Natisov 15.000.
ajerc" izhaja vsaki JHek, dati ran z dnevom prnodnje nedelje.
naročnina velja za Av-pijo:   za   celo   leto kron,   za   Ogrsko [krcn 50 vin. za celo d; za Nemčijo stane f celo   leto  7   kron ; ^drugo inozemstvo se liuni naročnino z ožina visokost pošt-ic Naročnino je pla-pli naprej. Posamezne Ise prodajajo po 12 v.
■redništvo   in   uprav-jSIvo  se   nahajata   v gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo .zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvcčci.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za celo stran K 80'— za »/, strani K 40 — za '/i strani K 20 — za V8 strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za >/«« strani (OM2'50 za Ve* strani l^Pl.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Štev. 42.

V Ptuju, v nedeljo dne 21. oktobra 1917
XYIIL letnik
Vino 1917.
(Iz kmetskega peresa).
Štajerska trta Boga prosila, Bila si vslišana, Si nam rodila.
Meje so stražili Naši možje, Nam' so odvračali Silo, gorje . . .
Ženske, otroci Smo negovali, Smo te, ti trta Oskrbovali.
Solnce sijalo Nam je in pticam, Solnce žarelo  #        ._ Našim goricam.
Solnce rodilo Nam grozdini sad — Vsakdo ga ljubi, Ima ga rad!
Mati poslala Kapljo prekrasno Sinu bi v vojsko, Ljubezen jasno.
Žena potrkala Bi čašo ob čašo, — Bog živi dom naš, Bodočnost našo!
Ali predaleč Ste nam vsi ljubi, Dokler se solncu Enkrat ne zljubi —
Dokler iz mošta Ne vino zavre, Dokler ne zgine Te vojske gorje!
Solnce ti zlato, Daj mira nam kras, Solnce nebeško, Usmili se nas!
Fojni vjetniki, begunci in — davkoplačevalci.
V Ptuju, oktobra 1917.
Treba je enkrat izpregovoriti odločno be-ki jo mora tudi oblast slišati.  Kajti koplačevalci v zaledju   konečno tudi niso včice za striči.
Kajprve par besed o vojnih vjetni-
V Gleichenbergu   se gradi neko, kakor
plošno   sodi ne ravno   najpotrebnejšo že-
lico.   Pri   tej   zgradbi deluje   okroglo 500
oih vjetnikov.   V   Meretincih pri Ptuju se
■ nahaja, okroglo 300 judovskih beguncev; za postrežbo jim je pridcljeuo 47 srbskih vjetnikov. V celem ptujskem okraju pa, ki je skoraj izključno kmetijskega značaja, ki je poslal na bojišče okroglo 15.000-niož in mladeničev, tako, da so danes le šp ženske in otroci doma, — v celem tem okraju imamo za ogromna dela žetve in nasada, za kmetijstvo in obrtništvo na razpolago k o ni a j 100 v o j-nih vjetnikov... To so tako vnebovpi-joče številke, da se človek res kar za glavo prime ! Posestniki tožijo in jokajo, ker nimajo delavskih moči, država dahteva od njih vse mogoče, nalaga jim" vedno nova bremena,— ne pomaga se jim pa nit{ z vojnimi vjetniki. Okrajni odbor ptujski stcfri v tem oziru vse, kar je mogoče. Šele te dni, jo poslal načelnik g. Ornig vkljub svoji bolezni energični, z dokazili podprti brzojav na prizadete oblasti. Radovedni .smo, ali bode kaj pomagalo ! Pač pa je oblast takoj tukaj, kadar je treba na primer vojnim vjetnftoin, Katerim gre itak mnogo boljše nego domačinom ali našim vojakom, plače zvišati ali hrano zboljšati. Šele pred kratkim se je zopet plačo zvišalo, tako da pridejo vjetniki danes že prokleto dragi! Tu ni oblast nikdar počasna. Ali da se celemu, gospodarsko velevažnemu okraju v najtežjem času vzame sleherno delavsko moč, to ne vidi nikdo. Tudi poslanci tega ne vidijo. Kaj je n. pr. s poslancem g. Brenčičem? On ima gotovo dovolj delavskih sil; saj je znal neki vjeti Rus o Brenčičevem žitu precej novic povedati. A ljudstvo je brez pomoči, brez delavnih sil in na ta način je izključena vsako „vztrajanje", ki se nam ga zna tako lepo priporočevati! Dajte nam delavcev, delavskih moči in storili bodemo svojo dolžnost!
Zdaj pa še par besed o beguncih. Begunci so naši nesrečni sodržavljani in mi jim moramo izkazati svojo bratsko sopomoč, svoje usmiljenje. Dobro! To smo pri nas na Štajerskem gotovo vedno in povsod storili. Odprli smo gostoljubno vrata beguncem, obžalovali smo jih, pomagali smo jim, dokler je slo in pomagamo jim še zdaj, ko nas pritiskajo, vojna bremena že same do tal. Ali vsaka stvar ima svoje meje! Od Štajerske se je največ jemalo, na Štajerskem se je največ rekviriralo, mi smo največ domovini žrtvovali. In zato so nam gotove težave, ki nam jih delajo posamezni begunci, tudi že pretežke. Pretrpeli smo, da se v spodnještajerskih mestih in trgih žlobodra italijanščino, kakor da bi bila domači „idijom". Pretrpeli smo, da so begunci pri nas vse nakupovali, brez ozira na cesarske naredbe plačevali, v Trst in druge kraje pošiljali ter nesramne „kšefte", nesramna navijanja cen izvrševali. Vse jim je bilo dovoljeno, ker se je ravno begunce obžalovalo. Ali obžalovati se sme le tiste begunce, ki obžalovanje zaslužijo, ne pa tiste, ki zlorabljajo svoje stanje za izkoriščanje sodržavljanov.
Pa tudi tiste ne smemo obžalovati, ki so leni in nočejo'delat i. Danes potrebuje država vse moči in vsakdo ji mora pomagati. Pri judovskih   beguncih   v ptujskem
okraju pa tega ne vidimo. Proti nemškim beguncem iz Bukovine, ki niso bera6ili, ki so takoj po svojem prihodu prosili za delo, se je takoj zapričela gonja, samo ker so ti ljudje nemško govorili. In prvaško časopisje še zdaj to gonjo nadaljuje. Judovske begunce pa nikdo ne vidi, kako lenarijo in imajo oko le za „kšeft"', za odiranje ljudi... Ali je res le judovstvo vsemogočno v tej državi? Naš klic ni neutemeljen; našo pritožbo se zamore dokazati! Tem judovskim beguncem se prav gotovo ne godi slabo! V Meretincih pri Ptuju imamo na primer okroglo 300 judovskih beguncev. Za te begunce je vposlenih: 2 oficirja, en lastni zdravnik, en oskrbnik, en posebni mesar (ki je sicer za frontno službo sposoben, čeprav je judovskega plemena), nadalje 47 srbskih vjetnikov za postrežbo, več ekvipaž, jako dragi eraviem konji itd. itd. To je le en slučaj, # -t- povsod drugod je pa gotovo ednako ali pa vsaj podobno. O temu pa ne bodemo govorili, da primanjkuje v drugih krajih zdravnikov in strežnikov, da stradajo domačini, da pa na drugi strani judovski begunci hladnokrvno „počivajo", ako ne delajo ravno „kšet'te." Morda bode treba tudi o tej stvari enkrat odločno besedo izpregovoriti ; ako se nam to v časopisju prepreči, storilo se bode ravno na drugem mestu.
Vse to pa stane državo tudi ogromne svote denarja. In država smo mi d a v-kopačevalci! V tem oziru hočemo le par slučajev navesti! V Za vrču in Št. Vidu pri Ptuju imamo nekaj teh judovskih beguncev, ki pasejo tam lenobo, čeprav je med njimi precej prav čvrstih oseb. Ti „begunci" pa dobivajo naravnost gorostasne podpore. Iz zanesljivega vira se nam poročajo na primer sledeči slučaji : Neka ženska s 6 otroki dobiva skupne podpore 11.872 kron. Danes še ima zastonj obleko, čevlje, perilo in do zadnjega časa je dobivala tudi drva zastonj. — Neka druga ženska s o otroki dobiva begunske podpore 10.660 kron. — Neka tretja ženska 8772 K. To so svote, ki jih komaj najvišji uradniki dosežejo, to pa po dolga desetletja trajajočem službovanju. Skoraj 1000 K na mesec, s tem se zamore že živeti, čeprav je huda draginja! Nasproti temu pa dobiva n. p. neki avstro-ogrski vojak, kočar Veselic iz Turškega vrha, ki je v vojni izgubil svojo nogo, vsaki mesec 8 kron (!!!) invalidne podpore, torej v celem letu niti 10. del tega, kar dobi ena judovska begunska družina, v enem samem mesecu! Tudi to dejstvo je naravnost vnebo-vpijoče! Pravijo, da je bil pred kratkim v tem zavrčkem judovskem begunskem taboru neki seveda tudi judovski poslanec, ki je ednostavno dejal, da ni treba šparati pri izdatkih za begunce, pri podporah itd.; seveda ne, saj to plačujejo itak avstrijski državljani, avstrijski davkoplačevalci, in ti so bili vedno jako ponižne ovčice . . .
Povedali smo to in upamo, da nas bode oblast slišala! Diktiralo nam teh besed ni sovraštvo proti tej ali oni narodnosti, proti temu Tali onemu  plemenu.   Ali   kot zvesti
2   —
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave zdf>a.villlill.Zf}l6Ill21/17 ^ naJbolJ vl9Pešmh korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zeli
je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      «•••* «WW uuua a«*vujMl*            vs]l,d t£ga prj2nano najboljši Želvd« OktepčtljOČi prebavni liker.
Avstrijci in kot pošteni davkoplačevalci, kot pridni delavci za domovino smo se oglasili. In zato hočemo biti slišani!
Svetovna vojska.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
11. oktobra.   Uradno   se
K.-B. Dunaj danes razglaša: Na   nobenem
*
bojišču    večjih    bojevnih Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 11. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandriji se je povišal artiljerijski boj do velike sile. Pii Draaibanki napadli so Francozi nanovo, brez da bi dosegli uspeh. — Pri neki zvečer nad Zonnebeke Zandvoorde se vršeči zračni bitki, pri kateri je bilo udeleženo okroglo 80 letal, bili so trije sovražni letalci sestreljeni. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na vzhodnem bregu M a a s e iztrgali so nemški bataljoni po učinkujoči ognjeni pripravi Francozom s krepkim navalom važno ozemlje v gozdu Chaume. Sovražnik je izvršil 4 krepke protinapade, ki so se vsi izjalovili. Več kot 100 vjetih in nekaj strojnih pušk je padlo v naše roke. Tudi južno-zapadno od Beau-m o n t a in pri B e z o r v a u x u je imelo nekaj sunkov v francoske črte polni uspeh.
Vzhodno bojišče. Na večih krajih fronte živahni motilni ogenj povečal se je v r u m u n s k i dolini in pri B r a i s i, katero so Rum obstreljevali. V odgovor so vzele naše baterije Galac pod ogenj, kjer so nastali požari.
Makedonska fronta. Živahno arti-ljerijsko delovanje v ožini med jezeroma O c h-r i d a in P r e s p a, ob C e r n i in med V a r-d a r j e m ter jezerom D o i r a n. Večkrat napadajoči oddelki nasprotnika bili so pre-podeni.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Sovražne letalne izgube v septembru.
W.-B. Berlin, 11. oktobra. V septembru znaša izguba sovražnih zračnih bojnih sil na nemških frontah 22 balonov in 374 letal, od katerih je padlo 167 za našim črtam, ostali pa onkraj nasprotnih postojank na zemljo. Mi smo v boju 82 1 e t a 1 in 5 balonov izgubili.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 12. oktobra. Uradno se danes  razglaša:
Pri neznatnemu bojnemu delovanju položaj čpovsod nespremenjen.)
Šef generalštaba. i I
Iz
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin,   12. oktobra  (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Včeraj le močni artiljerijski boj v oddelku obrežja in v gozdu Houthoust. čez noč ležal je močni učinkujoči ogenj na bojnem polju od L y s e pa do ceste Menin-Ypern; povišal se je danes zjutraj hipoma do bobenskega ognja. V širokih oddelkih so zapričeli potem zopet novi sovražni napadi. — Armada nemške-g a prestolonaslednika. Južno - vzhodno od Soissonsa in vzhodno M a a s e narastlo je bojevno delovanje artiljerij do velike lju-tosti. Pri Vauxaillonu napadle so močne
francoske poizvedovalne čete; bile so zavrnjene. Vzhodno od Samogueuxa prišlo je do krajevnih jarkinih bojev na zapadni strani visočine 344.
Vzhodno  bojišče.   Severno-vzhodno od Rige in ob Zbruczu  bilo je bojevno delovanje   živahneje  nego   prejšnje dni.   Pri sunkih   padlo je veliko  število  vjetih v roke.
Makedonska fronta. Pri M o-nastirju in ob Cerni borile so se artiljerij e močno. Na desnem bregu V a r d a r j a izjalovil se je napad neke angleške kompa-nije pred bulgarsko črto.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Nemci na ruskem otoku Oesel.
Nemško uradno poročilo od  nedelje.
K.-B. Berlin,   14. oktobra.   (W.-D velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestoli} naše j naslednika Rupprechta. V Flandriji bobenskemu ognju nisu sledili napadi. Močni francoski in angleški oddelki sunili so n katerih krajih proti našim črtam; bili so za-vrnjeni. — Armada n e m š k e g a pn naslednika. Močni artiljerijski ogenj na Laon-Soissons. Proti od nas severa: mlina Vauclerc zavzetim jarkom vodi so Francozi včeraj 5 močnih protinapadov, ki so se vsi brezuspešno in z velikimi izgubami izjalovili.
Vzhodno bojišče. Po dobro pre mišljeni pripravi se je v izbornem skupnem delovanju armade in mornarice pričelo skupno podjetje proti kot postojanki močno izzidi nemn ruskemu   otoku   Oesel,   ki   leži
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj,  13. oktobra.   Uradno  se danes razglaša:
Na vzhodu in v Albanij i pri naših četah   nič   novega. — Ob Soči  in  t i r o 1- \ Rigaškim   morskim   zalivom.    Po   obsežneml ski fronti prišlo je na  mnogih krajih do ži- ! minskem delu v obrežnem vodovju se je di vahnejšega bojevnega delovanja. Južno doline j 12. t. m. zjutraj utrdbe na polotoku Sworb
Pelegrino pripeljale so naše napadalne čete, okrepčane z domačimi strelci, vjete in vojno orodje iz sovražne postojanke.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od sobote.
Iz
K.-B. Berlin,  13. oktobra   (W.-B velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno- bojišče. Armada pre- j stolonaslednika Rupprechta. Bitka v Flan- j driji se je po kratkem odmoru včeraj nanovo Oživela. Tokrat vodil je Anglež v bolj ozki, \ okoli 10 km široki fronti med cestami L a n- i genmarck-H o'u t h h o u s t ter Z o n n e- j b e k e - M o r s 1 e d-,e napade. Njih vporaba i artiljerijskih sil je posebno močna. Po več- ! kratnemu brezuspešnemu navalu posrečilo se j je angleški infanteriji, priti naprej v odpr- i tinskem polju med kolodvorom in vasjo i Poelcapelle. V čez dan trajajočih ljutih j bojih vrgle so naše čete sovražnika na obeh j straneh Penodsberka nazaj. Naše pošto- | janke v in južno od Poelcapelle bile so j dopoldne s svežimi silami in zvečer nanovo \ zaman napadene. Močni pritisek nasprotnika
pri Kielkondu ob zalivu  Tagge  ter na sundu pod ogenj vzelo. Po premagaoju baterij s o s e n a š e  (nemške)   e e t e h k r c a 1 e. Pri temu, kakor tudi pri spremstvo transportne   flotilje   skozi   ruske   minski tvorbe so udeležene  pomorske bojne silo zopet   dokazale  sveži   podjetni   duh in znanj mornarice. Brez vsake ladine izgube se je ti prvi del   operacije   polno   posrečil.   V zalivi Tagge  na  severno-zapadnem  obrežju otokfl izkrcane čete so  v svežem   napadu   o d po Rusov  hitro   zlomile in so v nadalj-nem prodiranju proti južnemu   vzhodi Zerel na južnem koncu   polotoka Sworbe i Arensburg,   glavno mesto otoka Oesel, goritaM
M a k o d o n s k a   f r o nt a.   Pri ljuteu deževju    samo   pri    Monastirju   in Cerni živahno artiljerijsko delo.
Prvi generalkvartirmojsl Lu d en do r ff.
katen
kaj o,
veže
čolni
vdrli
ske   ' tisnil
dane
plant so se San odde preč«
Vs
velil-
gene se č' nega
tam
nile.
ladji
je st
zam
Moo
s a r
gale
mor
kot
vilo
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B.  Dunaj, 15. oktobra.   Uradno danes razglaša:
Italijansko bojišče. Pri traji^ neugodnemu vremenu prišlo je tudi včeraj 1 na M%ntu San Gabriele invVipav-
V    VI
pod stoj-nalc Rig. druj dog
S t: nek

peh; italijanski sunki bili so zavrnjeni.
Šef generalštaba.
obračal se je proti Paschendaele. Tudi
tukaj je  moral  Angležem   ozki  rob   našega , 8 k j dolini do p0višanega bojevnega delovanji prednjega  polja   zadostovati    Vas je   v naši j Podjetja naših   naskočnih čet so prinesla i lasti.  Tzhodno  od Zonnebeke razbili so l se sovražni napadi. Tudi pri G h e 1 u v e 11 u izjalovil se je en močni sunek. Skupno znaša s težkimi krvavimi žrtvami od sovražnika pridobljeni   dobiček okoli  pol kilometra zemlje. Povsod drugod je bila njegova vporaba brezuspešna.   Čez  noč   trajal je  artiljerijski   boj naprej; danes zjutraj se je povišal  zopet do bobenskega   ognja   med   L y s o  in kanalom Comines-Ypern. — Armada nemške-g a prestolonaslednika.   V nekaterih oddelkih
Na visočini Petersburga.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B.   Berlin,  15. oktobra  (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno   bojišče. Armada presti
A i s n e-fronte je bilo tudi včeraj bojevno de- j naslednika   Rupprechta. V F lan dri j
lovanje živahno. V vzhodnem delu C h e m i n des Damesa vdrle so naše čete po učin-kujočemu ognju v francoske postojanke severno mlina Vauclere. V 400 m širokosti se je sovražniku več jarkinih črt iztrgalo. Mnogoštevilno vjetih je ostalo v naši roki.
Makedonska fronta. Razven živahnega artilerijskega delovanja ob C e r n i in za Bolgare uspešnih poizvedovalnih bojev ob jezeru D o i r a n nič posebnega.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 14.  oktobra.   Uradno   se danes razglaša:                                       •
V okolišu  naših bojnih  sil  ničesar  pomembnega za poročati.
Šef generalštaba.
pomenjajočemu ognju več poizvedovalnih jev. V A r t o i s u napadli so Angleži z moj nimi silami med Scarp o in cesto Cat brai-Arras v 4 km širokosti. Na izjalovil se je naval v ognju, v sredini vi je sovražnik v naše črte. Od tam se gaj ponoči s protinapadom zopet prepodilo. V S] Quentinu se je ogenj zopet oživel. drala je bila od granat 15-krat zadeta. -Armada nemškega prestolonaslednik) Ljuti artiljerijski ogenj.
Vzhodno bojišče. Na otoku OJ sel se je doseglo hitre napredke. V hita] prodiranju vrgli so nemški infanterijski menti in kolesarski bataljoni, mnogokrat da bi počakali približevanje artiljerije, sovn ni k a povsod, kjer se je vstavil. Poloti Sworbe bil je od severa sem odrezi medtem ko je ogenj naših ladij baterije pii magal. Stojimo pred gorečim Arensburgom: prodiramo   na   vzhodnem   delu  otoka, prj
lih
mo:
zop
na
mi
mu
nei
oce pa: voi ha;
s ( src ..II cos 50' žei
s   -
se
— 8 -
kterega vzhodnem obrežju se ruske sile umi-
da   bi    zbežale   preko   ožine,   katera
Oesel   z otokom   Monn.   Nasi   torpedni
. so v vodovje   med   Oesel   in   Dage
j in so   v opetovanih bojih ruske pomor-
bojne  sile   v" Moon-Sund   nazaj po-
ili.
Prvi generalk vaitirmojster L u d e n d o r f t.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 16. oktobra. Uradno se Janes razglaša:
Italijansko bojišče. Na visoki lanoti od B a i n s i z z a - S v. Duh izjalovili 66 italijanski posamezni sunki. Na 3d on tu ian G a b r i e 1 e je bilo delovanje sovražnih iddelkov v bojih z ročnimi granatami pre-rečeno.
Šef generalštaba.
Vsi trije otoki pri Rigi od Nemcev zavzeti.
Kemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 16. oktobra (W.-B.) Iz ^elikega glavnega stana se poroča:
Vzhodno bojišče. Pod poveljstvom feenerala v. K a t h e n na O e s e 1 u boreče čete polastile so se včeraj popolnoma glav-lega dela Otoka. Na polotoku S w o r b e so se lam odrezane ruske čete še trdovratno branile. Težke obrežne baterije spravile so naše do molka. Proti vzhodnem obrežju bil 6 sovražnik tako ljuto potisnjen, da so se pmogli le deli njegovih čet na ožini proti Moonu rešiti. Pri bojih za mostičje od O r rila r a na vzhodnem robu od Oesel pomagale so od severa sem uspešno nemške po-jmorske bojne sile. Doslej se je naštelo več kot 2400 vjetih. Razpršene čete bodo to šte-fcilo še povečale. 30 topov, 21 strojnih pušk, [nekaj letal in mnogo vozov padlo je doslej w roke naših čet, ki so pod izbornim učinkom kod poveljstvom viceadmirala S c h m i d t a oječih delov mornarice bistveni del svoje haloge v 4 dneh izvršile. V morskem zalivu Rige smo zasedli i otoke Runne in Abre. Pri drugih frontah na vzhodu nobeni posebni dogodki.
Makedonska fronta. V dolini fetrume prepustili so Bolgari Angležem nekaj vasi.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Yojna na morju,
Podmorski čolni v Srednjem morju.
W.-B. Berlin, 10. oktobra- V vseh de-|lili Srednjega morja prizadeli so naši pod-Imorski čolni sovražnemu morskemu prometu zopet težke izgube. 12 parnikov in 33 ladij [na jadre s skupno 46.000 brutto-register-tona-Imi se je vkljub že močno znižanemu morske-|mu prometu zopet potopilo.
šef admiralnega štaba mornarice.
Novi uspehi podmorskih čolnov.
W.-B. Berlin, 13.   oktobra. Delovanje nemških    podmorskih    čolnov  v Atlantskem [oceanu vodilo je zopet do uničenja cele vrste parnikov in jademic  s posebno   vrednim tovorom.   Med   potopljenimi  ladjami so se nagajali   oboroženi  francoski parnik „Dinorah" 6750 tonami   premoga, ki je bil sestreljen [sredi iz spremstva, nadalje  francoski   parnik „Italie" z živili   in vinom v Bordeaux,   francoska  ladja  na jadre   „Europe"   s 4000  do 5000 tonami pšenice   v Bordeaux   in   oboro-I žena francoska velika   barka   „Preseverence" I s 4000 tonami salpetra v Saint Nazaire. Tudi se ,je uničilo neko angleško stražno ladjo. Šef admiralnega štaba mornarice.
Potopljeno!
W.-B. Berlin, 13. oktobra. V Atlant-! skem oceanu in v Severnem morju so nemški
podmorski  čolni  zopet 3 pamike in 3 jader-nice potopili.
21.000 ton potopljeno!
W.-B.  Berlin,  13.   oktobra.   Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvornem okolišu I okr g Anglije: 21.000 brutlo-register-ton. Med | potopljenimi ladjami nahajala sta se dva glo-| boko naložena parnika  s premogom, nadalje , en angleški parnik in ena ladja na jadre, ki je imela 3000 sodov olja za mazanje   mašin na krovu. Na   zapadnem   izhodu   Kanala se je poleg tega francosko jadernico  ,.Moiseau" z artiljerijskim ognjem težko poškodovalo. Šef admiralnega štaba mornarice.
15.000 ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 14. oktobra. Vsled delovanja naših podmorskih čolnov na severnem bojišču se je zopet 15.000 brutto-register-ton potopilo.
Obstreljevanje ruskega pristana.
K.-B. Dunaj, 14. oktobra. Ruski ge-neralštab poroča od Črnega morja: Dne 12. oktobra obstreljeval je neki sovražni (nemški) podmorski čoln pristan od Tuapse (na vzhodnem obrežju Črnega morja); oddal je okroglo 20 strelov. Izginil je hitro, ko so naše baterije pričele streljati.
Upor na ruski bojni ladji „Petropawlowsk".
K.-B. Stockholm, 13. oktobra. Po tu došlih finskih listih so mornarji 4 oficirje v Sweauborgu ležečega bojnega parnika „Pe-tropawlowsk" ustrelili in mnogo dragih oficirjev zaprli, da bi si zajamčili prostost od kazni.
Več kot 7000 ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 16. oktobra. V zatvornem okolišu okrog Anglije se je zopet celo vrsto parnikov in ladij, na jadre od naših podmorskih čolnov uničilo. Med potopljenimi ladjami se nahaja en parnik od več kot 7000 ton, ki se ga je dobilo na poti od Anglije-Le Havre in ki je bil bržkone z municijo naložen.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Politični utrinki.
„Kšeft" in slovenska „narodnost".
„Gr. T." poroča: Dne 4. t. m. je deželni '. glavar kranjski dr. Š u s t e r š i č pri finanč-: nemu in železniškemu ministru govoril glede podjetja železniških zgradb Lončarič. Ta firma se namreč pritožuje, da je pri zgradbi železniške proge Knin-Pribudič v Dalmaciji in železniške proge Rudolfovo-deželna meja izgubila 1 in pol milijona kron. Dr. Šusteršič se sedaj hudo trudi, da bi to svoto firmi pridobil, ker vendar ne gre, da bi tako podjetje med vojno toliko izgubilo. Pri celi zadevi se gre namreč tudi za interese (prvaške) ljudske posojilnice". Ali nastop dra. Šušteršiča je zadel na težave, ker vlada na možnost tako velike izgube z ozirom na proračunjene troške ne veruje. „Gr. T." pravi k temu še: Tako delajo prvaška podjetja: najprve konkurirajo z drugimi podjetniki vsled nizkih cen, potem pa zahtevajo od vlade baje izgubljeni dobiček nazaj. Isti manever napravil je sicer svoj čas tudi stavbeni podjetnik S u-p a n č i č, ki je bil prevzel neko delno progo taversko-karavanške železnice in si je znal zato od vlade znatno naknadno plačilo pridobiti. — Mi pa pristavimo tej zanimivi vesti sledeče: Kapitalisti so v tej vojni gotovo dovolj zaslužili in lahkoverno vlado dovolj osle-parili. Ako je eden ali drugi kaj izgubil ali se „zašpekuliral", je to njegova stvar. Država, ki obstoji vendar iz davkoplačevalce v, nima prav nobenega vzroka, brigati se za špekulantovske „nezgode". Škandalozno pa je, ako se javni funkcijonar, kakor je to deželni glavar kranjski, briga za špekulantovske zadeve   kapitalistov   ter jih   skuša   s svojim
političnim vplivom „v red" spraviti. Kaj ta-cega zamore pač le en dr. Šusteršič storiti, o katerem so slovenski listi svoj čas pisali, da ima „ožlindrane" roke. Ta „dr. Žlindra" — citiramo zopet slovenske liste! — hoče torej kot deželni glavar kranjski nekemu za-špekuliranemu kranjskemu kapitalistu 1 in pol milijona kron „rešiti", kateri denar pa bi morali davkoplačevalci poravnati. In ta človek je — deželni glavar. Ni čuda, da se je upal ta deželni glavar kranjski svojo vlogo še naprej igrati, ko se mu je znano ,,žlindro" očitalo in sodnijsko dokazalo, ko se mu je v ,,Tagesposti" in drugih listih naravnost neverjetne stvari očitalo in dokazalo, — ni čuda, kajti ta človek se piše Šusteršič! In ob grobu „naj večjega Jugoslovana-' dra. Kreka si je upal ta dr. Šusteršič usta odpreti in mrtvega nasprotnika »hvaliti/ kakor da bi dal osel mrtvemu levu brco . . . Vbogo slovensko ljudstvo, ako te bodo vodili Šušteršiči!
Srbska vlada in srbski morilci.
Kakor znano, je bil neposredni vzrok te grozovite vojne sramotni umor naše bivše prestolonasledniške dvojice v Sarajevu. O tej stvari piše zdaj ,,Wiener politisehe Korres-pondenz": „Srbska vlada odklanja v svojem listu „La Serbie" vsako zvezo s srbskimi atentatorji. Temu nasproti pribijemo, da so „Srbske Novine" od 3. oktobra 1917 srbske morilce slavile kot edine in prave srbske re-volucijonarje, o katerih činih se bode v poznejših časih še cele knjige pisalo". — Tisti navadni morilci, ki so našo prestolonasled-niško dvojico zverinsko umorili, so torej nekaki „junaki" jugoslovanske misli. Srbska vlada, ki živi nekje v inozemstvu od francosko-angleških „trinkgeldov", se jih skuša sicer otresti. Ali ,;gliha vkup štriha". Umor v Sarajevu in „jugoslovanstvo" imata en vir in eno idejo!
„Pod habsburškim žezlom".
Naši „Jugoslovani" pišejo vedno, da hočejo združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev „pod habsburškim žezlom'1. Ali pravi mogotci tega nesrečnega gibanja skušajo s tem le jaynost slepiti. Ob priliki pogodbe na Kor-fu piše n. p. glasilo »jugoslovanske" stranke „La Serbie" dobesedno: „Princ-vladar sprejel je delegacijo jugoslovanskega odbora pod vodstvom voditelja dra. A. Trumbiča v av-dijenci. Delegacija izročila je princu umetno delo velikega jugoslovanskega umetnika Ivana Mestrovič. Dr. Trumbič držal je na princa sledeči govor: „Prosimo Vašo Visokost, da sprejmete to ponižno darilo in je shranite kot dokaz nespremenljive volje celega (?) jugoslovanskega naroda, da bode po tej vojni oproščen vsake tuje vlade in da bode za-mogel nekega dne pozdraviti Vašo kraljevsko Visokost kot kralja vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov". Princ (srbski princ! op. ur.) pa je odgovoril: Sprejmem rad ta novi dokaz u d a-nosti kot simbol združenja vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov, ki ga je naš narodni umetnik tako krasno v tem delu izrazil. Sem jako srečen, da vas vidim sodelovati s kraljevo (srbsko) vlado na velikem delu osvoboditve in združenja". — Tako piše Jugoslovansko" glasilo „La Serbie". Zakaj torej lažejo naši »jugoslovanski" hujskači, da se hočejo »združiti" edino „pod žezlom habsburške dinastije". To je le pesek v oči! To je le farizejstvo! Najprve hočejo razbiti štajersko in koroško kronovino, potem Avstrijo, na katere razvalinah bi radi uresničili .jugoslovansko1' državo s srbskim kraljem. To je resnica!
Dr. Verstovšek pobija uradnike.
Mi gotovo ne zagovarjamo uradnikov, ki zanemarjajo svojo dolžnost. Nasprotno, — mi smo zato, da se take uradnike najstrožje za ušesa prime. Ali znameniti poslanec dr. Verstovšek je kot c. k. profesor sam državni uradnik, ki živi od davkov. In ravno ta mož se upa kot uradnik svoje lastne tovariše napadati in v državni  zbornici   blatiti. Mož
je stavil zadnjič na notranjega ministra glede uradnikov strupeno vprašanje, v katerih napada uradnike, čeS da zamujajo svojo dolžnost itd. Prav gotovo je, da zdaj v vojni uradniki ne morejo svojih poslov tako hitro izvršiti, kakor v mirnem času. Preobloženi so z delom, premalo jih je in preveč zasebnih skrbi imajo tudi. C. k. minister pa je vprašanje dra. Verstovšeka tudi razkrinkal Kot poskus hujskanja; povedal je namreč, da v zadnjih letih ni prišlo iz štajerske nobeno pomembno število pritožb. S tem je c. k. minister priznal, da uradniki po možnosti svojo dolžnost izpolnujejo, na vsak način boljše, nego dr. Verstovšek, ki je od države plačan, obenem pa politiku-j e bržkone, tudi proti dobremu plačilu na vse mogoče načine! Sicer pa je Verstovšek itak znan; najbolje ga je svoj čas označil slovenski pisatelj Vekoslav Spindler; pred kratkim pa mu je nemški poslanec Marckhl tudi očital, da krade čast in Verstovšek, ta znani Verstovšek je doslej držal jezik za zobmi. To je pač Verstovšek, navadni ,. Verstovšek", in — „po celem svetu je znan" . . .
Jugoslovani" in srbski morilski kralj.
Vedno smo bili prepričani, da stoji srbski kralj z vsemi svojimi   morilci   za danes tako glasno proglašanim ^jugoslovanskim" gibanjem Dokaz temu  je sledeča vest,   ki jo posnemamo iz   ljubljanskega   »Slovenskega   naroda:" Pismo srbskega kralj aPetra dr. T r u m b i č u.   Pariški „Temps" javlja, da je srbski kralj Peter poslal predsedniku jugoslovanskega  kluba   dr.   Trum biču  nastopno   pismo :   „Obžalujem,  da mi zdravstveno   stanje   ne   dopušča sprejeti Vas in Vaše   tovariše.   Sledim   delu   ,,Jugoslovan-skega kluba", kateremu ste Vi predsednik, kar Vam morem za ono,   kar se je   doslej zgodilo,   izraziti   svojo zahvalo.   Jaz pripadam že preteklosti,   zato   izročam svojemu sinu, da do   kraja   izvede  tako lepo zapii-četo delo ujedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadejam se, da Vi kakor Vaši tovariši   bodo   pomagali   mojemu   sinu pri tem velikem poslu."
To pismo je pač najboljši dokaz, da je Jugoslovansko" gibanje navadni plod srbske in velesrbske hujskarije.
Pogreb — politična demonstracija!
Poročali smo v zadnji številki — in gotovo ne v tonu sovraštva — o smrti slovenskega voditelja duhovnika dr. Kreka. Pokojnik je bil mož, vreden poštene besede pri prijatelju in sovražniku, vreden spoštovanja v življenju in smrti. Netaktno, grdo in sramotno bi bilo, ako bi mi kot nekdanji politični nasprotniki dra. Kreka na njegovo sveže gomilo pljuvali. Ali ravno tako netaktno, grdo in sramotno je, da se mrliča dra. Kreka zlorablja v politične namene, izkorišča v svrhe vseslo-vanske gonje. Dr. Krek je umrl in z njim ni umrl le politik, marveč tudi človek in v tem slučaju tudi duhovnik. Zato smo bili naravnost razočarani, da se je ob priliki tega duhovnika vedoma ali nevedoma pozabilo na veličanstvo smrti in se je pogreb s teatraličnirn pompom zlorabljalo v svrho agitacije za neko sanjarsko, v bistvu proti-avstrijsko politiko. Pogreb vendar ni „teater", ni „shod" ljubljanskih „cigare-ric", — pogreb je slovo od mrliča, ki ga je večna usoda ločila od prijateljev in nasprotnikov. Skromni, navadni vojaki na bojišču pokopavajo svoje mrtve sovražnike z ed-nako častjo, kakor lastne tovariše; priznavajo veličanstvo smrti, ne zlorabljajo njih mrhče v namene svoje stvari. Na svežem grobu dra. Kreka pa je govoril dr. Tone Korošec politični govor, govor za „jugoslovanstvo", zaradi katerega bi še pred kratkim časom imel opraviti s kazensko sodnijo. Odprti grob je bil Korošcu oder za politično hujskarijo! In v ednakem zmislu sta imela agitatorične govore ob gomili Kreka neki Čeh in neki Hrvat. To je pač žalostno, — žalostno   za   navadnega   človeka, še bolj ža-
__   4   —
i lostno pa za katoliške duhovnike. In ] tako je postala iz pogreba tega „največjega > Slovenca" dra. Kreka namesto tragedije na-j vadna politična — komedija. Pričela se je ta i komedija — vbogi dr. Krek se mora sam nad j njo v grobu obrniti — s krokodilskimi sol-j zami poštenjaka dra. Šušteršiča, ki je kot de-j želni glavar imel pogum, govoriti sladke be-,■ sede nad še toplim truplom svojega največ-j joga nasprotnika Kreka, Končala se je ta ko-t medija z govorom gostobesednega niaribor-j skega kaplana dra. Korošca, ki ni prevzel i dedščine Kreka „za slovensko ljudstvo", mar-! več le za svojo osebico. Mrtvi dr. Krek ni in j ni zaslužil, te komedije . . .
S
Zagotovitev krušnega ploda s setvijo zmesnega žita.
Dasi so letošnji žilni pridelki boljši nego pridelki
•   obeh pretečenih vojnih let, vendar so v primerju z le-(  tino zadnjih mirovnih let precej zaostali in vsled vojnih ,  razmer moramo računati v bližnjih letih še z manjšim j  kmetijskim proizvajanjem. Treba bo tedaj vporabljali vsa j  sredstva, da se zvišajo pridelki, tudi taka, ki so se v i  mirovni dobi z ozirom na tržne razmere manj vpošte-;  vala, nego nujno zahtevajo današnje razmere.
Sredstvo za zvišanje zrnja je sejanje zmesnega žita,
i  ki obstoji iz zmesi raznih vrst istega ploda ali :z zmesi
;  raznih   žitnih   vrst ali iz mešanice  sočivja   z žitom. Po
;  istodobni žetvi teh  raznih  plodov se razlikuje  zmesna
i  setev od podsetve. Da se spozna prednost zmesne setve,
■  treba je skrbno obdelovati, ker se le na ta način zemlja
i  popolnoma izrabi. Da se zemlja z zmesno setvijo boljše
[  izkoristi nego s čisto setvijo, se zvečine izvaja iz opa-
j  zovanja, da se pri slednji koreninice tudi gosto sejanega
!  žita ne križajo tako kakor pri rastlinah nesorodnih vrst.
•   Ker posamezne rastline zmesi rabijo različne redilne ;  snovi iz zemlje in se nekako medsebojno ščitijo, uspe-i  vajo boljše in rastejo enakomerneje, pa tudi zrnje je '  boljše kakovosti in donosi so večji nego pri čisti setvi.
In baš to je neprecenljive vrednosti, zlasti v sedanji hudi dobi, ko je obilneje domače proizvajanje tako silno potrebno. Ker večji pridelki zmesne setve zemljo bolj iz-' črpajo, morajo se nadomestiti zemeljske redilne snovi z . boljšim gnojenjem in zlasti je treba skrbeti, da je v suhih legah dosti vlage, Najčešče se seje pšenica z ržijo , kot tako imenovana soržica, ki je na Luksenburškem skoraj edini krušni plod. Seje se lahko s strojem ali z j roko; na prvi način zlasti po njivah, kjer zraste mnogo i pleveli, ker se poleg drugih prednosti strojnega sejanja tudi lahko okopava. Zmesno razmerje obeh plodov je I zelo različno, vsekakor je velike važnosti, da se pravo ; zadene. Vzame se 4/s—'/, pšenice in '/B—'.', rži in si-} cer čim težja je zemlja tem več pšenice in čim lažja ; tem več rži. Najboljša zemlja za soržico je srednje tež-! ka zemlja. Zanje se, ko rž dozori, ne da bi se oziralo | na zrelost pšenice. Ne sme se pa morda zgodno zoreča ' rž s pozno zorečo pšenico sejati. Znamenita so v „Deut-i sche landvv. Presse" od Ed. M e y e r j a priobčena po-•j ročila o sejanju soržice v Turingiji (Thtiringen), kjer se j prideluje že več let soržica na obširnih zemljiščih in se ! pridela na slabi zemlji v neugodnih podnebnih razmerah [ 30 do 40 q na 1 ha. Pri tem se je opazovalo, da se ] boljše razvijata obe vrsti žita v zmesi in sicer glede na j zrnje kakor tudi na slamo in da pšenica in rž vsled ! medsebojnega prilagodenja istodobno zorita. Enako so j izkusili na Južnem Ogrskem, kjer se tudi seje soržica j v večjem obsegu. Donosi zmesne setve so tudi tam i večji in enakomerneji nego pri čisti pšenici, ki zelo raz-; lično obrodi. Pšenica in rž zorita skoraj v istem času i in v snetljivih letih se je opazovalo, da se snel pšenice ! v soržici manj loteva nego pri čisti setvi, kar se da | razlagati s tem, da je višje rastoča rž nekaka zaščita za j pšenico.
Rž se tudi pogosto meša s sočivjem (z lečo, gra-i hom in grašico),   katero  v zavetju rži varneje prezimi, j nego samo in povrh tega zboljša   krmno vrednost sla-j me. V krajih s hudo zimo se meša sočivje z jaro ržjo. Grah, ki v peščeni zemlji ne uspeva dobro, se poseje do ene tretine pomešan z jaro ržjo. ječmen in oves se posejeta zmešana  le tam, kjer ni   velike  razlike v razvoju ; v obče   se najde ta zmes le redkoma, ker je kot krušni plod manj  vredna,   nasprotno je pa izvrstno krmilo za konje,  svinje in   perutnino.   Redkeje zmesi so ječmen in jara rž, leča-ječmen,   grah-ječmen in grašica-ječmen. Oves se poseje primešan najčešče sočlvju (gra-šici, grahu).  Za sedaj je zmes  pšenice   in rži največje važnosti, ker   se   dobi iz nje  dobra   kuhalna  moka in izborna   krušna  moka. ki daje lep in okusen kruh. Ker je krušni plod najpotrebnejši, moramo tudi oni plod, ki nam daje od  dobrega najboljše,  dostojno   čislati, brez ozira na to, da je soržica vsled svoje  različne  sestave 1 pri mlinarjih nepriljubljena in da je le malo mlinov, ki so vrejeni za nje zmletje.
Menda sprožijo te vrste nekaj poskusov s soržico in napotijo za pospeševanje kmetijskega proizvajanja osnovana mesta, da se poseje še to jesen kolikor največ mogoče mnogo ploščin s soržico. Določi pa se naj za ta pridelek prevzemna cena, za katero je merodajna množina primešane pšenice in ki primerno presega ceno rži.                                                     Fr. K u n z e.
(<Gosp. Glasnik'.)
Izpred sodišča.
Sleparija pri naborih.
Budimpešta, 11. oktobra. V spomladi pečala se je dobro organizirana zločinska! tolpa's tem, da je pošiljala namesto zdravih! oseb pohabljene k vojaškim prebiranjem. Za-1 četkoma so ti zločinci za svoje delo pravi lepe svote dobivali. Prebiralne komisije pa] so prav kmalu izpoznale to sleparijo. Vsled I tega so prišli pred sodišče zaradi zločina zo-l per vojno moč in ponarejanja javnih doku-1 mentov sledeči judovski poštenjaki: katehet Martin Rubin, trgovski pomočnik Franci Stern, kramar Samuel (") s t e r r e i c h e r, J izdelovalec mila Samuel Libaitsch, bra-l njevec Martin Perl, odvetnik dr. Moric Li-| geti, trgovec Ozij K r e b s, krošnjar Izidor Lebovitz in trgovec Herš Wolf Mitt-mann. Vsi obtoženci razven odvetnika dra. Ligeti so bili krivim spoznani. Rubin je bil obsojen na eno leto ječe, ostali pa vsak) na 8 mesecev ječe.
Bivši župan v Reki veleizdajalec.
Budimpešta, 12. oktobra. Tukajšni sodni dvor obravnaval je danes glede prošnje,\ tikoče se zaplembe premoženja bivšega reškega župana Zanella. Ta je namreč od| ruske fronte k Rusom dezertiral in se po izbruhu vojne v Italijo podal, od koder je veliko število pisem v Reko poslal. Iz teh pisem, kakor iz njegovih svoj čas v italijanskih listih objavljenih člankov se je dognalo, da je tal čedni bivši župan v Reki kriv v e 1 e i z d aj e.1 Vsled tega je sodni dvor odredil zaplembo njegovega premoženja. Pač lepe razmere so vladale svoj čas med avstrijskimi Italijani!
Vseslovanski izdajalci pri naših sovražnikih.
Od cesarske vlade dokazana laž-
njivost „Straže" in „S 1 o v.   GospoJ
d ar j a".
Na podlagi ruskega uradnega poročila smo poročali svoj čas, da se je borila nt! vzhodni fronti proti avstrijskim vojakom neka „5 e š k o - s 1 o v a š k a" brigada, ki obstoja iz avstrijskih dezerterjev in krivoprisefl nih vojnih vjetnikov. Prvaški listi so to našo trditev ednostavno tajili. Rekli so, da obstoja, dotična ruska brigada iz v Rusiji naseljenih Čehov. Bivši cesarski minister G e o r g i ja očitno povedal, da to ni res in da imamo mi prav. Prvaški listi so ministra zato op-i sovali . . .
In vendar smo imeli mi prav! Kvo dokaz: Med eno zadnjih sej avstrijske državne zbornico so je interpelacije o zadržanju c. ha k. 19.,infanterijske četine brigade pri Zbo-r o w u in o nastopanju neke pod ruskimi zastavami se bore&e „č e š k o - s 1 o v a š k e" brigade vložilo. Kakor čujemo, se je na ta vprašanja na podlagi informacij od strani ar-madnega nadpoveljstva od avstrijskega ministra za deželno brambo pismeno odgovorilo. V tem odgovoru pravi minister: Natančna preiskava je dognala, da so se čete 19. infanterijske divizije, zlasti bosno-hercegovski inf. regiment št. 1, bataljon poljskih lovcev št. 5 in artiljerija pri Zborowu popolnoma dobro borile in da so prišle iz bitke s čistim častnim ščitom. Le mali oddelki dveh inf. regimentov niso bili dovolj odporni. 19. inf. brigada se nahaja prejkot-slej pred fronto. Glede pri označbi bojev pri Zborowu večkrat omenjene udeležbe t. zv.| „Češko-slovaške" brigade na ruski strani, naznanja minister, da obstoji taka zveza V resnici in da se je prvič v spomladi 1916 dognala. Žalibog je ta zveza v znatnih delih iz vojnih vjetnikov naše armade sestavljena. Rusko vojno vodstvo zapeljuje namreč naše vojne vjetnike z vsemi sredstvi do preloma zvestobe. Slabost in po brezvestnih agitatorjih nahujskani elementi našli so se pri izdajstvu na zapriseženi dolžnosti, pri izdajstvu na cesarju in domovini.
_   6   —
Tako stoji stvar! Mi sino poročali resnico lin zato smo bili opsovani od prvaških listov. Danes je vse dokazano! Vseslovanska gonja je porodila izdajalce na cesarju in domovini. Ti izdajalci se borijo proti Avstriji, ali z jezikom in pisavo, kakor srbski S u p i 1 o, ieški Mas ar y k in slovenski dr. (J rs gori n, — ali pa s puško v roki, kakor krivo-prisežni člani „češko-slovaške" brigado. Proti naši domovini pa se vedno borijo!
..Slovenski Gospodar" in ..Straža" pa sta zagovarjala in še zagovarjata te izdajalce. S tem omadežujeta ta dva lista pošteno ime avstrijsko mislečega slovenskega ljudstva. Čast slovenskemu ljudstvu, katerega sinovi se borijo skupno z nemškimi junaki na vseh frontah za domovino: ali večna sramota izda-
Razno.
Odlikovanja. Cesar je podelil vojni križec za civilne zasluge 2. razreda m. dr. okrajnemu glavarju v Ptuju g. aru. Evgenu vitezu Ketoliczka pl. B a J d e r s h o f e n. Vzornemu uradniku čestitamo prav prisrčno za to res zasluženo odlikovanje!
Vojno odlikovanje. Cesar je podelil rezervnemu oberlajtnantu pijonirskega bataljona št. 8, g. Jožefu O r n i g, sinu ptujskega župana, vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. O. Ornig ima že več vojnih dekoracij in mu iskreno čestitamo!
Kdo je  vjel  italijanske   letalce?   Poročali [smo, da se je v bližini Maribora   prvo   italijansko letalo ponesrečilo. Letalci, dva oficirja m en podčastnik,  so zbežali.  V bližini Arn-felsa pa se jih je že vjelo. Eskortni poveljnik — tako   se   zdaj   poroča — ki je italijanske letalce vjel, je korporal A. S c h e n i r e r. Vjel ^ je Italijane, ko so nabirali  orehe.   V najhuj-MSem dežju izročil jih je orožnikom v Arnfelsu. ■ Letalci   so   priznali,   da so dne   2. t.   metali ■bombe na Polo. Izročilo   se   jili   je   vojaški ž- floblasti.
Smrtonosna igrača. Pred kratkim igral se Jje 10-letni šolar Franc Gobec v Spodnji Hudinji pri Celju z nabasanim revolverjem ivojega očeta; pri temu se je sprožil strel. Kroglja je zadela otroka tako nesrečno v gla-to, da je bil v par minutah mrtev.
Velika tatvina v muzeju v Celju. V zadnjem Basu se je iz lokalnega muzeja v Celju mnogo jako vrednih predmetov, tako neko srebrno svetilko, mamutske zobe, stare puške in meče itd. pokradlo. V sredo naznanila sta dva vojaka v stražnici, da sta za mestnim parkom videla stare puške. Preiskava je dognala, da so bili tam vsi ukradeni predmeti «t neko skalo skriti. O tatovih se še ničesar ne more poročati.
Uboj zaradi dekline. Dne 27. p. m. prišlo ]e pri posestnici Arbeiter v Brezjah ponoči pri ..ličkanju" med posestniškima sinoma Štef. 2 v a h t e in Ludvikom S t e r m-Sek do prepira, ker se je prvi s hčerko po-sestnice predobro zabaval. Proti polnoči odšel je Zvalite s svojim bratom Barteljem in hlapcem Florijanom T e r č i č domu. Čez pol ure sledil jim je tudi Stermšek. Ko je prišel ta v bližino svojega domovja, so ga omenjeni fantje napadli; vsi so bili oboroženi s poleni. Po kratkem prepiru udaril je Bartelj Žvahte Stormšeka po nogi. Potem sta ga pričela ptefan Zvalite in Terčič pretepavati, dokler ni padel na tla in pričel vpiti. Vpitje je slišal njegov oče in prihitel s puško na pomoč. jlted tem pa je eden napadalcev Stermšeka Iparkrat z nožem sunil; vsi trije so potem jsbežali. Ko je oče prišel, so bili napadalci že ipohegneli. Njegov sin pa je ležal v krvi na tleh. Drugi dan je umrl. Ubijalce so zaprli. V italijansko vjetništvo prišel je glasom izadnjih poročil učitelj inc. in k. lajtnant gosp. Kari K r a m b e r g e r iz Ptuja. Vrli naš so-mišljenik je v vsakem oziru storil svojo dolžnost napram domovini. Kot navadni junak je -Jpretrpel ogromne težave na vseh frontah, '- najprve v Karpatih, potem na Srbskem in s         zdaj ob Soči.   Več kot tri leta stal je skoraj
Z-        nepretrgano na bojišču. Na kratkem dopustu Jse je poročil s svojo nevesto in jo moral ta-

koj zopet zapustiti. Z neverjetnim navdušenjem in s krasnim humorjem je ta solnčnati mladi človek pretrpel vse težave vojaškega življenja, kot mož, kot junak. Slučajno so 'pripeljali njegovega slugo težko ranjenega v ptujsko bolnišnico. Kramberger pa je v italijanskem vjetništvu. Želimo mu zdravje, da mu ob koncu vojne zopet zamoremo stisniti pošteno, zvesto roko!
Izgubljeni tisočaki. Dne 27. p. m. prišel je Jožef R e 6 n i k iz Cepine v Celje, da bi nekaj potrebščin nakupil. Ko je hotel domu oditi, opazil je, da je bil izgubil svojo denarnico z nad 11.000 kronami. —Nadalje je izgubil mesar Jakob Božič iz Trbovelj v Celju usnjato denarnico s 7000 kronami. Ljudje imajo pač še dosti denarja, da ga sejejo po ulicah.
Pod sumom umora. V jeseni 1. 1908 je iz občine V o n č a v e pri Radincih 30-letni po-sestnikovi sin Jožef Novak izginil. Vsa poizvedovanja so ostala svoj čas brezuspešna. Pred kratkim tu-sem prestavljeni stražmojster T r o b o s pa je zadevo zasledoval. ■ Aretiral je posestnika V e r a č a pod sumom, da je ta izvršil umor nad omenjenim fantom.
Junaški vojaki 87. regimenta — šnopsarji ?
Kakor znano, očitala sta ,.Slov. Gospodar" in „Straža" junaškim vojakom našega vzornega spodnještajerska regimenta št. 87, da so ,,šnopsarji". Mi smo to nesramno psovko pan-slavističnih listov takoj pribili in poštene vojake 87. regimenta proti tej žalitvi branili. Kajti malo je takih regimentov kakor je 87! „Gospodar" in „Straža" sta se najprve potuhnila; mislila sta, da bodemo celo zadevo pozabili. Ali potem sta dobivala od 87. vojakov bržkone toliko dopisnic, da sta postala malo ,,nervozna". Zato je pričel „Gospodar" po stari svoji navadi zavijati in tajiti, — kakor to delajo navadni lumpje! V eni svojih številk nas prav naivno povprašuje, kedaj je imenoval 87. vojake ,.šnopsarje". Oj ti prvaško-klerikalna nedolžnost ti ! Po našem mnenju morajo pri „Gospodarju" vsaj citati znati; zakaj pa niso poiskali dotične številke našega lista, v katerih smo jim natančno dokazali njih grdo psovko ? Kje pa je tisti izmišljeni, zlagani ,,vojak", ki je v „Gospodariu" lastne tovariše blatil za ,,šnopsarje" ? Zakaj se ni oglasil na naš poziv ? Zato, ker ga — sploh ni, ker si ga je le lažnjivo mariborsko prvaško časopisje izmislilo, ker je hotelo s to izmišljotino edino našemu pošteno avstrijskemu listu škodovati. Ali tokrat se je tej srbofilski gospOdi v Mariboru grozovito izpodletalo : hoteli so nad nas gnoj metati in umazali so si lastne roke ! Vojaki 87. regimenta pa, ki smo jih mi opravičeno vedno kot prave avstrijske junake spoštovali, si bodejo za vedno zapomnili, da sta jih „Straža in „Gospodar" opsovala za ,šnopsarje'. To se ne sme in to se ne bode pozabilo, pa makari če se vso bodočo ,,jugoslovansko" kraljestvo podere ! Naše junaške štajerske vojake ne pustimo psovati za „šnopsarje"! Kdor rabi za te vojake tako psovko, ta je lump. In zato sta ,,Gospodar" in „Straža" 1 u m p a!
Letošnja vinska trgatev spada pač med najboljše v zadnjih desetletjih. Trta nam je skoraj v vseh goricah rodila zadovoljivo množino grozdja. Bilo je pa tudi skozi celo leto naravnost krasno vreme za vinograde. Ni čuda, da je letošnji mošt tudi glede kakovosti prav rujna kapljica. Veselje je, ta sladki mošt pokusiti! Skoraj povsod ima toliko gradov sladkorja, kakor ga prejšnja leta niti najboljša sortna vina niso imela. Kadar bode iz tega mošta vino postalo, imeli bodemo kapljico, kakor že dolga leta ne. Vojno Tino 1917 bodemo pomnili! Cene niso vkljub množini vina skoraj nikjer padle ; nasprotno, celo narastle so in oblastvenih cen se malokdo drži. Velike težave pa imajo vinogradniki s posodo, ki je postala naravnost' grozovito draga. K temu pride še dejstvo, da smo imeli tudi izredno dobro sadno žetev, tako da je vsa na razpolago stoječa posoda napolnjena z jabolčnico. Kam pa zdaj z vinom ? — Pa tudi v ostalem lahko trdimo, da je bila letošnja žetev zadovoljiva. Predzadnjo deževje
je mnogo popravilo, kar je skozi celo leto trajajoča suša pokvarila. Izkazala seje zopet resničnost stare kmetske besede, da je suho leto boljše od mokrega- Bog nas ni zapustil!
Odtegnenje vojnih vjetnikov iz Štajerske. Proti Štajerski se ravna v zadnjem času res prav mačehsko. Vsaka stvar ima svojo meje in konečno tudi naša patrijotična pohlevnost. K temu pride še žalostno dejstvo, da sloven-sko-prvaški spodnještajerski poslanci v tem oziru prav ničesar ne storijo, marveč da se raje brigajo za svoje ..jugoslovanske" sanje. Zdaj se namerava zopet okoli 4000 v delu stoječih vojnih vjetnikov iz težko prizadete štajerske kronovine odvzeti. To bi peljalo do nepreglednih posledic, j a naravnost do katastrofe za štajersko kmetijstvo in industrijo, ker stojijo domače delavne moči večinoma na bojiščih. Delavsko mesto štajerskih državnih poslancev se je takoj obrnilo na vojno mini-sterstvo ter na ministersko predsedstvo in je z vsem pritiskom najnujneje zahtevalo, da naj se na noben način vojne vjetnike iz Štajerske ne odtegne. Žalibog, da se slovenski poslanci za take važne gospodarske zadeve ne brigajo. Visti zadevi pa je, — kakor poročamo to v posebnem članku današnje številke — g. župan in okrajni načelnik Jožef Ornig v Ptuju, vkljub temu, daje bolan, poslal namestniku grofu Clary-ju brzojavno prošnjo, da naj se vjetnike na noben način ne odtegne, ker bi bilo drugače vsako gospodarsko delo na Štajerskem naravnost izključeno. Podprl je župan Ornig svojo prošnjo s podatki, ki smo jih v že omenjenem članku naglašali. Upati je, da bode to energično prizadevanje oblast vendar enkrat prepričalo, da smo se i Štajerci naveličali, biti molzna krava za druge pokrajine. Naj se pogleda enkrat malo na Češko in Ogrsko! Tam je vse v obilici na razpolago. Pri nas pa se ovira gospodarsko delovanje na vse mogoče načine.
Od vina v smrt! Letošnji mošt je presneto dober! 53-letni kočar Ploj v Oseku pri Sv. Trojici v Slov. gor. grozil je svoji ženi v pijanosti vedno s smrtjo; vsled tega je bil že štirikrat na večmesečno ječo obsojen. Vsled letošnje vinske trgatve Ploj že tedne sem ni prišel iz pijanosti. Brez da bi obleko slekel, vlegel se je vsaki dan zvečer pijan v posteljo in je šel zjutraj zopet v klet. Vsled tega so mu njegova žena in njegovi odraščeni otroci skrili ključ kleti. Ploj pa je razbil kletina vrata in šel k sodu. Potem so mu skrili „heber." Ali vzel si je deblo soln-čnice in je s to „cevjo" pil. Vsled teh dogodkov pa je postal tako jezen, da so morali iti 8. t. m. po žandarja. Ta je Ploju najprve z dobrim prigovarjal. Ploj pa ga je opsoval. Ko mu je orožnik naznanil aretacijo, skočil je jako močni Ploj proti žandarju in mu hotel puško vzeti. V silobranu je orožnik z bajonetom sunil in Ploja tako težko ranil, da je ta čez eno uro umrl.
Samomor. Posestniški sin R o b n i k na Pohorju našel je v gozdu dr. Serneca mrliča nekega vojaka, ki se je tam na drevesu obesil. Dognalo se je, daje dotični vojak neki Viljem Baumer od 12. 1. b. Nesrečnež je bil v neki češki bolnišnici, se je tam oddaljil in iz strahu pred kaznijo obesil.
Vojaški tat. V Šentovce pristojni, večkrat predkaznovani Rudolf Steinberger je dezertiral od neke nadomestne kompanije 47. inf. regimenta; svoji materi je ukradel eno kolo in dva para čevelj. Zdaj se potepa baje v mariborski okolici.
Kako mislijo vojaki o dru. Korošcu. ,.Mar-burger Zeitnng" dobila je z dne 25. p. m. sledeče vojaško pismo od kraške fronte : „Ce-njeno uredništvo ! Iz Vašega lista smo z razburjenjem izvedeli zadržanje poslanca Korošca in njegovih tovarišev. Mi vojaki, tudi oni slovenske narodnosti, ki Avstrijo s svojo krvjo proti izdajalskem sovražniku branimo, vzeli smo z obžalovanjem počenjanje posl. Korošca in tovarišev na znanje. Uresničenje samostojne jugoslovanske države bi bilo udarec za Avstrijo in bi ležalo le v interesu naših sovražnikov. Svetujemo posl. Korošcu, da naj se briga raje za svoj   poklic in naj   vzame  sv. pismo
■v roke, da poprosi za mir, nego da bi se zavzemal za politiko v prid naših sovražnikov. Beležim v imenu vseh tovarišev vdani (podpis)".
Tatvine. V delavnico čevljarskega mojstra Franca Pet tek v Mariboru so v noči na 14. t. tatovi vlomili in čevelj ter drugih predmetov in kokoši v skupni vrednosti S00 kron pokradli. — Neki krojaški mojster iz Brezna seznanil se je v Mariboru z zaradi tatvine že opetovano pi-edkaznovano 24-letno Jožef o S a v e c iz V u r m b e r g a pri Ptuju. Oba sta šla v gostilno Kopriva v Gams. Medtem ko je krojač, ki je imel mnogo denarja, za celo družbo ceho plačal, ga je Savec obkradla. Ko je natakarica tatici Savec svojo denarno taško za trenutek v roke dala, je i nje 110 kron ukradla. V pondeljek so Savec v Mariboru zaprli ter pozneje okrožni sodniji oddali.
Klanje govede in telet na domu. C. kr. na-mestništvo naznanja z dne 20. septembra sledeče: Ker bo najbrž vsled pičlosti krme v jeseni večje število živine na razpolago, je namestništvo na podlagi odloka z dne 24. januarja 1917, dež. zak. štev. 6, in odredben. lista obstoječo prepoved klanja govede omejilo, da smejo od slej dovoljevati okrajna glavarstva večjim podjetjem in kmetskim posestnikom klati doma, ako je pričakovati, da se bode pridobljeno meso posušilo, okadilo ali na enak način konzerviralo za poznejšo porabo, io namreč ne bode več dovolj živine na razpolago in, ako se je zanesti, da dotične osebe mesa ne bodo prodale, marveč edino le v lastnem gospodinjstvu porabile. Ker treba ohraniti molzne krave za preskrbo mleka, vole za obdelovanje in skromni ostanek velike živine pa za prehrano armade, ostane le mlada živina na razpolago, ter se smejo klati na domu izključno le živali pod 250 kilogramov žive teže.
Železniška nezgoda. „Villacher Zeitung" poroča: Na državni železnici St. Veit-Villach trčil je v postaji Sv. Martin-Sittich en tovorni vlak v vojaški vlak. Prva poročila pravijo, da sta bila dva železničarja ubita, 40 vojakov pa je bilo bolj ali manj težko ranjenih.
Rusi kot tatovi. Iz Beljaka se poroča: Pobegneli ruski vojni vjetniki, od katerih se jih potepa menda precejšno število v naši okolici, postajajo polagoma za kmetijsko prebivalstvo prava nadloga. Povsod se dogajajo tatvine. Zlasti se krade živila in domače živali. Celo breje živali pokradejo tatovi in je vsled tega škoda še večja. Upati je, da bode oblast tem tatvinam   kmalu konec napravila.
Vjeti tat. Iz Granitztala se poroča: Medtem, ko je posestnik Johan M a i e r v Zellbachu na polju s svojimi ljudmi delal, vlomil je tat v njegovo hišo. Slučajno je bil vlomilec presenečen. Domačini so ga pošteno pretepli in potem orožnikom oddali. Tat je šele pred kratkim iz zapora izpuščeni, že 30-krat s skupno 26 let ječe predkaznovani Jakob Slocker iz Leidenberga.
Umorjen in v vodo vržen. Iz Beljaka se poroča: V soboto zjutraj vidil je mitničar na t. zv. mostu „Zundholzelbrucke" nekega nagega moškega mrliča viseti. Mrliča so spravili iz vode; vsi znaki kažejo nato, da je bil nesrečnež s sunki z nožem umorjen in potem slečen ter nag v vodo vržen. Mrtvi je bil okoli 30 let star in bržkone vojak.
Vojak pod vlakom. Na državnem kolodvoru v Beljaku zgodila se je preteklo sredo grozna nesreča. Vojak Johan H r o v a t, ki je bil poveljstvu postaje prideljen, prišel je pod vlak. Mašina ga je grozovito razdrobila in je bil na lici mesta mrtev. Nesrečnež je bil 1. 1891 v Sv. Petru pri Celju rojen.
Dr. Friderik Adler, ki je ustrelil minister-skega predsednika grofa Stiirgkha, je bil te dni prepeljan v kaznilnico Stein, da odsluži tam 18 let težke ječe.
Samomor na dirkališču. Pri konjski dirki v Budimpešti je neki nadporočnik, čigar ime
— 6  —
še ni znano, stavil na nekega žrebca 70.000 kron. Zrebec je bil skoro že na cilju, ko ga je prehitel drug konj. Čim je nadporočnik videl, da je izgubil ves svoj denar, se je ustrelil.
Znati se mora. Tudi v Budimpešti zniv-zujejo in ne morejo dobiti ne premoga, ne drva. Toda v Budimpešti imajo posebno policijo za nadziranje prometa s kurivom in ta je našla v skladišču raznih družb, pri različnih milijonarjih in velearistokratih ogromne množine premoga. Policija je ta premog zaplenila in ga dala na razpolaganje komisiji za i azdelitev premoga.
Voli v parni kopelji. Budimpeštanska policija je zasledila premetene živinske trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogromne množine vode, da je bila težja. Zapirali so vole v hleve, zaprte in močno razgrete, tako, da je živina pod učinkom soli in parne kopelji popila 50 do CO litrov vode, predno je prišla na trg. Na ta način se je razkrila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodaji, katere si mesarji dolgo časa niso mogli razlagati.
Zadnji telegrami.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 17. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Na naši vzhodni fronti in v Albaniji se je bojevno delovanje mestoma oživelo. V oddelku St. C a b r i e 1 e so se zopet italijanski sunki zavrnili.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 17. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. V Fl an dri j i zopet močni artiljerijski ogenj. — Včeraj smo sestrelili 10 sovražnih« letal in en balon. Naši ietalci so zopet D ii a k i r c h e n z bombami uspešno napadli. V odgovor na metanje bomb na odprta nemška mesta se je v francoskem operacijskem okolišu ležečo mesto N a n c y z bombami napadlo. Večji požari so bili posledica.
Vzhodno bojišče. Na polotoku Sworbe še upirajoče se sovražne sile bile so včeraj od naših čet premagane. S tem je otok Oesel popolnoma v naši lasti. Plen se povišuje. Včeraj se je pripeljalo več kot 1100 vjetih. Naše pomorske bojne sile so imele severno od Oesel in v morskem zalivu Rige z ruskimi razruševalci in kanonskimi čolni boje, ki so za nas ugodno končali. Brez lastne izgube bili so sovražni čolni do vrnitve prisiljeni. Mornariške zračne ladje obmetale so Per-n a u z bombami. Veliki požari so tam nastali. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Rusi bežijo iz Petersburga.
K.-B. Stockholm, 16. oktobra. Zase-denje otoka Oesel od strani nemških čet je v ruski prestolnici Petersburgu povzročilo toliko strahu, da se je pospešilo izpraznenje mesta.
Nemški cesar v Sofiji in Konstantinoplu.
Nemški cesar bival je v preteklih dneh v prestolnici Bolgarije, Sofiji ter pozneje v turškem glavnem mestu Konstantine p-1 u. Bil je povsod veličastno sprejet. Pri obisku, ki ima velevažni politični pomen, seje povsod naglašalo nerazrušljivo zvestobo naše zveze napram vsem sovražnikom. Nemški cesar Viljem je pokazal povsod izredno navdušenje in zaupanje v zmago naše stvari. Povsod se je spominjal tudi našega presvitlega cesarja Karla, njegovega zvestega prijatelja in zaveznika. i,---,.,.:•.■■;-.    ■
[Novi uspehi podmorskih čolnov.
W.-B. Berlin, 17. oktobra. Podmorski čoln št. 39 pod   v treh  vojnih   letih odlično
preiskušenim vodstvom kapitanlajtnanta Forstmann m. dr. pred cesto ob Cf-i-b r a 11 a r j u pet vrednih pai-nikov z nad 20.000 brutto-register-tonami potopil. Tekom treh dneh uničene ladje imele so naložene 31.500 ton premoga, od katerih je. bilo več kot 26.000 ton za zimsko potrebščino Italije določeno.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Nemške zmage proti Rusom.
W.B. Berlin, 17. oktobra. Po prema-ganju težkih baterij na južnem koncu otoka Oesel so vdrle nemške pomorske bojne sile v morski zaliv Rige. Dne 17. oktobra so nadaljevale svoje prodiranje proti vzhodu in obvladujejo danes pomorsko osrožje de M o o n s u n d a.
Šef admiralnega štaba mornarice.
St.
se da dr ve
Citajte „Stajerca", zagovornika ljudskih pravic in prave avstrijske j misli.
Električna luč brez baterije 1 Znana eksportna firma Maks Bdhnel, Dunaj IV., MargaretenstraOe 27/5j, prinaša nov«! električno Dynamo Žepno svetilko v trgovina, ki zamore spremenili vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor Časa se hoče bra opeŠanja. Cena znaša K24 —. Katalog proti v pošiljanju 1 K.
„Asanoi"l
ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov,  mravelj itd. I zavojček stane 1 krono.
„Št. Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
Kohnstein'ovo nadomestilo čaja z rum-skim ali citronskim okusom. Zadostuje 1 kg moje esence za 400 čaš izbornega čajnega nadomestila. Cena i kg K 28-—. Razpošiljatev z nadomestilom po povzetju od 1 kg naprej. Fabrika St. H. Kohn-stein, Konigsfeld pri Brnu.        462
Viničar m
z večimi delavskimi močmi, se sprejme pri g. Ussar,   Zavrt.
Magacin
ki se zamore vporaj biti tudi kot kletj se odda. Vpraša se v Ptuju, Florianiplatz Nr. 4, I. St.   502
Viničar 501
z večjo   družino,  sej sprejme pri graščinskemu oskrbništvu Jožef pl. Kiepach, Kri-Ževci na Hrvatskem.
Viničar
s 4 do o delavskimi močmi se sprejme za vinograd v srednji! Halozah. Naslov pove uprava tega lista. ■,-■
Sodar, delavec za klet in hlapec
se sprejmejo pri J. Kravagna v Ptuju.
Mašina za štrikanje in *   godbeni aparat
za vmetavanje denarja in s 25 platami se> zavoljo preselitve prav poceni proda pri Mariji Damiš, Tiergarten 41, pošta Artič pri Brežicah.
Stara in nova
m S
Tina
tudi izabelo, jabolčnico in jesih kupuje vedno po najboljših cenah
J. Kravagna v Ptuju.
m
7    —
2050.
Z ozironi na razglas z dne 10. [septembra 1917 \2^  se naznanja, da so že vsa za sajenje godna sadna drevesca  iz   deželnih   sadnih   drevesnic oddana.                               475
Gradec, dne 2. oktobra 1917.
Vinski mošt
i beli in rdeči, stari in novi, šampanjec, liker, kognak, sli-! vovka itd., rabljeni vinski transportni sodi od špi-rila, likerjev itd., od '/. hI do 20 hI, ako niso razbili, "strohneli ali zaduhli, se takoj kupijo. Natančne pismene ponudbe z rekom. posk. vzorci, številom kosov, vsebino hI, Rradiranjem, vrsto lesa, ceno hI, na gosp. Hermann Scharf, Brflnn, Rich. Wagnergasse 8, Thur 21.      498
Iščem                                491
se sprejme v Gradcu, Brockmanngasse 8,
Schnider.
gostilno
na račun ali tudi v najem,  pri kateri je nekaj vrta, v okolici Celja ali Maribora. Naznanila se prosi pri g. M. Starčič, Srebernik št. 3, St. Peter bei KOnigsberg.              491
mF* Viničar ""Wk
i s o delavskimi močmi se sprejme. Raz ven : mleka od 2 krav. vrta za zelenjavo in mnogo I zemlje dobi 300 kron plače ter za gotova ; dela 80 vin. dnevne plače poleti, 70 vin. pa I pozimi, nadalje pijačo in kurjavo. Richard : Ogrieeg,  Sturrhberg bei Marburg,  Post Poiinitz.
j so sprejme z 1 do 5 delavskih moči. Razven
: zemlje in vrta za   zelenjavo dobi 4—5 litrov
\ mleka,   drva za kurjavo   ter 6 do 700   kron
! plače,   za   gotova   dela  pa   80  vin.   dnevne
krepka, brez otrok, iščeta kaj malega za ku-   plače poleti, 70 vin. pa pozimi. Richard Ogriseg,
piti  ali   v najem   vzeti, ali pa   stanovanje z ,          Sturmberg bei Marburg, Post Pbftnitz.    494
I nekaj njive, tudi  službo  za majerja itd. Na- [
slov pove uprava tega lista.
mit guter Schulbildung, der deutschen und slowenischen j Sprache machtig, wird auigenommen bei  Briider Sla- j
witsch, Pcttau.                           489 ; z vrtom in njivo so, želi   kupiti.  Naslov pove
——                                                                      upravništvo tega lista.                    496
Učenec "^Pl
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri bratih Slawitsch v Ptuju.
Kraste
lišaj, srbenje in druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Se uma?e, nima duha, se more torej tudi Čez dan rabiti. Velika posoda K 3'—, dvojna K 5'50. — Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprei-pošiljatvi svoie ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-XPerke in Budapest IV- 20., E5tv6s-Utcza 28.                                       472
499
5T.
Pošljite zavoje na nakupovalnico Žide
Henkel, Dunaj VIII, Alserstr.
Pošiljatve se rcelno natančno zaračuna in takoj po poštni
nakaznici plača.
Zidani ostanki, stari in novi, do   36 K za 1 kilo
za „rupiano" žido.......    60 „   „   1    „
za „štrenasto" žido   .   .   .   .   „   100 „   „   I    „
za ostanke (ileke) blaga, pavole. jute-vreče,  stare
in nove, stare raztrgane obleke, stare,   mehke  moške
in deške klobuke se plačuje najvišje cene.
dve vžitkarski družini
! sprejmejo se na večji posesti v bližini Mari-! bora. 1 in pol orala polja z gnojenjem in i vulini za njive; ako ni lastne živine, se doda I tudi eno mlečno kravo. Predstaviti se je v petek, dne 26. t. m. dopoldne pri: Simon Hutter Sohn in Pettau.                        505
Čez 1,000.000 mojih
ročnih šil
! z družino se sprejme   pri oskrbništvu domim
Oberpettau v Ptuju.
v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega sila pri naprej-plačilu K 4'50 in
pri povzetju K 4"S0. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann,   Dunaj IN, Mosergasse 3, Abt. 113.
1"» | Pridna dekla za kuhinjo
delavna in poštena, se za neko gostilno takoj ■ sprejme.   Plača   24 kron   mesečno.   Ponudbe
pod                                   504
„Kurhaus-Restauration"
Bad Neuhaus bei Cilli.
Ali hočete od svojega
KEVMATIZMA
temeljito ozdraviti?
= Tisoči že ozdravljeni!
Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bodenje, bolesti v raznih delin   trupla, ja celo  slabost oči   in  posledice   revmatičnih ter gihtičnih bolezni.                                           492
Ponudim Vam naravno sredstvo za ozdravljenje!
Ne univerzalna medicina, marveč zdravilo,  kakor ga daje dobra mati natura    .J. bolanemu   človeštvu.   Vsakdo dobi poskušnjo   brez troškov! Pilite mi     ~ takoj, pošljem Vam moje sredstvo in podučno razpravo popolnoma brez troškov. Postali bodeie moj hvaležni pristaš.
Expedition der Opern Apotheke Budapest VI. Abteilung.
Loterijske številke.
Gradec, 10. oktobra 1917:   55,81,44,    4,67. Trst, 17. oktobra 1917:     76, 58, 71, 57, 60.
U VI
li
403 m
C. k. okrajna sodnija v Ptuju je danes v nazočnosti državno-pravdniškega funkcijo-narja Pristolitscha in obtoženke Katarine Klasinc o obtožbi razpravljala, ki jo je javni obtožitelj proti Katarini Klasinc, roj. 1852 v Zgornjih Jablanih, pristojni v Cirkovce, kat., samski posestnici v Mihovcih, zaradi § 411 k. p. predkaznovani, zaradi prestopka po § 20 naredbe glede navijanja cen dvignil, ter je glede od obtožitelja stavljenega predloga na kaznovanje kot pravo izpoznala:
Obtoženka Katarina Klasinc j e kriv a, da je julija 1917 v M i h o v c i h v izrabi vsled vojnega stanja nastalih izrednih razmer za krompir očitno čezmerne cene i. s. za en mecen 30 K, za en cent 100 K, za en masel 5 in 6 K zahtevala in se zaradi s tem vte-meljenega prestopka po § 20 oes. nar. od 24. marca 1917, st. 131 d. p. 1., po istem mestu postave obsodi na 14 (štirnajst)  dni  zapora  ter   denarno   globo
3000 (tri tisoč) kron, ako se te ne dobi,  pa na  zopetne 3 mesece zapora,   nadalje   pa v zmislu   § 389 k. p. r. na povrnilo troškov.
V zmislu § 45 omenjene ces. nar. se mora razsodba na troške obtoženke v „Ta-gespost", v „Grazer Tagblatt" in v ..Štajercu" objaviti, v občini Cirkovce pa javno nabiti.
Ptuj, 25. julija 1917.
A. Franz 1. r.                 Dr. Fiirstbauer 1. r.
U VI
li
40C/I7 .    11
. m
ial
C. k. okrožna sodnija v Mariboru, odd. II, kot vzklicna sodnija je v zmislu razpravo določujoče odredbe od 3. septembra 1917 dne 3. oktobra 1917 pod predsedstvom c. k. de-želno-sodnega svetnika Kronasser v navzočnosti c. k. deželno-soduih svetnikov Kokol in dr. Torggler in ces. kr. okrajnega sodnika dra. Pichler kot sodnikov, c. k. sodnika dra. Pam-mer kot zapisnikarja, c. k. prvega drž. pravd-nika Verderber, branitelja dra. Blank e', konc. dra. Orosel za dra. Sadnik, v vzklicu razpravljala, katerega je obtoženka Katarina Klasinc zaradi izreka o krivdi in kazni proti razsodbi c. k. okrajne sodnije Ptuj od 25. julija 1917, u. št. U VI, 403/17/6, dvignila ter o predlogu branitelja na spremembo razsodbe z oprošče-njem ali znižanjem kazni, kakor tudi glede predloga javnega obtožitelja na zavračanje nasprotniškega vzkica dne 3. oktobra 1917 kot pravo izpoznala:
1.  Vzklie obtoženke glede izreka o krivdi se kot nevtemeljen zavrača.
2.   Pač pa se ugodi vzklicu obtoženke glede izreka o kazni in se dotično razsodbo v toliko spremeni, da se obtoženka Katarina Klasinc zaradi od nje pregrešenega prestopka po § 20 ces. naredbe od 24. marca 1917, št. 131 d. p. 1., po istem postavnem mestu pod vporabo § 260 k. p. na 5 dni zapora, poojstrenega z enim trdim ležiščem in na denarno kazen 1000 (tisoč) kron, ako se je ne dobi, pa na še en mesec zapora obsodi; v zmislu § 45 leg. cit. se ima izvršiti objava razsodbe na troške obtoženke s ponatisom v ,,Štajercu" in v „Slovenskem Gospodarju" ter s tem, da se v občini Cirkovce javno nabije.
3.  Po § 390 k. p. r. jamči obtoženka za troške vzklicnega postopanja.
Maribor, 3. oktobra 1917.
5oo                                               Kronasser L r.
pozor!
Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje
se dobi pri
SlawitsM Heller
trgovina
m* VILA -**
na deželi z vrtom ali večjim zemljiščem se želi kupiti, eventualno tudi večja firma, ki je primerna za penzijo. Ponudbe z navedbo najskrajnejše cene in bremen na Verwaltung des „Realitaten-Markt", behOrdl. bef. Realitaten-verkehr Graz, Hamerlinggasse 6.         483
Gostilna
na deželi, tudi taka, kjer je mesarija poleg, se želi kupiti. Dopise z označbo cene in bremen na Verwaltung des Realitaten-Markt, behordl. bef. Realitatenverkehr Graz, Hamerlinggasse 6.                               4S4
Pridni delavni
viničarji
4 delavake moči, se sprejmejo. Predstaviti ae
je od   četrtka dne 11. oktobra   med   8. —10.
uro zjutraj pri Bankdirektor Gruber, Marburg,
Parkstrasse 18., I. St.                 401
g lipi z
s hišo na deželi se želi kupiti. Dopise z označbo prodajalne   cene in dolgov  na Verwaltung des Realitaten-Markt, behordl. bef. Realitatenverkehr, Graz, Hamerlinggasse 6.       485
Dekla
Dva ucei
se sprejmeta   v trgovini   za železnino   V. Le-poseha v Ptuju.                            '476
Razglas.
Zaradi   premalega   odkazanja  špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode
žganje
le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta.
Maks Straschill
žgalnica,   fabrika žganja in likerja na   Bregu pri  Ptuju.                                    349
P^^Viničar
kakor tudi en                         479
„ofer" (Inwohner)
z pridnimi delavskimi močmi pod dobrimi pogoji se takoj sprejmeta pri Otto Schwarschnig v Majšpergu,   pošta  Ptujska  gora   pri Ptuju.
Framvdftl 'e sredstvo za pomb]cnie las,
rrcun^uui ki ,Ati(,t 5VCllc in sive |as
in brade za   trajno  temno   pobarva,   1 steklenica s poštnino vred K 2'70.
Pvdvnl j'rožnata voda.
Kjuvui ki Siv0 pordci;j
I bleda lica. Učinek  je čudovit. —
___! I steklenica s poštnino vred  .  .   .
Po povzetju 55 h več.   Naslov za naročila:
K 2-45.
Jan Grolich, drožerijapri angelu,
(Wotiniing- mi DieostYermitilong)
za                                 «■
službe, učence, stanovanja in posestva
izvršuje
vse vrste posredavanja najhitreje. 18*8
Vprašanja ib pojasnila v mestni stražnici (rotovž)
Avtomatični lovilec za podgane
K 5-50, za miši K 4*~, vlovi brez nadzorstva do  40  kom. v eni noči, ne   zapusti duha  in se postavi sam. Past za ščurke „Rapid", tisoče ščurkov  in Rusov v eni  noči, po K 5'70. Povsod   najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tlnlner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P.                            38
starejša ima prednost, katera ima veselje do poljedelstva in s krmljenjem svinj, se proti dobrim plačilom takoj sprejme pri Otto Schwar-SChnig v Majšpergu, pošta Ptujska gora pri Ptuju.                                %
KMETIJSTVO
z dobro ohranjenimi poslopji se želi kupiti. Pismene ponudbe, v katerih naj bode označena velikost posestva, prodajalna cena in bremena, naj se pošiljajo na Verwaltung des Realitatenmarkt, behordl. bef. Realitatenverkehr Graz,  Hamerlinggasse 6.          486
V obliki polna
dosege   /. po zanesljivosti   učinka  mnogokrat preizkušenim aparatom
= HYPERIN
s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeli Se v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosli nzjtoplejc priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Presencči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 7-90. Po pošli za 70 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31.         433
Armadne ure na napestnik.
natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25\— 30"— ali 35—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhrcn) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Br0x Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj In poštnine prosto. 387
hitro  in diskretno  prodati,  naj   se  obrne na
Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275,    159
in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni  obisk našega strokovnega uradnika.
Vsak svoj lastni reparater!
Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije šlep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, šlole za šotore, file, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke, Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 750, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmutzer-strasse 10. Išče se naprej-prodajalce.           376
Žepna nra
. jeklo ali zaniklana
I   vrsta........K 14
II. vrsta.......K 20
Srebro imit.......K 30
Z dvojnim manteljem . . K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10'— več.
Precizijske ure K 50-, 60— in 80"—.
z varstveno šipo
Veliki formal.....K 20]
II. vrsla     .......K ;
Mali format......Ki
II. vrsta........K '
Z varstveno šipo K 2—, zr dijem K 10"— več. Prezisijska ura na napestnik K 50—, 60— in 80-.   ' Razpošiljatev od Dunaja  po   pošiljatvi   svole z K 150  za pošt« tudi na bojišče.
MAX BOHNELj
Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27 51.
Fabrični cenik proti razpošiljatvi K 1—. Dynamo žepna svetilka K 24 — in K 30-
Brezplačno dobi vsakdo na  željo
moj   glavni   katalog   ur,   zlatem,
srebrnem, godbenem blagu.   Vio-         8^
line po K 14, 25 in višje.   Dobre         V
harmonike po K 16, 25, 35, 50 in        £fo
višje, dvevrstne harmonike  K 70,       flH
SO, 100, 120, trivrstne K 180, 200,     ?\j)
240, 280. Izmenjava dovoljena ali        ^*^ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši   Hans   Konrad, c
in kr. dvorni liferant BrOx št. 1740 (Češko).           52
Hiša
z jako lepim in velikim vrtom pri Sv. Roku na Bregu pri P t u j u, primerna za penzijonista ali vrtnarja, se takoj zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja na gosp.
46!
Johana Saischeg,
c. k.   okrajna  sodnija   v  Ptuju.
Sadje 2
kupuje v vsaki   množini po najboljših  cenah
PJ^Maks Straschill Breg pri Ptuju.
Najlepši kinč
ženske so krasna velika trdna prša.
Ženske, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreUburg (Ogrsko), Schanz-stralle 2, Abt. 109.             275
lUcdska kopel j mesteega
kopališča r Ptuju.
Čm trn kf «■!•■ »fc *tl»»ai»ii -v< ; e oic 9   <ir? pnpoJ4n# fotafajf** p
IS   *•  1   «m   »•$»*»), <*   —ieijtb  čil
li.-»;,v*"\   *$  It.   ii>  fl     <if    *op*>^ln#
VBp   «np»8   i  VroA'«   unii-.m.  sure »!> ~SB .«r*ojei>»<" t cj'.-»A *     -70
;. r> r.ti'lj in odgovorni urednik: Ksrl Linhart.
Ti»k: W, Blanke v Ptuju.
0084