a bi bili praznovali skupaj Božič in °aakali novo leto. Odšel si! končujem to mojo žalostno 0 znost, ravno pozvanjajo pri Božjem r°bu zvonovi Novemu letu v pozdrav. Udii° nam vero na svidenje. V tem ^bju tudi naše sožalje vsem zaosta-sorodnikom! 'im in Sosed Poročilu nadzornega odbora, ki je bilo soglasno odobreno, je sledila razprava o proračunu za leto 1980. Vse frakcije so proračunski načrt potrdile. Redni proračun znaša v dohodkih in izdatkih 9,187.200 šilingov, izredni 8,128.300 šilingov, skupno torej 17,315.500 šilingov. Vprašanje je seveda, če bo uspelo tudi za nadaljnja leta oblikovati izravnan proračun, ker je občina gospodarsko zelo šibka. Pri razpravi o točki 3 proračuna (kultura, umetnost) je zastopnik EL omenil tudi potrebo po nadaljnjem denarnem podpiranju SPD „Gorjanci“, ki je med drugim konec aprila 1979 priredilo v Kotmari vasi koncert Slovenskega okteta. V proračunu je predvidenih tudi 50.000 za avtobusno postajo v Ča-horčah. Dva važna načrta za leto 1980 sta asfaltiranje poti proti naselju na Majhinovem bregu v Tra-besinjah in zidava novega poslopja za gasilce in pošto. Pri razpravi o zidavi novega gasilskega doma se je občinski odbor soglasno odločil za načrt arhitekta Gerzabeka iz Beljaka. Občinski odbor je tudi razpravljal o spremembi prostorskega načrta, o odstranjevanju odpadkov, o prizadevanjih za lepše okolje in o razširitvi omrežja občinskega vodovoda. Za kmetovalce je važno, da bo občina kupila napravo za nego Zaprosite do 31. januarja 1980 za neobdavčene zneske 1979 Do 31. januarja 1980 je treba oddati prošnje za neobdavčene zneske (Lohnsteuerfreibeträge) za leto 1979 pri pristojnem davčnem uradu. Te prošnje je možno oddati osebno ali pa poslati priporočeno finančnemu uradu. Prošnje za neobdavčene zneske za leto 1980 se tudi že lahko oddajo. Sledeči izdatki se lahko odpišejo: 1. Reklamni stroški: Reklamni stroški se upoštevajo na prvi davčni izkaznici (Lohnsteuerkarte), v kolikor presežejo v letu 4914.—• šilingov. Na ostalih davčnih izkaznicah se priznajo v njihovi dejanski višini. Reklamni stroški so: Izdatki za orodje in delovno obleko; izdatki za strokovno ^__________________________________ izobraževanje (strokovne knjige, tečaji); izdatki za članstvo pri poklicnih združenjih, npr. sindikalni prispevek; stroški za vožnjo med stanovanjem in delovnim mestom z javnim prevoznim sredstvom (če tega ne vrne delodajalec). (Za Kfz-pav-šalo se ne zaprosi). 2. Posebni izdatki: Posebni izdatki so izdatki, ki pripadajo okviru zasebnega načina življenja, zakonodajalec pa jih pripušča k odtegnitvi do določenih največjih zneskov. Posebni izdatki, ki pridejo v poštev za delojemalce, so: Zavarovalniške premije k prostovoljnemu življenjskemu, bolniškemu, nezgodnemu in upo-kojeniškemu zavarovanju; naj- manj 5 let vezani prispevki splošno koristnim stanovanjsko gradbenim združenjem ali pokrajinskih korporacij, v kolikor se plačujejo za ustvarjanje stanovanjske površine. Upoštevajo se samo plačila, ki v letnem znesku presežejo 3276.— šil. Cerkveni prispevek po zakonu priznanim Cerkvam in verskim skupnostim ni zajet v pavšali za posebne izdatke. V višini 800.— šilingov se ne upošteva z vpisom neobdavčenega zneska na davčni izkaznici. Prošnje se uveljavijo preko letnega izenačenja (Jahresausgleich). Zadnji termin za letno izenačenje 1979 je 31. marec 1980. IZREDNA OBREMENITEV: Tudi izredne obremenitve morejo privesti do vpisa svobodnih zneskov na davčni izkaznici. Izredne obremenitve so npr.: Preživljanje mladoletnih, gospodinjstvu tujih in polnoletnih otrok; študijski stroški otrok, če študirajo izven mesta bivanja; prispevki za preživljanje otrok; izdatki za pohabljene oziroma zaostale otroke; bolniški stroški; pogrebni stroški; poročna oprema za otroke; škode ob katastrofah. Zadnji termin: 31. januar 1980. "\ Kaže, da nas že dvajset let pred koncem tisočletja trese mrzlica. „Kaj bo" se oglaša na vse pre-tege: človek je menda mimo podgane najbolj prilagodljivo bitje na svetu, to pa pomeni, da si zna obračati priložnosti v korist, jih predvidevati. Ve namreč, da ima prednost tisti, ki zna prehitevati čas, držati prihodnost za roge. Herder je svoj čas razglasil, da sta čas in naključje (nepredvide-nost) največja tirana sveta. Osebno imam mnogo rajši preteklost. Nekako varna je, ima to čudovito lastnost, da briše za se- nosti pritisnil na gumb, da bo v hipu odneslo vseh nekaj tisoč atomskih projektilov tja čez — od koder se bo avtomatično vrnilo dvakrat več, vsega skupaj dovolj za večstokratno uničenje planeta. — Prihodnost se torej oznanja predvsem kot grožnja, kot strah pred vsemogočim, česar ne bo mogoče niti predvideti niti obvladati. In tako je bilo bolj ali manj zmeraj: nekam mistično in preteče. Eden najstarejših kulturnih spomenikov z našega ozemlja je upodobitev prastarega okrutnega obreda pri nekem predrimljanskem več lepo reko, naj teče po naravnih zakonitostih, brez velikanskih ran v pokrajini in brez vsenavzkriž-nega razvnemanja nelepih strasti? V leto 2000 mrzlično upiramo oči kot na nekakšen simbol, ki naj zaznamuje izid te velikanske, za človeško celoto usodne drame — in ki je za zdaj sfinga, uganka z rešitvijo v človeku samem: kam se bo prevesilo — v človeško glavo, v razum, ali v živalski gon, v trup? Bo glava služila trupu ali trup glavi? Se bo pametno smehljala ali bo besno udarjala z repom? Ampak pustimo za novo leto gram tak, da enostavno ne bomo mogli brez njega. Mislimo, da bo tričetrt Slovencev tudi delalo, pa čeprav bodo uradniki — in če ne bo kave, da bodo v odmorih polni narodne samozavesti pili stari, dobri zdravi bezgov čaj, ki podpira moško moč. Mislimo, da bomo šli na Šentviško planoto ali v Podkum in še katerega najlepših slovenskih krajev, če bodo potovanja na Havaje predraga. Mislimo, kako zadovoljna bodo društva za varstvo živali, če bomo do takrat vsi postali rastlinojedci. nove, tipično slovenske vljudnosti prava redkost. Mislimo na to, da bo na vsakoletnem republiškem tekmovanju oktetov tekmovalo po 250.000 tovrstnih zborov, ker bomo vsi Slovenci z vlado oziroma „vodilnimi strukturami“ vred prepevali v njih. Mislimo na to, da bodo knjige skrajno poceni in da bo tudi kakšen pisatelj živel od njih vsaj približno tako udobno kot številni upravljale! (dacarji, založniki, prodajalci) s knjigo. Sploh mislimo, da bo vse mnogo bolj enostavno, da na primer ne MATJAŽ KMECL: Mislimo na lepe reci in ne bojmo se 1.2000! boj vse muke, da pušča za najbolj zoprnimi urami in leti najbolj sentimentalne spomine. Vse je bilo nekoč boljše, včasih smo bili tudi nekam bolj poskočni in zdravi, pa kakšne reči smo pili in jedli, in koliko! Po kakšnih pokrajinah v kakšnem vremenu smo potovali! Kakšne ženske so to bile včasih, in kakšna osupljiva umetnost, kaj vse smo uredili nadvse odlično! Ribiči natančno vejo, da takšnih rib, kot so jih lovili včasih, ni več; in lovci ne podirajo več z eno kroglo treh zajcev. O novodobnih povodnjih, zimah, poletjih, snegu se ne splača niti govoriti — danes je vse skisano, povodnji so nedolžne mlake, zime prava ogabna revščina (včasih, saj se spominjamo, pa si pljunil in je padla ledena kocka na tla). Ne gre in ne gre nam v glavo, kakšna pohlevna zadeva je postal Triglav, ko so pa včasih bili tam viharji, samo za srčne, nevr-toglave može z železno voljo! — Kaj ni užitek, valjati se prijazno in toplo po pernicah teh udobnih, velikih, osrečujočih preteklih reči? Prihodnost pa je čisto druga zadeva. Po svetu hodijo ekološki preroki in oznanjajo: zmanjkalo bo vode, zmanjkalo bo zraka, nafta izginja že zdaj; ženske se tako neusmiljeno frizirajo, da bodo plini, ki iz razpršilcev lepo in skrbno nanašajo lak po laseh, zdaj zdaj docela preluknjali ozonski ščit okoli zemlje; za nameček pa bo še kakšen norec v uri neprištev- Ijudstvu tod: v mrzličnem strahu pred prihodnjostjo so ubili koga iz svoje sredine in iz smrtih krčev skušali z natančnim opazovanjem razbirati napovedi za naprej. Po bitki je lahko biti general: ko bi vedeli vsi vse naprej, bi bilo drugače. Tako pa: Človekovo znanje se množi s strahovito naglico. Količine tega, pa človek ve, se podvajajo na vsakih nekaj let. Predvidevanje je zmeraj težje, odkritja so zmeraj bolj presenetljiva. Za primer vzemimo samo tehniko pobijanja: svetovna vojna, ki bi se npr. začela danes, bi pobijala vsaj tristokrat učinkoviteje od prve svetovne vojne, ali blizu stokrat boljše od druge, vsaj za toliko so se namreč od takrat namnožila ustrezna znanja. Ker je bilo v drugi svetovni vojni pobitih blizu 60 milijonov ljudi, že preprosto množenje (krat 100) pove, da bi kar držalo: še ene svetovne vojne človeštvo ne bi preživelo, bi ga bilo premalo za njegovo kolosalno znanje o pobijanju. Za podobno logiko pa gre tudi sicer, v dobrem in slabem. Ni kaj, eksplozija znanja, tehnologije in človeštva je ob vsej človeški samozavesti velikanska samodejna avantura. Usodna. Ali bo vse na-glejši razvoj tehnologije zmožen obvladati samega sebe in človeško moralo? Bo mogoče ohraniti razpršilec laka za lase in ozonski ščit okoli zemlje? Se bomo greli z elektriko in pustili tudi kakšno pre- vsaj vse, kar je živalskega, v temi; naj se smehlja glava. Za novo leto je že od starih časov dogovorjeno, da si želimo vse najlepše, zakaj bi se potem šli potomce tistih davnih divjih prednikov, mrtvaško ogled-niških futurologov, ki se kar naprej s strašnimi, temnimi strastmi v sebi sklanjajo nad trpečo usodo! Ne mislimo o najslabšem, mislimo o najboljšem, ne o tistem, kar lahko preži kot nevarnost, marveč o vsem dobrotnem in boljšem. Mislimo, da bo alkohol namesto Kranjcev poganjal avtomobile, če bo že energetska kriza. Mislimo, da bomo sploh zdravo in utrjeno ljudstvo, če se bomo vsi do zadnjega župana vozili z bicikli. Mislimo, da bomo imeli prekrasne noge, ko z njimi ne bomo hodili samo do garaže in enkrat v življenju na Triglav. Mislimo, da bomo imeli atletske roke, ko jih ne bomo samo dvigali in spuščali, ampak bomo še kdaj morali cepiti drva in lopatiti vrt. Mislimo, da bo dovolj vsakršnih surovin, še posebej odpadnega papirja, ker ga ne bo več po cestah niti videti, in polivnila, ker bo z grmovja ob rekah spet poganjalo listje. Mislimo, da bo po gozdovih raslo še več dreves namesto starih štedilnikov. Mislimo, da bomo pred Cankarjevim domom dan za dnem spraševali za karto več, ker bo pro- Mislimo, da bo po hribih vse polno samote, ker bodo do takrat odpotovali iz življenja še zadnji ostareli kmetje; samota pa je civiliziranim ljudem vse hujša življenjska nuja, saj ponuja občutek svobodnega življenjskega prostora v prenaseljenem svetu in zato pomirja (dokazano s poskusi na podganah). Mislimo, da bo še zmeraj kje najti kak čist studenec za namakanje in spiranje perila, če bo zmanjkalo pralnih praškov (saj imamo studencev še posebej ob obilnih deževjih enostavno preveč, da bi jih mogli vse zajeti in zamazati). Mislimo, da bo v primeru pomanjkanja umetnih gnojil Bled takrat že godna kad dobrega, uležanega gnoja, ki ga bo za vso Gorenjsko dovolj (drugod naj si reč rešujejo z lastnimi občinskimi in medobčinskimi sporazumi). Mislimo vroče na to, da se bo do takrat nova generacija koroškega Heimatdiensta preformirala v Službo za zaščito slovenstvu zvestih koroških Slovencev (mogoče). Mislimo na to, da se bo naša samozavest do takrat tako opomogla, da sploh ne bomo več na vrhu svetovnih lestvic samomorilcev; žrtve cestnega prometa pa bodo zaradi energetske krize, bi-ciklistične eksplozije in povsem bo treba za gradnjo 100 in več težko pridobljivih dokumentov. Mislimo na to, da se bomo v novi šoli naučili šivati, popravljati čevlje in vseh drugih življenjsko potrebnih veščin, ker se bodo do takrat zadnje šivilje in zadnji čevljarji usmerjeno prekvalificirali v bančne delavce in strokovne službe po različnih skupnostih: umsko in fizično delo bosta dokončno izenačeni — vsi bomo delali vse, saj že danes znamo skoraj vsi skoraj vse. Mislimo na vse to in še na mnoge druge lepe reči, ne bojmo se leta 2000! Saj tisti trenutek na prelomu med 1999 in 2000 ne bo v resnici prav nič drugačen, čeprav bodo letele brezštevilne rakete in takšne reči v zrak, čeprav bo vse bobnelo od čudnega navdušenja in čeprav bo steklo še nekaj hektolitrov šampanjca več navzdol v človeško iluzijo, veselje in upanje. Tudi leto 2000 bo samo točka v planetarnem položaju, ki smo si jo izbrali za trenutek dobrih želja vnaprej in vnazaj. Če že danes zremo vanj, nam je le smer poti, tudi v letu — 1980: naj ni mistika, naj ni veliki preobrat, ne negotovost tveganja, loterija redkih dobitnikov in številnih plačnikov, naj bo znamenje človečnosti, odločitev in nenehno odločanje zanjo, da ne bi preusodno zaostali v svojem zasoplem diru za sodobno tehnološko civilizacijo. Potem bo vse dobro. t----------------------------------------N Valentin Polanšek: 45 Križ s križi ________________________________________J Sin še ni čul takega materinskega glasu. Zdel se mu je celo napadalen in očitajoč. „Kaj bi razširjevali neresnico, da so dedej hoteli uiti! Dedej, ki so po dveh palicah hodili! S sanmi so jih vlekli od doma. In stric je bil bolehen! Zakaj so jih tako grdo pokončali!?'1 Materino tarnanje je bilo predirljivo. Občinski tajnik Tržnar je bil kmalu nared in se je podal z materjo in s sinom na dolgo pot v zimo, in sosednjsko strmino. Spotoma je fant šele izvedel od matere, da so se po Novem letu domači preselili v Prisoje v nekdanjo tetino hišico. Terezini ljudje, ki so prebivali doslej že nekaj let v tem poslopju, pa ko se preselili obratno v Sosednje na Priševo domačijo, ker so bili sorodniki pregnanih domačinov. Tako je čuden slučaj nanesel, da se dijakovi svojci niso zadrževali na bivšem domu ob času, ko so v bajtnem hlevu Nemci izvrševali svoj krvniški posel. — Če bi bili doma v bajti, bi še nas pobili! — se je tresla mati. Dijaka je zeblo od zunaj in znotraj. SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA SE JE ZGNETLA NAD KRAJEM OB GOZDU V MORIŠČE . . . Jaso v strmini objema od treh strani višinski gozd. Na vzhodni strani se odpira pogled skozi rejena smrekova in borova debla v smer proti mogočni Peci, proti jugu še ne morejo hitro rastoče smreke zastirati pogleda proti Ovševi in Kranjskim goram, na zahod je malce položen močvirnat svet, ki se onstran plotu rahlo dviga v teman gozd proti Zva-manci, sedlu med sosednjsko in prisojno grapo; le na severno stran je jasa povezana s travniki in njivami zadnje kmetije vrh Sosednja. Lesena, vegasta bajta čepi v strmini tik nad dnom planjavne vreče. Okoli bajte negovano češplje in jablana ržišnica, za vrtnim plotom mlajša drevesca. Bajta je prazna . . . Njeni prebivalci, dijakovi svojci so se preselili pred tremi tedni v sosedno grapo. Večje bivališče je tam. In boljše stanovanje je v hiši dijakove tete. Pred siromašnim hribovskim domovanjem stoji dijak. Šele jeseni leta 1944 bodo tri leta, odkar se je podal v tržansko šolo in tako zamenjal svoje bivališče s tukajšnjim domom, odmaknjen svetu in ljudem. Tri leta ni veliko .. . Tri leta so cela večnost za doraščajočega mladca. Tri leta so v vojnem času tudi za odrasle dolga, nepremerljiva pot pričakovanj, upanj, obupavanj, strahot, tolažbe in nesreče . . . Tri vojna leta! Kakor daleč se spominja v svojo rano detinstvo, je središče vsega: bajta ob gozdu, visoko gori pod najvišjo kmetijo v Sosednju. In steze okoli bajte v bližnjem gozdu, steze živine, ki se pase poleti po ograjenih gozdovih, stečine divjadi, ki prebiva v mladju in zatišju čudežnih lesov, steze ljudi, ki povezujejo sosede in tihotapce in vasovalce, dninarje in posle, celo vrsto raznih ljudi, ki nimajo volovske ali konjske vprege, da bi se morali premikati po blatnih in strmih kolovoznih poteh. Vsaka steza je ob enem tudi bližnjica do prvih ljudi, do prve hiše, do prvega soseda . . . Bajta je strmela v prišlece, ki so se približali iz doline v spremstvu dijaka. Stara lesena bajta je vsa zbegana zrla v prišlece. V mičnih oknih je kričala gola groza. Dijakova rojstna hišica se je hotela pogrezniti v zemljo Od prestane groze osemnajstega januarja tisočdevetsto-štiriinštiridesetega leta po Kristusu . . . Od groze, ker je bila priča krvoločnega dejanja hitlerjanskih morilcev! Zapadno od bajte ni bilo več hleva. Požganica je sedaj tam. Sneg je okoli požganice shojen od grobih vojaških čevljev in očrnel od oglonelih in pepelnatih ostankov. Hlev je postavil hišni očim leta 1937. Dijak se še spominja tistega veselega dogodka, ko so z novim hlevom napredovali bajtarji svojci od kozfe do krave. Stavbni les so dali sosedje. Očim in mama sta drevesa podrla, očim pa je znal hlode otesati. (Dalje prihodnjič) 10. januar 1980 rrn naš tednik radio-tv/7 KRITIKA FLORIJAN SABLATSCHAN Ko se je pred poldrugim desetletjem športni reporter inž. Edi Finger potegoval za vodilno mesto pri avstrijskem radiu, je znani kabaretist Gerhard Bron-ner pisal vodstvu ÖVP (ki se je tedaj zavzelo za Fingerja), da pričakuje od novega direktorja, da le-ta vsak čas in brez vsakega dvoma zna razlikovati tretji sklon od četrtega. Edi Finger je Bronnerja tožil — in pravdo dobil. Posledice tega se čutijo še danes in na ta dogodek sem se spomnil, ko sem poslušal zadnjo nedeljo prenos športnih prireditev. Športni reporterji so naravnost tekmovali med seboj, kdo bo bolj netočno informiral, kdo bo bolj zamenjaval starost in druge lastnosti posameznih tekmovalcev, kdo bo pozneje in netočneje prebral podatke, ki jih je vsakdo že videl na televizijskem zaslonu. Da so se pravilni stavki le izjemoma zgodili, se je prav tako ujemalo s tem okvirom. Poprečno za šport zainteresiranega gledalca je televizijski ton le po nepotrebnem zbegal — v vsakem oziru. V torek zvečer, točno h pričetku glasovanja članov OVP o bodočnosti njihove stranke je bila na sporedu dokumentacija k tej temi v oddaji „V centru“, ki jo je vodil Alfred Payrleitner. Njega poznamo kot izvrstnega dokumentatorja že iz časa prve Sacherjeve dobe. Tokratna oddaja se mu ni posrečila. Ne vem, ali nosijo krivdo oblikovalci te oddaje, ali je „re- forma ÖVP“ po enem desetletju reformiranja sploh še tema, ki pritegne gledalce, ali pa funkcionarji (še) velike opozicijske stranke niso mogli kaj novega in odločilnega povedati v tej oddaji. Napoved, da bo ta plebiscit članov odločal o tem, ali bo ÖVP v bodoče sploh še imela kakšen pomen, je bila potemtakem bolj krčevita in bi jo mogel kdo tudi napačno razumeti — kot krčevit poskus mobilizirati črno bazo, naj se sploh udeleži glasovanja. Utegne se zgoditi, da ta dramatičnost preostalo čredo le še bolj zbega. „Novoletne amnestije“ je bil deležen tudi dr. Dieter Seefranz: v torek je spet bil gostitelj „Cluba 2“. Pozabljena je Nina Hagen, vendar se je poznalo, da ima Seefranz nekaj proti ženskam, ki se hočejo preveč riniti v ospredje... ZA PRIHODNJI TEDEN POSEBEJ OPOZARJAM: ... predvsem na oddaje 2. sporeda ORF-a ob 21. uri. — V ponedeljek in torek pridejo na račun ljubitelji sodobnih in kritičnih pesmi. V ponedeljek, ob 21.05 je na sporedu film o Andreju Hellerju, v torek, ob 21.03 večer s Konstantinom Wecker-jem. Dan navrh, v sredo, ob 21. uri pa je na sporedu dokumentacija „Muslimani proti Moskvi“, prvi film o rebelih v Afganistanu. Nek francoski team je ta film vrtel več mesecev. Prikazuje „vsakdanji boj muslimanov proti prosovjetskemu režimu v Kabulu“. — V prvi napovedi ORF-a, ki je bila napisana pred nekaj tedni, je bil ta upor označen kot „boj, ki je sicer preslab, da bi strmoglavil kabulski režim, ki je etabliran od revolucije aprila 1978...“ — Medtem je zato poskrbel škorenj iz Moskve sam. OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN # RTV Ljubljana bo v sredo, • 16. januarja 1980, ob 18.40 9 uri predvajala oddajo, v ka-9 teri sodelujejo: mešani pev-9 ski zbor, folklorna skupina 9 >n igralska skupina SPD „Sr-9 ce“ iz Dobrle vasi ter Mar-9 tin Pandel, Tine Wastl, Zo-9 fija Scheiternig, Marija Kert, 9 dr. Matevž Grilc, dr. Luka 9 Sienčnik, pevovodja Albin 9 Krajnc, Liza Pasterk in Jo-9 zej Pasterk. Oddajo sta pri-9 pravila Slavko Nemec in Jas-9 na Novak. 9 Oddaja bo ponovljena 27. 9 januarja 1980 ob 9. uri do-9 poldne. Koroška stvarnost — V NAŠEM TEDNIKU od nedelje, 13. januarja do sobote, 19. januarja NEDELJA, 13. januarja: 11.00 Po-9ovor s časnikarji — 12.00 Zakaj Kristjani verujejo? — 15.15 Pogrešena na Japonskem — 16.45 Ko so ježi postali večji — 17.05 Bolek in Lolek — 17.15 čebela Maja ■— 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 kristjan v času — 19.30 Cas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Drobitelj orehov balet Čajkovskega — 21.45 Poročila. PONEDELJEK, 14. januarja: 9.00 Am, darn, des — 9.30 Zakaj Kristjani verujejo? — 10.00 Šolska TV: Angleščina 10.30 Kresna noč — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Wombljevi — 17.30 Las-?ie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 bivali pocj vročim soncem — 18.30 Mi, fužinska oddaja — 19.00 Avstrija v siiki — i9 30 (5as v S|iki _ 2015 Sport 015 Ponedeljkih — 21.05 Rumpole, bra-h'lec za kazenske zadeve — 21.55 Večerni šport. tOREK, 15. januarja: 9.00 Am, dam, — 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Šolska TV: Nova matematika 10.30 Ljubljeni lažnjivec — 17.00 f'"1' dam, des — 17.25 Tudi hec mora p11' 17.55 Za lahko noč — 18.00 ^7 18.30 Mi, družinska oddaja — '9.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Igra se lahko prične — 21.00 Videoteka: Balada o Francu in Mariji. SREDA, 16. januarja: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV: Tako gospodari trgovski obrat — 10.30 Leteči hudičevi bratje — 17.00 Zakladnica — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pustolovščine ob Rdečem morju — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Zadnje šolsko leto — 22.00 Šport. ČETRTEK, 17. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV: Obraz stoletij — 10.30 Zadnje šolsko leto — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Ante — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Obtožujem — 21.15 Oskar Werner bere Josefa Weinheberja — 22.00 Večerni šport. PETEK, 18. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Renesanca — 10.30 Televizijska kuhinja — 10.55 Club seniorjev — 11.35 Dvojčki z Immenhofa — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ta stari — 21.20 Nonstop nonsens — 22.05 Šport — 22.20 Nočni studio: Prihodnjost preteklosti. SOBOTA, 19. januarja: 12.55 Wengen: Smuk moških — prenos — 15.30 Nemirna dekleta — 17.00 Kdo brklja z nami? — 17.30 Obalni pirati — 17.55 Za lahko noč -— 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads —• 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južnotirolsko — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Moralna inšpekcija (Löwinger) — 21.50 Šport — 22.10 Blood, sweat & tears — glasbeni šov — 23.00 Poročila. NEDELJA, 13. januarja: 10.25 Kitzbühel: Slalom moških, prenos, 1. tek — 12.55 2. tek — 16.20 Rose in njeni možje — 17.10 Brewsters Millions — 18.30 Okay — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kraj zločina — 21.40 Sport — 21.55 Gore sveta. PONEDELJEK, 14. januarja: 18.00 Angleščina — 18.30 Na poti po Avstriji — 18.55 Kviz o bibliji — 19.00 Znanje danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rose in njeni možje — 21.05 Apropos glasba — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Hester Street. TOREK, 15. januarja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Velika mesta — Pariz — 19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Je že v redu... — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 16. januarja: 18.00 Franco- PROGRAM RTV LJUBLJANA Sporeda RTV Ljublana po pošti takrat nismo dobili. Prosimo bralce za razumevanje, da ga ne moremo objaviti. Uredništvo ščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.00 Muslimani proti Moskvi — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Osvoboditev izpod zakona. ČETRTEK, 17. januarja: 18.00 Ruščina — 18.30 Prihod angleških angelov — 19.15 Galerija — 10.30 Čas v sliki — 20.15 Akcija energija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. PETEK, 18. januarja: 17.3C Šolska TV: Renesanca — 18.30 Zakaj kristjani verujejo? — 18.30 Orientacija — 18.55 Kviz o bibliji — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Peru kot duhovna domovina — 21.00 Henrik, dobri kralj — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Pirat kralja. SOBOTA, 19. januarja: 17.00 Potovanje Charlesa Darvina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ombudsmana — 20.15 Zeleni Kakadu — 21.35 Glasbeni pomenek in uganka — 22.35 Vprašanja kristjana — 22.40 Zadnji ukaz. NEDELJA, 13. januarja: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 14. januarja: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Sport — Koroški zbori pojo- TOREK, 15. januarja: 09.30—10.00 Domača zabavna glasba — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke. SREDA, 16. januarja: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Minute z ... — Literarna oddaja. ČETRTEK, 17. januarja: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Mladinska oddaja. PETEK, 18. januarja: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače. SOBOTA, 19. januarja: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 5. mednarodni novoletni turnir v namiznem tenisu v Selah V nedeljo, dne 6. januarja 1980, smo v Selah priredili že tradicionalni 5. mednarodni novoletni namiznoteniški turnir. Tega turnirja se je udeležilo 49 igralcev iz sledečih jugoslovanskih in koroških društev: Fužinar iz Raven, Olimpija Ljubljana, NTK Kočevje, športno društvo Dobrova pri Ljubljani, športno društvo iz Sodražice, oba kluba iz Borovelj, SC Völ-kendorf, DSG Baško jezero, ASC Celovec ter domačini. Tako je bila na tem turnirju poleg dobrih igralcev iz Jugoslavije zastopana tudi močna koroška elita. Imenujem le nekaj igralcev: Mirijam Čadež, ki igra v jugoslovanski reprezentanci; Carmen Traunig — večkratna koroška in celo avstrijska prvakinja ter udeleženka evropskega prvenstva; koroški prvak Jesenko; lanski koroški prvak Lettkemann; Oldberg, ki je bil letos skupaj z Lettkemannom koroški prvak v dvojici; junior-ski koroški prvak Stridinger, idr. Tekmovali so v treh skupinah. Najmočneje je bila zastopana skupina A, v kateri so igrali moški. Tu smo videli lepe in napete igre, ki so se pogosto odločile šele v 3. nizu (npr. Leš — Založnik,...). V tej skupini je zmagal in si tako osvojil naziv novoletnega prvaka Werner Lettkemann iz Borovelj pred Tomažem Založnikom od Olimpije in Bojanom Lešom iz Ra- ven ter lanskim zmagovalcem Haraldom Jesenkom, ki je kljub poškodbi na nogi zelo dobro igral. Skupina B je bila edina skupina, kjer so igrali samo koroški igralci. V tej skupini je zmagal domačin Herbert Falle, 2. pa je bil Robert Tscharf pred Hubertom Makom (oba iz Borovelj) ter Zdravkotom Oraže-tom iz Sel. V skupini C pa so igrala dekleta. Tu je bila raven precej izenačena. V tej skupini se je Carmen Traunig že drugič posrečilo doseči naziv novoletne prvakinje. Po dramatični tekmi je v 3. nizu presenetljivo premagala jugoslovansko repre- zentantko Mirijam Čadež od Olimpije. Druga pa je postala Ingrid Trbižan (Fužinar) pred Mirijam Čadež in Metko Horvat (Fužinar). Ta turnir je počastil poleg selskega župana in drugih častnih gostov iz tuzemstva in inozemstva tudi predsednik koroške namizno teniške zveze, ki je v svojem govoru omenil dobre stike med koroško in jugoslovansko NT Zvezo. Pohvalil je tudi zelo dobro organizacijo tega turnirja, ki je bila v rokah Mirka Oražeta. Nadalje je poudaril uspeh, da se nam je posrečilo pridobiti na ta novoletni turnir toliko dobrih igralcev in tako doseči visoko raven namiznega tenisa. Predsednik NTK Ravne pa je poudaril, da ravno ta turnir združuje oziroma veže boljše stike med Slovenci oziroma nemško in slovensko govorečo mladino. Da smo imeli tudi temu turnirju ustrezne lepe nagrade, se bi zahvalil v prvi vrsti Slovenski športni zvezi, nadalje Selškemu županu, Topšportu Pliberk, Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Zvezi slovenskih zadrug na Koroškem, Posojilnici Borovlje, Intrade Celovec, Našemu tedniku, Slovenskemu vestniku ter gostilni Falle. Zahvalil bi se tudi g. provi-zorju Matku, ki nam je omogočil ta turnir s tem, da nam je dal na razpolago prostore. Občina Škofja Loka obsega hribovito pokrajino, ki jo oklepata dolini Selške in Poljanske Sore. Občina je med prvimi v Jugoslaviji začela razvijati kmečki turizem s pomočjo strokovne pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka. V prijaznih in mogočnih kmečkih domačijah, ki so raztresene po Škofjeloškem hribovju, lahko preživite svoj prosti čas. Naša največja prednost: gostoiinbnost! Vse informacije za kmečki turizem daje agencija Alpetour, Škofja Loka, tel. (064) 61-564 in 60-960. Radlje ob Dravi tovarna INDUSTRIJSKE OPREME, p. o. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1980 VAM ŽELI „STROJ“ - Radlje ob Dravi Delavci tovarne zdravil „Dren" ■ Prevalje želijo svojim koroškim rojakom srečno in uspešno novo leto 1980! Temeljne organizacije združenega dela združene v rudnikih svinca in topilnica Mežica z n. sol. o. Proizvajajo: # svinčene in cinkove koncentrate # svinec v blokih, svinčeno pločevino, svinčene cevi in šibre 9 vse vrste startnih aku-baterij v klasični in monoblok izvedbi: suhe neformirane, suho-formirane in kontejner 9 frakcijske aku-baterije za vse vrste električnih vozičkov, elektrolokomotive, elektroviličarje, čolne itd. 9 stacionarne aku-baterije za telefonske centrale, el. računske centre, trafo postaje, radio relejne postaje, zasilno razsvetljavo itd. 9 specialne startne aku-baterije za težke pogoje dela 9 separacijsko in flotacijsko opremo po licenci „WEMCO“ ZDA 9 transportno opremo za lesno industrijo po licenci „SÄNGER & MASSIERER KG“ ZRN 9 čistilne naprave za fekalne vode 9 prodaja mineralov: vulfenit, ceruzit in kalcit. Kolektiv TOZD konfekcije - Prevalje želi rojakom na Koroškem obilo sreče in uspehov v novem letu 1980! VELETRGOV/KQ, GO/Tin/KO-TURI/TlČflO m PRoizvoono podjetje ceue Se priporočamo za nakup v naših poslovalnicah od Dravograda do Črne. Rojakom v zamejstvu želimo srečno novo leto 1980! /O ljubljanska banka TEMELJNA KOROŠKA BANKA SLOVENJ GRADEC Z enotami v Črni: ČRNA NA KOROŠKEM DRAVOGRAD JAVORNIK MEŽICA MISLINJA MUTA PREVALJE RADLJE OB DRAVI RAVNE NA KOROŠKEM želi svojim rojakom in komitentom srečno novo leto 1980! MERX: N. SOL. O. TELEX; MERXCE 33513 POŠTNI PREDAL 13 Vsem faranom, sorodnikom, prijateljem in znancem želi srečno novo leto 1980 STANKO TRAP župnik Ziljska Bistrica Srečno in uspehov polno novo leto 1980 Vam želi kolektiv TOZD „Ljudski magazin“ — Prevalje! /1 SGP KOGRAD DRAVOGRAD Kolektiv SGP „KOGRAD" -Dravograd želi rojakom na Koroškem srečno, zdravo in uspešno novo leto 1980! SKUPŠČINA OBČINE RADLJE OB DRAVI Skupščina občine Radlje ob Dravi ter družbeno-politične organizacije želijo rojakom na Koroškem srečno in uspešno novo leto 1980! KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENJ GRADEC Proizvajamo: mleko, živino in hmelj. Oskrbujemo kmete l repromaterialom in kmetijskimi stroji ter gradbenim materialom. Se priporočamo in želimo rojakom obilo uspehov in sreče v novem letu! OI v v . bkupscma občine Slovenj Gradec Skupščina občine Slovenj Gradec in družbeno-politične organizacije želijo vsem rojakom na Koroškem srečno in uspešno novo leto 1980! O I "v ■ bkupscma občine Ravne na Koroškem Skupščina občine Ravne na Koroškem in družbeno-politične organizacije želijo vsem rojakom na Koroškem srečno in uspešno novo leto 1980! SKUPŠČINA OBČINE DRAVOGRAD želi koroškim rojakom veliko sreče in uspehov v novem letu 1980! Srečno novo leto 1980 želi DR. PAVEL ZABLATNIK Celovec, Rebhuhnweg 28 9 IŠČEMO snažilko za čiščenje 9 pisarniških prostorov za nekaj 9 ur na teden. Plačilo po dogo-9 voru. Interesentke naj se javijo 9 na NSKS, Viktringer Ring 26, 9 9020 Celovec, tel. 72 5 65. V soboto, 12. 1. 1980, ob 14. uri, na univerzi v Celovcu: video-film o selskih žrtvah nacizma.