BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA filiala Čedad * Ul. Carlo Alberto, 17 Palazzo Belgrado, sede della provincia dl Udine mento che la Slovenia ha dato vita ad un sistema pluripartitico parlamentare vengono a cadere tutte le remore che in passato avevano reso difficile anche l’approvazione di una legge per gli Sloveni. Si tratta ora di dar corpo a questa realtà riconoscendo il principio della parità di diritti all'interno della minoranza slovena indi- segue a pagina 4 BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 40 (589) • Čedad, četrtek, 14. novembra 1991 KUČAN POZITIVNO OCENIL RESOLUCIJO EGS A PROPOSITO DELLA TUTELA DELLA NOSTRA COMUNITÀ’ SLOVENA M0JA BANK novi tednik Slovencev videmske pokrajine Ukrepi dvanajsterice proti srbski agresiji Ob robu rimskega zasedanja držav članic NATO je Evropska skupnost prvič odločno nastopila v korist reševanja krize v Jugoslaviji. Zunanji ministri dvanajsterice so namreč izdelali načelno formulo kaznovanja tistega dela Jugoslavije, ki zavrača vsakršno miroljubno rešitev in nagrajevanja tistih republik, ki so doslej pokazale voljo delovati v korist miru. Takšna odločitev bo lahko imela še odmevnejše posledice v naslednjih dneh, če se bo OZN odločila za embargo nafte tistim republikam, predvsem Srbiji, ki ne spoštujejo dogovorov mirovne konference v Haagu. Vse bolj jasno postaja, da se tako Evropska skupnost kot tudi svetovna javnost zavedajo zmotnosti svojih začetnih tez, češ da je še mogoče priti do konfe-derativne rešitve po mirni poti. V bivši Jugoslaviji so nastale nove državne stvarnosti, ki za sedaj imajo malo skupnega, čas pa bo pokazal, če bo tako tudi v bodoče. Slovenski predsednik Milan Kučan je resolucijo Evropske skupnost ocenil kot ugodno za Slovenijo. "Razumem jo kot korak, ki nas približuje 'k priznanju. Pogoji so mir, ureditev človekovih in manjšinskih pravic z zadostnimi jamstvi in strinjanje z mednarodno kontrolo. Če gledamo tako, so stvari za Slovenijo dovolj optimistične." V prizadevanju za rešitev kriznega položaja na Hrvaškem so zunanji ministri dvanajsterice pozvali lorda Carringhtona, naj odpotuje v Jugoslavijo in preuči možnost angažiranja mirovnih sil OZN na kriznih področjih, s čimer se strinjata hrvaška in srbska stran. (r. p.) La parola alla Provìncia Da Venier e Cum una rappresentanza delle associazioni slovene La Provincia intende esercitare un ruolo attivo nella questione della tutela della minoranza slovena. L'occasione è venuta dal confronto fra il ministro degli esteri, Gianni De Michelis, e il presidente della giunta regionale, Adriano Biasutti. La Provincia è stata messa di mezzo da una battuta di De Michelis: è li che la D.C. deve mostrare di aver compreso le novità dell'est europeo e della Slovenia in particolare e l'esigenza quindi che gli Italiani in Croazia e Slovenia abbiano un pari trattamento, a cui deve corrispondere una analoga posizione per gli Sloveni in Italia. In questo dibattito si è inserito un incontro in provincia, dove il presidente Venier e l'assessore Cum hanno ricevuto una delegazione degli Sloveni della provincia. Il dibattito è stato molto ampio e si sono verificate alcune significative convergenze. Tutti hanno riconosciuto che la situazione è nuova, perchè dal mo-' Una svolta per l’ambiente L’importanza dei referendum secondo Mioni, Informativna kampanja za civilno zaščito "Jutrišnja varnost pomeni današnja skrb za civilno zaščito ". Pod tem geslom se je začela informativna kampanja, ki jo je pripravil Deželni urad za civilno zaščito. Na predstavitvem srečanju je odbornik Giovanni Di Benedetto podrobno orisal pobude, ki jih nameravajo izpeljati, da bi čim več ljudi informirali o naravnih in tehnoloških nezgodah, kako se pred njimi braniti in jih preprečiti. Program, ki ga je izdelal deželni urad, predvideva izdajo posebnega lepaka, na katerem-bo poseben znak, ki bo prisoten na vseh pobudah pri informiranju javnega mnenja o vprašanju civilne zaščite. beri na 2. strani Nella sola giornata di domenica 24 novembre, dalle 8 alle 21, si voterà per la prima volta per dei referendum abrogativi di leggi regionali. Si tratta di cinque domande con le quali, barrando il SI, si cancelleranno altrettanti leggi in materia di caccia, viabilità e tutela del paesaggio. Per Elia Mioni, consigliere nazionale dei Verdi, si tratta di una grande occasione che i cittadini della regione hanno per lanciare un segnale ai governanti. Mioni sottolinea infatti come anche nel Friuli-Venezia Giulia nessuna emergenza ambientale sia stata ancora concretamente risolta: non quella di un equilibrato sviluppo delle zone montane, né quella dello smaltimento dei rifiuti o dell’inquinamento delle acque. E' quindi importante che il debutto dei referendum nella vita politica regionale avvenga proprio su temi ambientali, su richiesta di quasi 25 mila cittadini che un anno fa firmarono per questo voto. Tutto ciò segnala l'esistenza di una diffusa preoccupazione che il 24 novembre potrà esprimersi in modo positivo, e saranno gli elettori a decidere se eliminare alcune cattive leggi, esercitando il loro potere sovrano e giudicando quei partiti che, sempre di più, non sono in grado di rispondere alle richieste della società. Tra i referendum previsti di particolare importanza é, secondo Mioni, quello sulla viabilità: abrogando il Piano regionale oggi in vigore sarà possibile programmare in modo migliore tutta la viabilità regionale dando priorità al trasporto pubblico e alla ferrovia. La continua apertura di nuove strade non ha reso più facili e ve- Sono passati venticinque anni dall’apertura della prima tratta autostradale Trieste-Udine. La ricorrenza verrà ricordata con un convegno intitolato "Le autostrade del Centro Europa - Una strategia comune ", organizzato dalla Regione d’intesa con le Autovie Venete, che é stato presentato venerdì scorso dall'assessore regionale a viabilità e trasporti Giovanni Di Benedetto e dal presidente delle Autovie Venete Romano Specogna. 11 convegno, che si terrà domani a Trieste presso il centro congressi della stazione marittima, a cui seguirà, il giorno seguente, l'inaugurazione della nuova sede sociale delle Autovie Venete, avrà come scopo la conoscenza - attraverso la qualificata presenza di rappresentanti austriaci, cecoslovacchi, ungheresi, sloveni, croati, oltreché del Veneto e del Friuli- esponente dei Verdi loci gli spostamenti, ed il traffico merci internazionale di passaggio é destinato a crescere ancora. Oggi si vedono tutte le conseguenze di questo modello di trasporto: il 75% dei boschi é ammalato a causa dell’inquinamento atmosferico prodotto dagli scarichi del traffico su gomma: continua a crescere la spesa energetica; si consuma terreno agricolo. I tre quesiti sulla caccia non puntano alla sua abolizione, bensì al suo miglioramento, evitando eccessi - come la possibilità di cacciare anche dentro le aree dei parchi - e superando l'assoluto monopolio delle associazioni venatorie nella gestione della fauna. Con un SI al quesito sulla tutela del paesaggio, infine, sarà possibile dare il via ad una più attenta gestione di specifiche zone di pregio. Venezia Giulia - della situazione dei trasporti su strada di questi paesi, la verifica delle possibilità di una politica integrata nel settore e dei benefici di ordine economico e sociale che tale disegno potrebbe comportare. "Dopo anni di isolamento e perifericità - ha affermato Di Benedetto - grazie anche alle capacità programmatone e gestionali delle Autovie Venete, la Regione ha scommesso fortemente sul futuro, sul ruolo che essa può avere nel nuovo scenario che si apre tra est ed ovest". L'obiettivo passato, presente e futuro delle Autovie Venete é stato sottolineato da Specogna: "Ridurre le distanze per portare il Friuli in Europa ". Al convegno sulle nuove strategie per le autostrade del Centro Europa parteciperà anche il ministro dei trasporti Carlo Bernini. S. Pietro resta con un vuoto: partono le suore Un importante tassello del fragile mosaico sociale delle Valli del Nati-sone viene a mancare con la partenza delle suore, Figlie di S. Eusebio, che dal 1934 prestavano amorosa opera di assistenza agli anziani della casa di riposo Sirch a S. Pietro. Il vuoto sociale provocato dalla rimozione di questo tassello ha seriamente colpito i cittadini che preoccupati ed addolorati, domenica 10 novembre, si sono stretti attorno alle suore nella chiesa parrocchiale di S. Pietro al Natisone per porgere loro il saluto. Preoccupazione, dolore e gratitudine sono stati espressi da don Dionisio Mateucig, parroco di S. Pietro al Natisone, da Giovanni Crucil per la comunità pastorale, dal presidente della casa di riposo Elio Coren, dal vicesindaco di S. Pietro Giuseppe Blasetig ed a nome della Comunità montana e di tutti i sindaci delle Valli (era presente quello di Pulfero, Romano Specogna) ha parlato il sindaco di Stre-gna, Renata Qualizza. Il saluto finale fatto dalla Madre superiora è stato accolto da un caloroso e prolungato applauso. La cerimonia pur nella sua ufficialità aveva un non so che di dolorosamente intimo e la voce un po incrinata di qualche oratore, gli occhi arrossati di lacrime dei presenti univano veramente tutti nel dolore di questo distacco e nella preoccupazione per il futuro. Dalla chiesa ci siamo recati tutti alla casa di riposo per un Bruna Dorbolò segue a pagina 2 venerdì 15 novembre - ore 20 sala consiliare S. Pietro al Natisone Parliamo insieme del PIANO SOCIO-ASSISTENZIALE Interverranno: Paolina Lamberti Mattioli, assessore regionale all'assistenza Gerardo Marcolini, assessore alla Comunità montana Valli del Natisone Bruna Dorbolò, assessore al Comune di S. Pietro al Natisone Firmino Marinig, sindaco del Comune di S. Pietro al Natisone Per le minoranze incontro a Trieste Il prossimo 2 dicembre avrà luogo a Trieste un incontro del presidente e del segretario del "Bureau" delle lingue meno diffuse con gli Sloveni in Italia e gli Italiani di Slovenia e Croazia. Per il Confemili, che tiene i contatti con il "Bureau" europeo per l'Italia parteciperà all’incontro il presidente Piero Ardizzone. In quella sede sarà possibile valutare anche le prospettive di carattere comunitario che interessano la minoranza italiana di Slovenia e di Croazia. Nel medesimo tempo il consigliere regionale Bojan Brezigar ha ricevuto l’incarico dalla CEE di studiare la situazione dei numerosi gruppi linguistici che vivono in Austria, in vista della sua adesione alla comunità europea. Uno degli incontri preliminari si è avuto presso il gruppo regionale del PDS dove - presenti il parlamentare europeo Giorgio Rossetti e il consigliere regionale Miloš Budin - il prof. Ardizzone ha segnalato e illustrato i programmi in corso. In particolare è stata presa in prima considerazione l'idea di Paolo Petricig, socio del Confemili, di dare al XVII Incontro dei popoli vicini, che dovrebbe tenersi a Udine nel 1992, il carattere di studio e di previsione dell'ingresso nelle problematiche europee di numerosi gruppi linguistici del centro, ed est. L’idea è stata raccolta con interesse ed all'iniziativa, oltre la provincia di Udine e la Regione, potrebbe essere associata la CEE. Su questa idea si attende ora una iniziativa friulana. Una strategia con le strade H mm M—B—Bea Si recupera la diga del mulino Gubana La proposta di recupero della vecchia diga del mulino Gubana di S. Pietro al Natisone é stata al centro di un incontro avvenuto recentemente tra l'assessore provinciale all'ecologia Mazzola, il sindaco di S. Pietro Marinig, il presidente della Comunità montana Chiabudini, il vice presidente Borgnolo ed il progettista incaricato dell’opera, ingegner Foramit-ti. I recupero della diga dovrebbe ottenere molteplici risultati: la produzione di energia elettrica pulita, un invaso utilizzabile come bacino d’irrigazione, il rallentamento del deflusso delle acque, la formazione di aree verdi per attività ricreative. Tutto però é ancora fermo a livello teorico, afferma Marinig, secondo cui l'attuazione del progetto dipenderà dai finanziamenti regionali e dall'approvazione da parte del Comune del progetto riguardante, in generale, la forra del Natisone, che dovrebbe avvenire fra qualche mese. Nella foto ciò che è rimasto della vecchia diga Na Sardinji kako pa tle v FJK? Dežela Furlanija-Juljiska krajina an dežela Sardinija čujejo potriebo branit an valorizat njih jezik, tle furlanski, tam dol sardinski. Kuo narest, kakuo se obnašat? Medtem ko je v Rimu leč za minorance naredu majhno štupienjo napri, štirije naši deželni svetovalci - Brezigar, Piccoli, Vattovani an Rossi - so bli malo cajta od tega na pogovorih pru v Cagliari. Na Sardiniji sada se debata vlieče oku zakona, ki ga je pro-ponu deželni odbor an treh drugih zakonskih propost partitu, od Partito sardo d’azione, od PSI an od PDS. Proposta deželnega odbora se buj ko na jezik operja na kulturo an šuolo. Glavna misu, ideja je, de za rivitalizat, oživiet jezik je trieba poskarbiet an dielat z mladino. An tuole v Suoli. Zatuo sardinski deželni odbor predlaga pouk sardinskega jezika an kulture v Suoli. "Sardisti" čejo jezikovno enakopravnost, pariteto, med italijanskim an sardinskim jezikom; socialisti guorijo o sperimentacjonu v šuoli; Pds je v njega zakonu vse spet kon-čentru na šuolo. Debata je živa, pa vsedno ne gre dost napriej. Parvič ker imajo krizo na deželi, drugič pa zaradi buj zapletenega problema. V 40 lietih se niso strokovnjaki ložli dakordo, katerega od glavnih 5 dialeketu vzet ko jezik ali - kar zagovarja večina - niso še ušafali tiste sriednje poti, ki bi zadovoljila vse an bi priznala enake pravice vsakemu dialektu. Donas al se lahko guori po sardinsko v deželnem svetu, je vprašu Federico Rossi. So mu odguoril de ja, samuo de je trieba priet dat tako svetovalcem kot uradom tekst v italijanščini. Malomanj obedan pa se na poslužuje tele pravice. Naši svetovalci so vprašali tudi zakaj v sardinskih predlogih zakonu ni besiede o časopisih, informacije, spektaklov, muzejev an podobno. Želiel smo okvirni zakon, potle pa lahko naredimo zakone za posamezne problematike, so odguoril. Takuo na Sardiniji. Sada je na varsti Furlanija-Juljiska krajina, kjer je svoj zakon za zaščito fur-lanščine vložu Rossi, tudi deželni odbor pa pripravlja svojo proposto. Več znanja glede zaščite v naši deželi s prve strani Na Deželi so obenem pripravili polminutna televizijska spota, ki ju bodo ponudili vsem televizijskim postajam. Ob tem so pripravili štiri četrturne dokumentarce o potresni dejavnosti, nevarnosti hidrometereoloških pojavov, tehnoloških nezgodah ter o dejavnosti Deželnega urada za civilno zaščito. Zbrane dokumentarce bodo razdelili šolam vseh stopenj v deželi. Izrecno za učence in dijake pa so natisnili štiri informativne zvezke, ki govorijo o odnosu človeka do okolja ter o posledicah naravnih in človeških nezgodah. Informativni zvezki vsebujejo tudi nasvete, kako se obnašati v različnih sitvacijah in kako čim hitreje poiskati primerno pomoč. CAMPAGNA REGIONALE PER UNA CULTURA DELLA PROTEZIONE CIVILE Večja skrb za civilno družbo Na kongresu AC LI podpora pri uveljavljanju narodnostnih pravic "Kristijani v družbi: okrepiti solidarnost, reformirati institucije v Evropi državljanov". Pod tem geslom so v soboto v Pasia-nu di Prato pripravili 6. deželni kongres združenja ACLI, ki v Furlaniji-Julijski krajini šteje 8.000 članov in predstavlja eno izmed najbolj množičnih organizacij civilne družbe v Italiji. Deželni predsednik Alessandro Tesini, ki zapušča to funkcijo, je v uvodnem poročilu ocenil vlogo združenja v sami družbi, ki mora postati vse manj institu-cionalno-strankarska v korist državljanov in njihovih potreb. Takšen scenarij mora postati vodilo tudi v novi Evropi, ki nastaja na pogorišču hladne vojne in blokovske konfrontacije. Evropa narodov, v kateri bo prostora za vse narodnostne stvarnosti, večje in manjše. In prav s tem v zvezi se je deželni predsednik ACLI zavzel za osamosvojitvene procese posameznih republik v bivši Jugoslaviji ter s prstom pokazal na deželne politike, kar zadeva reševanje narodnostnih vprašanj. Takole je povedal: "Preden se drugim svetuje spoštovanje avtonomije in pluralizma, je treba skrbeti, da je v lastni hiši vprašanje spoštovanja in vrednotenja etničnega in jezikovnega pluralizma že udejanjeno." Gre za jasno podporo vsem tistih, in zato tudi naši narodnostni skupnosti in samim Furlanom, ki se prizadevajo za pošten odnos znotraj italijanske družbe. Pri analizi položaja v Italiji je bil Tesini kritičen do sedanje nadvlade strank in se zavzel za institucionalno reformo. Zaradi tega, je dodal, bo združenje sta- lo ob strani tistih, ki z referendumi in podobnimi pobudami resnično želijo spremeniti sedanji družbeni sistem. O samem delu znotraj organizacije je predsednik Acli ugotovil, da so znali sprejeti izzive, ki so jim bili postavljeni, predvsem kar zadeva pobude v korist miru, integracijo prislejencev in pomoč delavskim slojem. Kritičnost Aclija do samih strank in javnih uprav, je bilo mnenje predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, je treba oceniti v pozitivnem smislu v težnji po skupnem napredku. Biasutti je nadalje izpostavil uspešnost delovanja Dežele, ki si prizadeva za večjo finančno avtonomijo, da bi lahko premagala ovire v zdravstvu, načrtovanju in drugih vitalnih sektorjih javnega življenja, (r.p.) S. Pietro: le suore lasciano un vuoto segue dalla prima brindisi e probabilmente a molti come a me sono riaffiorati alla mente volti di suore che negli anni si sono succedute. Improvvisamente ho ricordato il catechismo, le ore di ricamo sotto il grande albero nel cortile retrostante la casa che a metà degli anni 50 riunivano molte bambine di S. Pietro e delle vicine frazioni. Le feste di carnevale nel grande salone pieno di bambini schiammazzanti ed anziani frastornati, con tavolate di crostoli e stelle filanti. Le visite agli anziani e le immancabili parole di conforto e rassicurazione delle suore. Mi sono resa allora conto che la partenza delle suore non lasciava un vuoto, che per ora sembra incolmabile, solo in quella casa, ma in tutte le valli. Nelle loro mani avevamo riposto pesanti responsabilità sociali ed esse silenziose apparivano ovunque ci fosse bisogno di con- forto. Quasi invisibili portavano avanti la loro opera fra di noi ed ora che con mani dolorosamente aperte ci restituiscono le nostre responsabilità queste ci sembrano talmente pesanti da lasciarci attoniti davanti al futuro. La ferma ricerca di crescita sociale ed economica che le valli del Natisone perseguono dovrà prendere atto del vuoto lasciato e fare propri i principi di solidarietà, carità ed amorevole assistenza che le suore andandosene ripongono nelle nostre mani e senza i quali non ci sarà mai armonioso sviluppo. Un grazie di cuore dunque alla superiora suor Rosilia, a suor Am-brogina a suor Adele a suor Anelila ed a tutte coloro che le hanno precedute dividendo per quasi sessant’anni con noi gioie, dolori e speranze e lavorando in silenzio per la nostra crescita. Bruna Dorbolò V Sloveniji inflacija višja kot v Jugoslaviji Nova Gorica, 11. novembra. Danes je sveti Martin, ki mošt spremeni v vin’. Po zidanicah, kleteh, gostiščih in restavracijah so vinskega patrona častili že od petka sem, ob nazdravljanju pa so mnogi tudi ugibali, koliko bo vino, ki že sedaj ni poceni, stalo čez mesec ali dva. Pa ne samo vino. Slovenijo je zajel val pri-čakovano-nepričakovanih podražitev, ki so prinesle prvi pravi šok domačemu samoljubju po uvedbi tolarja: v prvem mesecu popolne neodvisnosti je bila inflacija v Sloveniji višja kot v ostanku Jugoslavije! Razlogov za skokovit porast cen je več. Osnovni je seveda ta, da se ustvarja novo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Pravzaprav se na hitro ruši vse staro, ne da bi imeli že sedaj postavljene temelje za gradnjo novega. Pa pojdimo po vrsti in brez pretenzij, da bi vedeli za vse probleme — če se bomo zadržali le pri najbolj vsakdanjih jih bo dovolj za razu- mevanje vzrokov naj novejšega slovenskega glavobola. Vsak dan dražja hrana. Slovenija je bila mnogo bolj, kot je mislila, odvisna od hrane z juga. V času industrijalizacije je pozabila na osnovno dejstvo, da imajo industrijsko najbolj razvite države tudi najmočnejše kmetijstvo. Po vzorcu, po vsej verjetnosti pobranem pri sovjetskih prijateljih, so slovenski predelovalci vlagali v Vojvodino, ki naj bi postala žitnica ne samo Jugoslavije, ampak pol Evrope, tam so tudi pitali osnovne črede, gojili sončnice za vse ostale in podobno. Iz Makedonije so prihajale paprike, paradižnik in grozdje, kdo ve od kod jabolka, višnje, slive, marelice, jagode... Delno zaradi vojne, delno zaradi novih slovenskih in jugoslovanskih predpisov se je uvoz s teh koncev zmanjšal, kar bi sploh ne bilo tragično, če bi Slovenija pravočasno poskrbela za uvoz s tistih območji, kjer je pridelova- nje hrane cenejše kot v Jugoslaviji. Tako pa je ponudbe iz Jugoslavije vse manj, domači pridelovalci se po svoje maščujejo za vsa leta zapostavljenosti in dvigujejo cene, predelovalci pa so jim pripravljeni tako visoke cene tudi plačati, da imajo vsaj kaj dela. In cene rasejo. Padanje vrednosti denarja. Kdor ni bogat, toliko bolj pazi, da vsak tolar pravilno porabi in Slovenci nismo bogati. Če pa komu vseeno uspe kaj privarčevati, si seveda želi, da njegov prihranek ohrani realno vrednost, da lahko za danes privarčevani denar tudi jutri kupi to, kar bi lahko kupil danes. Žal varčevanje v domači valuti tega ne omogoča in Slovenci uporabljamo domače banke le še za servisne usluge, medtem ko večina bolj zaupa varčevanju v devizah. Odkar so slovenske banke zamrznile devizne vloge, romajo devize v nogavice ali v banke čez mejo. Delno je sedaj moč devize s hranilnih knjižic preto- piti v tolarje po uradnem tečaju in vsi želijo svoj denar nazaj, čeprav je podcenjen. Gre za ogromne količine denarja, skoraj tričetrt milijarde dolarjev, ki — vrženi na trg blaga ali deviz — močno dvigujejo povpraševanje po artiklih trajnejše vrednosti. Majhna možnost vlagnja. V Ljubljani sicer deluje borza, toda delništvo je šele v povojih. Glede na zaplete pri sprejemanju zakona o spremembi lastnine še nekaj časa ne bo delnic, pa tudi ko bodo, je veliko vprašanje, kako hitro se bomo na tak način kapitaliziranja lastnega denarja odločili. Trenutno se vsi raje odločajo za nakup nepremičnin, predvsem stanovanj, ki jih pred kratkim sprejet zakon daje po res ugodnih cenah. Toda kdor še zbira potrebne tolarske tisočake za nakup stanovanja čez mesec ali dva, "vlaga" medtem v tujo valuto in tako spodbuja rast tečaja marke in drugih konvertibilnih denarjev. Je to že začaran krog ali izhod je, le da ga ne najdemo? Torej, ne "mi", ljudje, ki se pač vedno poskušamo znajti kot vsak zna in more, ampak vlada, ki je vpeta v vse preveč navskrižnih interesov? Mislim, da velja slednje. Notranji minister Igor Bavčar je na predstavitvi Demokratične stranke v Novi Gorici dejal, da bo njihova stranka pripravila strategije razvoja za osemnajst področij javnega življenja, od šolstva do zdravstva, od gospodarstva do pokojninskih vprašanj. Praktično za vse resorje, ki jih danes nima njegova stranka v ministrskem zakupu (zunanja politika — Rupel, notranja Bavčar in obramba — Janša). Če Peterle ni uspel sestaviti najboljše možne vlade v tem trenutku, je to njegov problem. Da pa Slovenci prav sedaj nimamo najboljše možne vlade, je žal problem kar vseh Slovencev skupaj. Toni Gomišček LA SCUOLA DELLA TERZA ETA’ A CIVIDALE: NE PARLA IL COORDINATORE Università senior Non si finisce mai di imparare: potrebbe essere questo il motto dell'Università della terza età, la scuola frequentata da coloro che, non più giovani sulla carta d'identità, come i giovani si siedono dietro un banco, per imparare, appunto. Il professor Giovanni Maria Del Basso, docente di sfragistica (la scienza che studia i sigilli) all'Università di Udine, é il coordinatore della sezione di Ci-vidale dell'Università della terza età "Città di Udine ". In questa intervista ci racconta di questa pregevole iniziativa ma anche della cittadina che la ospita, della quale é stato sindaco per cinque anni. Prof. Del Basso, qual é il bilancio della sezione di Cividale dopo sei anni di attività? Il bilancio é positivo, anche se dobbiamo far fronte ad un problema importante, quello della sede. Attualmente gli iscritti sono circa 150, un numero non irrilevante. Le lezioni fino allo scorso anno si tenevano presso le Orsoline, quest'anno ci siamo trasferiti alla scuola media De Rubeis. E’ però una sede scomoda da raggiungere per coloro che abitano in città, anche se più comoda per chi viene da fuori, da Manzano, Corno di Rosazzo, Torreano e anche S. Pietro al Natisone. Speriamo di risol- Giovanni Maria Del Basso vere presto questo problema con l'aiuto del Comune. Chi può accedere ai corsi? Accettiamo tutti, a patto che abbiamo compiuto almeno trentanni. Questo per due motivi: gli anziani non si sentono ghettizzati tra vecchi, ed i giovani si abituano per quando saranno anziani. La quota di iscrizione é di 50 mila lire. Tengo a precisare che i docenti non percepiscono alcun compenso. Lei é anche insegnante del corso di numismatica. Sì, ed ho capito che insegnare a questo tipo di studenti non é faci- le: c'é chi ha fatto solo la quinta elementare, e forse neanche quella, e chi é laureato ed ha magari insegnato. Dobbiamo cercare di accontentare i secondi senza escludere i primi, con lezioni a livello di divulgazione ma anche precise. Lei é stato sindaco di Cividale fino al 1980. Cosa é cambiato, nella città, da allora, in particolare dal punto di vista culturale? Il rapporto tra Cividale e cultura é molto cambiato, in questi ultimi quindici, venti anni. Quando ero io amministratore si faceva poco per la cultura, anche perché non c'era richiesta. E non c’era la possibilità di prevedere uno sviluppo così positivo. Ricordo di aver organizzato, nel 1980, un convegno di musicologia di grande importanza per il contributo finanziario del quale ho dovuto lottare con gli assessori. La situazione é cambiata perché é cambiata la società: i ragazzi vanno più a scuola, si interessano di più e di tante cose. Ha seguito il Mittelfest? Non con grande costanza. Non credevo comunque in una sua così larga risonanza. Muoverei una sola critica alla manifestazione: la cultura locale é stata compieta-mente dimenticata. Michele Obit Kulturni večer v znamenju prijateljstva Ko so se lansko leto prireditelji prve izvedbe večera "Združeni za Unicef” domenili za skupen kulturni projekt, si niso pričakovali takšnega uspeha. Prvič je namreč bilo, da so svoje moči združili slovenske kulturne organizacije z Goriškega, včlanjene v ZSKD, s predstavniki kulturnih skupin apulijske, kampa-nijske, sicilske in sardinske skupnosti v Gorici. Želja vseh je bila predvsem ta, da bi se bolje spoznali in s takšno pobudo prispevali v sklad za Unicef, ki skrbi za manj srečne otroke v svetu. Uspešnost prvega večera je prireditelje vzpodbudila, da so nadaljevali na tej poti in pripravili večer kulture in prijateljstva, ki bo v soboto, 16. novembra v goriškem Kulturnem domu. Kot so sami prireditelji naglasili, večer hoče biti tudi nekakšen odgovor na sedanje nacionalne konflikte in vojno na Hrvaškem. Na sobotnem srečanju, ki se bo začelo ob 20. uri, želijo namreč dokazati, da je še mogoče živeti v slogi in medsebojnem plodnem sodelovanju. 4 seminarji ZSKD za pevske zbore Nova sezona Zveze slovenskih kulturnih društev, ki ima kot je znano dva sedeža tudi v naši pokrajini (v Čedadu in v Solbici v Reziji), je že v polnem teku. Ob rednem delovanju se pripravljajo, sicer v Trstu, a so odprti tudi drugim dvem pokrajinam, 4 strokovni seminarji, posvečeni zborovski dejavnosti. V novembru in decembru (enkrat tedensko) bo Delavnica za vokalno tehniko: teoretski in praktični vidiki; mentor je Janko Ban. 30. novembra (15 - 19) in 1. decembra (9 - 13) bo Uvodni seminar o Gregorijanskem koralu. Mentor je Ivan Florjane. Seminar o ljudski pesmi bo 7. decembra (15 - 19) in 8. decembra (9 - 13). Mentor je Igor Cvetko. Načini izvajanja cerkvene in posvetne polifonije v 16. stoletju. To je tema seminarja, ki bo 14. decembra (15 - 19) in 15. decembra (9 - 13). Mentor je Giovanni Acciai, urednik revije za zborovsko glasbo "La cortelli-na”. Za podrobnejše informacije in vpisovanje obrni se na ZSKD v Čedad (tel 731386). Una dimensione per il Mittelfest \92 IL MENSILE ALP DEDICA ALLA MINORANZA SLOVENA UN AMPIO SERVIZIO Una realtà in... Avrà una dimensione nuova, il Mittelfest 1992, e non solo perché della realtà internazionale che lo ha espresso, la Pentagonale, é entrata a far parte anche la Polonia, trasformando l'intesa in Esagonale. L'altra novità sembra infatti il più vasto coinvolgimento locale. Per i risultati conseguiti nella prima edizione (che ha richiamato oltre 15 mila spettatori), per i riscontri nazionali e internazionali e per le aspettative colte, accanto a Cividale anche i Comuni del mandamento, da Stregna a Pre-potto, da Manzano a Remanzacco a Drenchia, sono chiamati a partecipare in termini propositivi e organizzativi per allargare gli spazi di azione del festival, saldando ul-teriormentela proposta culturale a quella turistica. Una riunione, svoltasi venerdì nel municipio di Cividale, tra i sindaci della zona e gli assessori regionali Antonini e Francescutto, presente anche la Comunità montana delle Valli del Natisone, si é concluso con l'impegno di costituire fra i comuni, in tempi brevissimi, una consulta comprenso-riale di coordinamento che si é data un programma di lavoro e che si ritroverà con la Regione a gennaio per la prima verìfica. "Il senso del coinvolgimento del comprensorio - ha detto Francescutto - non é solo nella volontà di recuperare con le comunità lo- cali minori un rapporto mancato nella prima edizione. In una prospettiva di coordinamento, é importante integrare l’offerta culturale del festival con soluzioni logistiche e di ricettività e con proposte turistiche e folkloristiche che attingano dal patrimonio delle Valli ". Antonini ha dal canto suo affermato che "la decisione di dare continuità alla funzione culturale e di richiamo di Cividale si fonda sul convincimento che cultura, turismo ed economia saranno fattori sempre più interdipendenti nella riuscita della grandi manifestazioni". I nuovi obiettivi richiederanno un ripensamento sull’impostazione delle giornate di spettacolo e sul numero e la collocazione spazio-temporale delle rappresentazioni. I Comuni hanno avanzato concrete proposte: dalle valutazioni sulla recettività (campeggi compresi) quasi assente nelle Valli, all'indicazione dei problemi di comunicazione patiti dalla zona, dalla proposta di decentrare alcuni spettacoli utilizzando spazi e sedi suggestive localizzate in altri comuni, alla possibilità di interventi mirati nell’informazione televisiva nazionale, fino all'idea, formulata da S. Pietro al Natisone - patria della famiglia di Vittorio Podrecca - di istituire un premio speciale per la sezione di spettacoli dedicati alle marionette. Leggi Alp e a cosa pensi? Alpi, alpinismo, vette da scalare e aria frizzante. Alp é una rivista mensile specializzata, ed il suo nome non mente: é infatti dedicata alla vita ed all'avventura in montagna. Nel numero in edicola questo mese Alp dedica, sotto il titolo "Ciscjel e Matajur", un lungo reportage, ben supportato da foto a colort, ai ladini del Friuli ed alla minoranza slovena della provincia di Udine. L’autore del servizio su que-st’ultima, Walter Giuliano, é originario di Platischis, nel comune di Taipana. Proprio da lì parte il suo viaggio aU'interno della minoranza slovena, passando per Resia (qui "la difesa della minoranza slovena é più che altro affidata a pochi combattivi personaggi impegnati in prima persona, come Luigia Negro") ed arrivando a Cividale ed alle Valli del Natisone, con la considerazione che "man mano che si scende verso Gorizia e Trieste gli sloveni sembrano prendere coraggio e migliorare a livello organizzativo cementandosi in iniziative sempre più consistenti". Il resoconto non tralascia importanti aspetti culturali, dalle due testate slovene che hanno sede a Cividale, Dom e Novi rivista Matajur, ad associazioni e circoli, con interviste a rappresentanti di ogni realtà. A S. Pietro al Natisone si aprono le porte della scuola bilingue. Il titolino del capitolo, "Maestre coraggiose", la dice lunga. I bambini della scuola fanno nascere nel cronista una certezza ed una domanda: "Saranno loro gli uomini di domani; sapremo preparargli un futuro senza confini?". In conclusione, un articolo che merita lode se non altro per la correttezza e chiarezza con cui viene presentata una realtà spesso travisata dai mezzi d'informazione. (mo) CISCJEL E MATAJUR,.... DEL FRIULI E LA MINORANZA SLOVENA ■ All'ombra d« 'ciscjei de Udln’ la iriuwina (rfuìana dimostra la vitalità della sua Identità etnica riattivata dalla presa di cosdtna del dopo terramolo, mentre sotto la cima det Matajur gli sloveni d'Ita na Qusrtano con Muca a un hnirc che riconosca appieno i loro diritti 1 ■ : *. | F m« • Ventai Buia. Cairn <*• un lodano «neccio »tocco va mondo ladino • ampi« »eno dl mo por orrttmi. Kfotlelgia dl un lontano possalo storco • am bienta» cita attenda la »adiri noi mondo pr*-romano iucca oncna montagna a di pianura, va d« Livarua alla Alpi cornicilo, dalisonro a* mai» AddaUso I sorta lo etnico A contatarnlco con tracce (prownton-fi tolo-euganoa a venefiche I ledi««*: |wi con-vtnti sostengono dia noi VI secolo accadde un ewansnanto importante per la tataguard la della ciStura ladina del poete: crai un'himé«nu»ne, quasi par paradosso WMI limono popola*»« roma«»«ie del Norteo a dkKpara! in Fnuiì, apm- Mozart v Spietre Po počitnicah, tudi Glasbena šuola iz Špietra je spet odparla svoje vrata. Ku po navadi, vsakoantarkaj otroc an mladi, ki jo obiskujejo, nam storejo poslušat, kar so se naučil. Takuo bo tudi v soboto 16. novembra ob 16. uri v občinski dvorani v Špetru. Koncert bo posvečen Mozartu ob 200 letnici svoje smarti. Na stuojta parmanjkat! Dan kulture in zgodovine Idrije V Špetru 4. decembra v organizaciji obeh občin in študijskega centra Nediža Komaj v začetku oktobra so bili prvič na uradnem obisku pri Slovencih videmske pokrajine v Čedadu predstavniki občine Idrija. Govor je bil seveda, kot vsakič ob taki priložnosti, o medsebojnem sodelovanju. Največkrat te besede ostanejo le na ravni želja in obljub. Tokrat ni bilo tako. Prvemu srečanju jih je sledilo več, med drugimi tudi s čedajsko občinsko upravo. Sedaj pripravljajo v Špetru prvo pobudo posvečeno Idriji, njeni kul- turni podobi in zgodovinskim tradicijam, s posebnim poudarkom na rudniku živega srebra, katerega 500-letnico praznujejo. Pod parolo "Spoznajmo se" bo v Špetru 4. decembra, na dan sv. Barbare, zaščitnice rudarjev več prireditev, pobudniki katerih so Študijski center Nediža, Občina Špeter in Občina Idrija. Najprej bo direktor muzeja v Idriji, Samo Bevk, predstavil slovensko mestece s pomočjo dia- pozitivov ob 15. uri v dvojezičnem šolskem središču. Nato bo ravnateljica šole, Živa Gruden, predstavila gostom začilnosti naše šolske ustanove. Ob 17.30. bo na županstvu srečanje med upravitelji Špetra in Idrije pri katerem bosta sodelovala župana Marinig in Podobnik. Ob 18.30. uri bodo v Beneški galeriji razstava slikarja Rudija Škocirja "Hommage a les mi-neurs". Un invito ai vesiani Da anni il Circolo culturale Rosajanska Dolina lavora a favore dei resiani che vivono in Friuli, promuovendo attività culturali e momenti d’incontro. Uno di questi sarà il pranzo sociale in programma per il 1. dicembre, alle ore 13, presso il ristorante Belvedere di Tri-cesimo, al quale sono invitati soci e non soci. Il pranzo sarà occasione per ritrovarsi e per procedere al rinnovo del Consiglio direttivo del Circolo. IL LAVORO DELLO SCULTORE DARKO TRA CREATIVITÀ’ ED ENTUSIASMO L’albero della vita Darko, L'albero della vita, sala consiliare dl S. Pietro Priprave na volitve v okviru naše skupnosti 0 razpravi in reorganizaciji v videmski pokrajini Molto ormai é stato scritto sulla tragica e prematura scomparsa dello scultore Darko. E' giusto che venga ricordato anche da parte dell'associazione degli artisti della Benecia, con la quale Darko ha collaborato per diversi anni su diversi aspetti della nostra attività. L'ultima occasione é stata per me quella della mostra allestita nella corte e nelle vetrine della nuova banca slovena di Cividale in occasione del Mittelfest: a me Darko ha chiesto di scrivergli la presentazione del catalogo. Infine dovetti tagliare per ragioni di spazio buona parte di quanto avevo scritto, ma fu difficile concentrare tutto in poche righe. Anche in vista di quella mostra Darko parve trasformarsi per l'euforia che gli procurava il trovarsi • immerso in una attività che lo entusiasmava e gli dava soddisfazione. Succedeva sempre così, sia che si trattasse di un lavoro suo, > che di collaborare ad una iniziativa. Per la verità Darko non fu mai assiduo alle riunioni della "Beneška galerija" cui lo invitavamo: ciò era dovuto alla ripulsa per discorsi organizzativi e decisioni di gruppo. Era infatti un artista e al di sopra di tutto metteva la propria attività e l'impegno personale. Guardava perciò da una certa distanza i problemi derivanti dalla necessità di compiere delle scelte, degli indirizzi. Lo infiammavano le decisioni immediate, intuitive; e solo dopo di queste passava ad altre considerazioni. In questo modo maturò la bella mostra realizzata nella "Beneška galerija" nel 1986. L'allestimento fu perfetto, perché Darko sapeva per istinto e per mestiere quali dovevano essere i rapporti spaziali e quali i vuoti fra le statue ed i bassorilievi, perché le sue opere risuonassero meglio nello spazio disponibile. Il pubblico rese omaggio alla mostra con partecipazione straordinaria. A Darko, che si professava ed era sia sloveno che friulano, dobbiamo anche una delle “giornate della cultura slovena" di S. Pietro con il concerto del pianista Andrea Rudi, di cui era amico, e con la mostra dello scultore Negovan Nemec, di Bilje, presso Nova Gorica. Di questi era cugino. Anche a Negovan, prima che a Darko, il destino riservava la tragedia di una morte prematura a causa di una banale caduta. Quasi certamente, quella di Negovan Nemec, fu la mostra più bella della nostra galleria ed una parte del merito fu anche di Darko che colla-borò all'organizzazione dell'iniziativa ed alla collocazione delle perfette astrazioni marmoree dello scultore. Di qui nacque anche la collaborazione con la critica d'arte Nelida Silič Nemec, moglie di Negovan. Legami, dunque, profondi, alla base dei quali stava l'ammirazione reciproca di ciascuno. A S. Pietro al Natisone e in tutte le vallate, Darko va ricordato anche per l'attività di maestro dell'arte ceramica. Dai corsi di modellato giunse, con la cooperativa Lipa, all'avvio di un vero e proprio laboratorio attrezzato, in cui trovarono occasione di lavorare ed esprimersi diversi giovani. Alcuni oggi padroneggiano con notevole sicurezza le tecniche della ceramica e, se si risolveranno i non pochi problemi di spazio e di mezzi, l'attività impostata da Darko potrà diventare una tradizione. Anche sotto questi aspetti Darko ha dato una impronta insostituibile, mostrando oltrettutto di essere pronto a mettere a disposizione dei giovani le proprie esperienze tecniche ed artistiche. Che giudizio dare dell'opera dell'artista? Molto é stato fatto. Per una critica completa mi pare necessario ricorrere a quanto ha scritto, sul quotidiano di lingua slovena di Trieste "Primorski dnevnik", proprio Nelida Silič Nemec. Questa critica ha colto profondamente gli aspetti di sintesi della personalità artistica di Darko, ma anche realizzato un'analisi storico-stilistica di tutto il percorso artistico dello scultore Darko, percorso troncato purtroppo dalla sua angosciante scelta finale. Rispetto a quanto scritto da Nelida, é difficile se non impossibile aggiungere alcunché sia in termini artistici che in termini umani, proprio, su questo secondo aspetto, per la simmetria del destino dei due scultori che godettero il sole dell'infanzia nello stesso paese di Bilje. Scrutando la passione di Darko attraverso la sua opera, troviamo un'unità profonda nell'evoluzione, nelle motivazioni culturali di artista di frontiera, nella sua aspirazione a mettere insieme la vita intera. Vi si comprende l'immaginario, il trascendentale, ma anche il loro contrario, come il lavoro e la fatica. Simbolo di tutto questo sia una sola opera di Darko - il pannello "L'albero della vita" esposto nella sala del consiglio comunale di S. Pietro. Opera che troverai lì, esposta alla tua osservazione e alla tua ammirazione. Paolo Petrlcig Razprava o obliki naše organiziranosti kot slovenska narodnostna skupnost v videmski pokrajini postaja vse bolj živahna tudi zaradi tega, ker zaobjema vse širši krog Slovencev. Po številnih sejah v zadnjem mesecu, na ravni pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je proces prenove sprožil in izdelal tudi osnutek "reforme", in videmskega dela glavnega odbora, se sedaj namreč začenja široko posvetovanje. Vsi člani glavnega odbora, ki geografsko in po področjih pokrivajo videmsko pokrajino in do občnega zbora predstavljajo našo skupnost, so prejeli dosedaj izdelano gradivo. To služi kot osnova za poglobljeno razpravo, na osnovi katere se lahko vnesejo potrebne spremembe. Poleg tega pa so člani pokrajinskega odbora pripravljeni sodelovati na sejah po društvih in z drugimi organiziranimi skupinami in seveda pojasnjevati projekt reorganizacije. Taka srečanja, krog katerih se bo zaprl čez dva tedna, če jih ne predlagajo sama društva, jih pokrajinski odbor SKGZ skuša stimulirati. Zveza Slovencev Prvi cilj je ustanoviti v videmski pokrajini Zvezo Slovencev, to je telo, ki povezuje vse zavedne Slovence ne glede na svetovnonazorsko in družbeno-politič-no usmerjenost in ki izhaja iz naših bogatih izkušenj enotnosti in pluralizma, korenine katerih segajo že v povojni čas in zgodnja petdeseta leta, ko smo ustanovili prvo kulturno društvo na Videmskem, KD Ivan Trinko. Zveza Slovencev nima seveda namena zbrisati društev, skupin, organizacij, ki že samostojno in več let delujejo na krajevni ravni ali v sklopu organizacij deželnega značaja. Le-te so namreč nastale kot odgovor na določene potrebe in morajo tudi vnaprej opravljati svoje funkcije. Namen Zveze je še okrepiti obstoječe organizacije in članice SKGZ in seveda spodbuditi nastanek novih, oziroma težiti k povezovanju Slovencev tudi tam kjer smo po organiziranosti in dejavnosti najbolj šibki. Predvsem pa želi povezati vse Slovence in biti tisti prostor”, kjer se na osnovi čimbolj demokratičnih procesov, oziroma volitev, izbere - in seveda tudi preveri - vodstvo in zastopstvo Slovencev videmske pokrajine. Ali je bilo potrebno? Ali nismo bili dosedaj že v zadostni meri organizirani? Stopnja razvoja naše skupnosti, spremembe v Sloveniji in v Italiji tudi v odnosu do slovenske manjšine v Italiji, diskusija o reorganizaciji v okviru SKGZ, velike težave v prvi vrsti finančne narave s katerimi se soočamo in resno ogrožajo naše temeljne dejavnosti, so nas prepričale, da danes potrebujemo drugo obliko povezanosti. Se nikoli dosedaj, zdaj pa še posebej ne, se ne moremo privoščiti delitev med nami, ki bi nas samo šibile. Nasprotno se vsi zavedamo nujnosti povezati vse niti - in doselj vsaj formalno ni bilo tako - , najti skupen jezik, izoblikovati skupno platformo. Ne vidimo druge poti od enotnosti. Deželni okvir delovanja Zveza Slovencev zastopa interese slovenske narodne skupnosti videmske pokrajine. Na deželni ravni je del Slovenske kulturno gospodarske zveze. Seveda sodeluje z vsemi slovenskimi deželnimi organizacijami. Da zagotovi svoje predstavništvo v deželnih organih SKGZ pošlje Zveza Slovencev primerno število delegatov/odposlancev na deželni glavni in se "obnaša" kot članica v katero je zaobjeta vsa stvarnost videmske pokrajine. Organizacije, ki se ne bi žele posluževati predstavništva Zveze Slovencev, neposredno izvolijo svoje odposlance v deželni glavni odbor SKGZ. Kako izvoliti vodsstvo? Bistvena novost, ki konkretizira omenjena politična načela, je nov volilni sistem. Če zelo močno poenostavimo lahko rečemo, da smo si ga izposodili od države in nekako povzeli sistem za volitev občinskih svetov v občinah, ki imajo večinski sistem. Volijo vsi člani Zveze Slovencev in sicer člani društev, skupin, organizacij ali posamezniki, ki so se vpisali v posebne sezname v Čedadu (kd Trinko), v Reziji in Žabnicah. Kandidat je lahko vsakdo. Kandidature se postavijo s predstavitvijo list. Vsaka lista ima 15 kandidatov in jo predstavi vsaj 10 članov Zveze. Kandidat je lahko predstavljen samo na eni listi. Tako seznam volilcev kot liste kandidatov preverja volilna komisija. Na vprašanje volilnega sitema se spet vrnemo v prihodnji številki. (j n) “Difesero la loro cultura” Intervistato da un quotidiano, don Moretti rivaluta i parroci sloveni Minoranza: la parola ora alla Provincia segue dalla prima pedentemente dalla provincia di residenze. In questo quadro è stata rilevata l’importanza del centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone, cui va assicurato il riconoscimento ed il sostegno. I rappresentanti delle associazioni slovene non hanno mancato di sotto-lineare la necessità di provvedimenti atti a garantire lo sviluppo nelle nostre zone. All'incontro in Provincia hanno preso parte: Guglielmo Cerno, presidente; mons. Marino Qualiz-za; i sindaci di S. Pietro al Natisone e Resia, Firmino Marinig e Luigi Paletti, Fabio Bonini e Paolo Petricig. "... Un certo nazionalismo, su questo confine, ha fatto del male soprattutto ai preti. Per primi a quelli di lingua slovena, accusati di essere filo-jugoslavi”. E' uno stralcio dell’intervista a mons. Aldo Moretti, nome di battaglia Lino, uno dei massimi dirigenti della formazione partigiana Osop-po da cui trasse abbondante linfa L'Organizzazione O", nonché custode dell’archivio della stessa organizzazione clandestina, intervista apparsa sul Corriere della sera il 2 novembre scorso. L'occasione é stata data dalle rivelazioni di un gesuita riguardo l'esistenza, tra il 1955 ed il 1963, di una Gladio ecclesiastica, finanziata segretamente dalla Cia per " consolidare l'azione anticomunista nelle diocesi". Cardinali, vescovi, sacerdoti vari hanno smentito categoricamente l’esistenza di un piccolo esercito di gladiatori travestiti con l’abito talare. Sulla stessa lunghezza d’onda si esprime anche don Moretti: '"Una Gladio di preti? Mai sentita una stupidaggine cosi” afferma stupito e contrariato, sostenendo che, se a quel tempo gliela avessero proposta, si sarebbe di certo ribellato. Ma la parte più interessante dell'intervista, almeno per quanto ci consta, é proprio quella che riguarda i preti sloveni. Don Moretti dice cose finora mai ammesse pubblicamente, anche se risapute: ricorda due sacerdoti nazionalisti (senza farne però i nomi) probabilmente assoldati da organizzazioni paramilitari. I due " avevano rapporti con i tricoloristi, che infestavano la Slavia friulana denunciando e intimidendo i parroci che parlavano sloveno e difendevano la loro cultura etnica. Quelli che più hanno pagato cara questa situazione sono stati proprio loro, i preti sloveni ”. Don Moretti ricorda, ancora, le accuse ai preti della minoranza slovena di essere filo-slavi o addirittura di tramare per conto di Tito, definendole "un'assurdità", riconoscendo, infine, agli stessi sacerdoti gli unici tentativi di tener viva, ad ogni costo, la propria cultura. Učimo se slovensko Na k.d. Ivan Trinko v Čedadu je prišel čas tečajev slovenskega jezika. V ponedeljek 25. novembra, ob 19. uri bo prva lekcja nadaljevalnega tečaja. V pripravi je tudi tečaj za začetnike. Za vse druge informacije lahko pokličete na telefonsko številko (0432) 731386. Presso il circolo culturale Ivan Trinko a Cividale stanno per avere inizio i corsi di sloveno. Lunedi 25 novembre, alle ore 19 avrà luogo la prima lezione del corso avanzato, mentre è in preparazione il corso iniziale. Per ulteriori informazioni potete rivolgervi al circolo stesso, in via IX Agosto, 8 (tel. 0432/731386) Paš ki skriva Čedad pod sabo W«'«4t. fi;; thni cultuntl y : »Anknu !*« A A A A S M C«» wui,«K> .-»chooiogtco naóonato di Oividale perchè si fa lo scavo V CENTRU MIESTA ŽE VIC TIEDNU KOPAJO NA POBUDO NACIONALNEGA ARHEOLOŠKEGA MUZEJA 'Paš ki kopajo? ", se je marsi-kajšan vprašu, ko je v saboto paršu v Čedad an je ušafu vse stojnice, bankarele s posodo, us-njo, frišnimi rožami an tistimi iz plastike, lombrenami an drugimi rečmi na velikem placu blizu Duoma. Prenesli so jih dol, saj je dober part "placa od žen ", al placa Diacono, takuo ki se uradno kliče, zapart. Glih ta na sred je targ na šarokim zapart s pleh-mi. Nardil so tudi strieho, takuo de diela gredo lahko napri an z dažam an s slavo uro. "Ki kopajo? Nacionalni arheološki muzej iz Čedada je pod vodstvom dr. Paole Lopreato za-čeu nazaj izkopavat v miestu, ta- kuo de počaso, počaso - saj tele reči puno koštajo - pride na dan resnična an predusem celovita, popuna podoba starega, antičnega Čedada. Tistega Čedada, v zgodovini an kulturi katerega so pustili močno slied, impronto, Langobardi an ki očitno šele skriva pod sabo, v zemlji, puno interesantnih, uriednih an bogatih reči. Glih kjer sada kopajo so arheologi ušafal puno dragocenosti že vič ko 100 liet od tega. Maja 1874. lieta so na tistem mestu kopal za narest kanalizacijo, fo-njature. Kadar so dieluc začel kopat so naj dii velik zaklad, ve- lik "tesoro". Atu so bli ušafali an par od tistih kosu, predmetu, ki so bogatil lansko moštro o Lan-gabardih. Kaj so bli ušafali takrat? Nar-priet ziduove iz rimskih cajtov, pa tudi velik sarkofag, veliko kamanovo "kaseto", ki je vzbudila velik interes. V njo so bli podkopali pomembnega langobardskega moža, vojvoda Gisul-fo. V tistih cajtih je bila navada podkopati blizu vojvod, velikih vojaku an vseh tistih ki so imiel al so bli blizu oblasti, vse posode an orožje, ki jih je človek nucu v življenju, pa tudi zlati-njo, prstane an podobno. Stuo an vič liet od tega so bli ušafali dost liepih reči. Se zmisleta tiste majhane plave guse na zlatem ozadju, al pa zlatega križa, s temnimi kamani an 8 glavi z du-gimi lasmi, ki smo jih občudoval na razstavo o Langobardih? Tiste so jih bli ušafali na placu od žen. Sada se troštajo ušafat še kiek, ijarraj pa bi bli, če bi odkrili še kajšan sarkofag iz kama-na. Tuole jim sevieda vsi želmo. Lepuo pa je, de vsak dan na tisto ograjo, za katero strokovnjaki dielajo, obiešajo panele s slikami. Na njih vsak Čedajc al pa turist lahko zavie, kje kopajo, zaki an kaj so dosada ušafal. TUDI U ROZAJANSKI DOLINI ČER1MONIJE ZA TE MERTVE Mio te stare nauade 2 Tej usako leto, pa litos so pir-šle isdè u Rezijo karije ti noše ki živijo. fora za spomanot njè te mertve. Tu te štire sitmičerise, ti tana Ravance, ti tau Osojane, ti tana Solbice ano ti tau Uci, jude so šle spucet rede ano lapide nu ni so gale lepo karije roš, svič ano lumine. w Se nomalo antà že bo! Dvojezični vartac v Špietre ima puno parjatelju an ko smo napisal, de imajo potriebo "še ne roke za plačat do konca drugi pulmin, kajšan se je že oglasu an dau njega prispevek: an par-jateu je dau 90.000, adna parja-teljca pa 400.000. Njim se iz sar-ca zahvalemo. Če želta dat vaš prispevek, lahko prideta na Zavod za slovensko izobraževanje v Špietar (dvojezična šuola) al pa na špietarsko podružnico Banca popolare di Cividale, kjer je odpart tekoči račun štev. 50052. Te din na usè te Svete, so se raklè rožarije tu sitmičerise; te druhi din so se banadile rodave. So bili spomanute pa tike so muorle tu uere. Te zadnje din otobarja, nopret pojutre, je bila gona na korona tau Osojane tuke je monument ano pa te bolške. Te prvi din novembarija, po-puldnè, je se raklà Miša ano je se gala na karuna taper munu-mento te Učiarske. Te sahon din so se gale karane tana monuminte ti tuu Bile, ti tana Solbice, ano za rivet, ti tana Ravance. Za isè čerimonije so bile pa autoritat te noše, alpi-nave ti noše ano od te bližnje kumune, ano den piketo od sol-dadou od te kazarne iten u Kli-že. Škoda da ni bilo fis den lipi temp. To je bilo ablačno, merzlo ano pihel pa viter. Za isè dni živijo šče pa noše te stare nauade. Te din na usè te Svete, ko zuoniuajo zuonave, so dirži numojo ogone dure da te duše morejte ulest. Rude iti din, je nauada det, tamò ki praja nuu no hišo, kej tana no intinciun, intinciun za te mertve. Prit nu prit, okol ti hiš, so odili tike ni niso mele nikar za jest o otroče. Isè to se gaio da "pre-šaca". L_ N> Za božične Šenke Na “Ideanatale” je bluo parbližno 40.000 ljudi Na videmskem razstavišču so te drugi konac tiedna že postavili jaslice (presepio) an vsiem tistim, ki so šli dol so ponujal na milione idej, ki kupit za se an za parjatelje za tele božične pranike, ki so že tu. Guormo o razstavi, mostri Ideanatale, ki je parklicala puno, puno judi: pravejo 40 taužent. Na velikem pokritem prestoru (20.000 kvadratnih metru) je 320 razstavljaucu pokazalo svoje izdelke. Od rož do igri, od bukvi do zlati-nje, je bluo zaries vsega. Od telih razstavljaucu narvič jih je bluo tle z Italije, jih nie manjkalo pa iz Avstrije, Uo-garije an Slovenije. Na teli razstavi, ki je na niek način tiela povezat Italijo z vzhodno Evropo, so na-pravli lepo presenečenje, sor-prežo Sloveniji: med zastavami, bandierami, ki flafotajo an pozdravljajo obiskovauce, je bla tudi tista od novorojene Republike Slovenije. Kuo pravi tisti italijanski pregovor? Tek gre s te čuotastim, se navade čuotat. An takuo Donatella je šla (se je poročila) z... arhitektam an je ratala tudi ona arhitekt. Za prid do tega pa ji ni bluo zadost imiet blizu Renza, je muorla tudi puno se šuolat an tarkaj je študjala, de v pandiejak 11. novemberja se je na Univerzi v Benetkah laureala. Za nje "tesi"' (an proget za tist kos Hu-mina, Gemone, ki iz pokrajinske cieste gre do železnice, ferovije) so ji dal 110 na 110. "Pridna Čeča", bi jal vsi an Donatella (Donatella Ruttar - Mo-horinova iz Hlocja) je zaries pridna. Par sarcu ji stoji, vse kar je našega. Diela v kulturnem društvu Rečan, v Beneškim gledališču, v Društvu beneških likovnih umetniku an povsierode, kjer kor napravt kako umetniško di-elo. Donatella, ničku takuo napri! An ker do trecjega (arhitekta) gre raduo, seda ti an Renzo na stuojta masa spat: vsi čakamo, de bo kieki an za zibat! So bili spomanute tike so muorle tu uere Arhitekt čestitamo! Guidac P» prave... Lieta nazaf, gor par Hlo-diče, kadar tista vas je bila buj “čivika", za svet Jakob so organizuval Športno srečanje “Skakalci s palco" (Salto con l'as-ta). pred gostilno Silvane. Miha Kačon, ki je biu ries športni človek, je pru zvestuo gledu tisto mani-ieštacjon. Tudi na Liesah jo ni zgubiu adne partide od kalčeta, an še gor par Juožulne je rad gledu tisto majhano balco, ki je skakala na mizi od pinq-pong. Takuo, de mu je par šla tajšna pašjon za šport, de se je upisu na Telemike za športne argomente. Te drugi četartak, kadar so ga zaparli tu kabino, buo-gi Miha se j' tresu od strahu; pa te parve dvie vprašanja so ble zadost lahne. Mike Bongiorno ga j' po-prašu, duo je udobiu torneo od kalčeta na Liesah: - Bar Daniela - je subit poviedu Miha. An tudi kadar ga j' pra-šu kuo se kliče tist pre-stor, kjer igrajo ping-pong gor par Hlodice. - Alla cascata - je hitro odguoriu - Dobro! - je jau Mike -Če mi odguorte še na tole zadnje vprašanje, bote naš nuov kampion. Miha Kačon, vas prestrašen, se j' troštu, de ga kiek lahnega popraša, kar Mike Bongiorno mu j' pre-brau: - Kduo je biu narguorš italijanski kampion skoka s palco? Buogi Miha, ki je poznu samuo tiste čedajce, ki so skakal pri Hlodiču, se j' začeu le buj trest an potit. Manjkalo je malo šekondu an tist tik-tak, tik-tak, ki je dajala ura, mu se j' zdi-elo, de mu s kladban tuče-jo tu glavo, an kar Mike Bongiorno mu je zaueku: - Hitro! Cajt lekar poteče...! Miha, ki mu ni tielo pridit na izik tiste ime, je zajeu s funjo, s punjam tu čelo an potiho pogoder-nju: - Dio Cristo! - Škoda, gaspuod Kacon, ste biu zlo blizu. Ni biu Dio Cristo, pač pa Dioni-si!!! Praznik rudarju Lietos bivši rudarji Zveze slovienskih izseljencu bojo praznoval sveto Barbaro, pomočnico rudarju, v saboto 7. dičemberja. Ob 11.30 bo v Špietre sveta maša, po maši položejo rože pred spomenik rudarju an od tu puodejo v "Belvedere" za popit kieki kupe. Kosilo bo v Gagliane. Za veseje vsieh bojo godli Ližo an ansambel "Gli squali". Vse kupe bo koštalo 42.000 lir. Za druge infor-macjone an za se vpisat (cajt je do petka 6. dičemberja) se moreta obarnit al na Zvezo slovienskih izseljencev (ul. IX Agosto, 8 - Čedad), al pa na patronat Inac (via Manzoni, 25 - Čedad). Minimatajur »■M ' * ''tlfSStl W?t*SteNf «j Star likalnik priča o naši zgodovini Že v osnovni šoli se otroci začnejo učiti zgodovine. Najprej seveda spoznajo zgodovino svoje družine, potem vasi, nato počasi, počasi širijo krog in zaobjemajo ves svet. V špe-trski dvojezični šoli so s pomočjo učiteljic letos celo začeli zbirati stare predmete in postavljati neke vrste mini-muzeja. Kot vidimo na naši sliki so najprej napisali kako delimo dokumente, vire, in sicer v tri skupine: pismene, vidne in materialne. Začeli so tudi zbirati, kot so sami napisali, "materialne dokumente svojih dedov": likalnik, svetilko, mlinček za kavo in podobno. Učenci tretjega razreda špetrske dvojezične šole so potem izbrali enega izmed vseh razstavljenih predmetov in ga opisali. Vsi se odločili za likalnik. Smo ga izbrali, je razložil Marco, da bi vedeli, kako so likali v starih časih. Zgoraj ima ročaj, okrog luknjice za zrak,spodaj je ploščat, je napisala Cinzia. Narejen je iz železa, je dodal Daniele. Deloval je tako, da so dali noter zareče oglje, je razložil Davide. Star likalnik ne uporablja elektrike in je ni treba plačati, je ugotovil Luca. Zame s tistim likalnikom, je zaključila Ilaria, je bilo bolj lahko likati in so bili bolj lepi. Pubblicità “super” per i nostri paesi Fate la promozione turistica del vostro paese. Questo il tema che hanno svolto poco tempo fa e in modo davvero brillante gli alunni della quarta classe elementare della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. Nei numeri scorsi abbiamo publicato alcuni di questi temi. Ora concludiamo il ciclo con gli scritti di Erika Floreancig e Liviana Gariup. COSTNE Costne è un tipico paese di montagna circondato da molti boschi. In questo paese si può trovare: pace, serenità, relax, aria pura, molta vegetazione e piatti tradizionali. C’è una chiesa molto antica, pare risalga alla fine del Quattrocento e principio del Cinquecento ed è la più antica del comune. Dopo la prima guerra mondiale è stato rifatto il campanile con tre campane, mentre prima erano due. All'interno c’è un altare ligneo con statuette del milleseicento, queste ora sono conservate nella chiesa di Liessa protette dall'antifurto. A proposito della chiesetta si narra una leggenda, ma, se la volete sapere venite a Costne! Sulla piazza c’è una vecchia fontana che è costruita con pietre, dove i nonni da piccoli andavano a prendere l’acqua e le nonne facevano il bucato. Le stagioni più belle per venire a Costne sono: l’autunno perchè i boschi sono coloratissimi, e ci sono molti funghi e molte castagne. Costne è bello anche d’inverno, perchè se c’è la neve e si prosegue per la stradina che porta alla chiesetta di S. Mattia vedrete un magnifico paesaggio. Un’altra bella stagione è la primavera perchè è tutto fiorito e si possono fare lunghe passeggiate e ascoltare il canto degli uccelli. Questo paese è proprio un paradiso terrestre! Perciò venite a visitarlo!!! Erika Floreancig TOPOLO’ Topolò è un bellissimo paese di montagna. In primavera potete vedere nascere gli agnellini del gregge, che vive libero sui pascoli, ci sono i prati fioriti, potete vedere che attrezzi si usano per seminare o come portano il letame con la gerla, il fieno nella "žbrinčja". In estate puoi vedere come tosano le pecore. A Topolò la gente è molto ospitale, poi c’è una cucina tradizionale, che nonna Romilda sarà felice di farvi gustare! Nonno Emilio vi racconterà storie della prima e seconda guerra mondiale. In alcune case ci sono ancora le "peč" che sono forni cottura in ceramica. In autunno si possono raccogliere i funghi porcini, chiodini, la “kostanjovka", le mazze di tamburo, gli ovoli. Potrete anche andare a raccogliere le castagne che mangerete bevendo la ribolla. Poi potete andare a pescare nel torrente “Koderja-na' se siete appassionati! In inverno si può sciare sui prati incontaminati. Venite a Topolò e troverete: aria pura, relax, tranquillità, cibi genuini, vita sana e gente semplice e ospitale. Liviana Gariup I BIMBI DELLA 3. ELEMENTARE BILINGUE RIVIVONO LE SERATE DEI LORO NONNI TV? No, tante fiabe Serate d’inverno: così le ha "raccontate" una “bambina" delle nostre Valli che, cresciuta, è diventata una bravissima pittrice, Loretta Dorbolò IL NONNO RACCONTA Quando era piccolo, il nonno Zac abitava in un mulino a Ver-nasso con i suoi genitori e con i due fratelli e cinque sorelle. Alle sei di sera la sua mamma chiamava tutti a cena: ogni sera mangiavano la polenta. Dopo cena i bambini più piccoli andavano a letto. D’inverno il nonno Zac si metteva vicino alla stufa e disegnava mentre il papà fumava la pipa e la mamma cuciva. Prima di andare a letto la mamma diceva le preghiere. D’estate invece sostavano sotto il noce nel cortile finché non diventava scuro. Qualche volta la mamma gli raccontava le storie che parlavano degli škrati e delle krivapete. Luca Talotti Il nonno mi ha raccontato che la sua famiglia era composta da 7 membri. La nonna di mio nonno viveva in casa sua e gli raccontava le storielle accanto al fuoco. Raccontava la storia di Bertoldo e anche di quando era piccola lei: doveva andare al pascolo, mentre i maschi andavano a scuola. Spesso pregavano il rosario. Quando c erano le castagne le arrostivano e le dividevano: a ciascuno un muc-chietto. Non cera nè TV, nè radio, avevano la luce a petrolio o a candela, perciò andavano a dormire presto. Così mio nonno trascorreva la sera in famiglia. Marco Bresciani LA NONNA RACCONTA La nonna, quando era bambina, non aveva la televisione e il videoregistratore. Alla sera, dopo aver recitato il rosario, andava con i suoi genitori ed i suoi fratelli, se era estate, nella piazza del paese. In piazza i bambini giocavano: bida alta, cepulis, nascondino, ecc. ecc. Quando erano stanchi si sedevano ad ascoltare le storie che i vecchi del paese raccontavano. In inverno, invece, si ritrovavano in una stalla, che era il posto più grande e riscaldato. I bambini intagliavano il legno, le bambine giocavano con le bambole di pezza, le donne cucivano, rammendavano, ricamavano e lavoravano a maglia e gli uomini aggiustavano i rastrelli, le gerle, intrecciavano i cesti e intanto raccontavano vecchie storie di fantasmi e spiriti. Quando tornavano a casa erano pieni di paura e se sentivano un rumore strano scappavano via di corsa. Massimo Liberale Quando mia nonna era piccola, durante il periodo di guerra, lei e i suoi familiari trascorrevano le serate accanto al caminetto. La fiamma si alzava e scoppiettava, la nonna perdeva il tempo a rattoppare i calzoni del suo papà. I suoi due fratelli cucinavano le castagne, uno le tagliava e l'altro le arrostiva. La mamma spesso litigava con il papà di mia nonna. Il nonno invece, per non ascoltarla, mangiava le castagne anche se non erano ancora molto cotte, raccontava fiabe, racconti, leggende e storie di mostri immaginari. Quando il fuoco si spegneva andavano a dormire. Matteo Primosig La nonna, il nonno, il papà e i fratellini di mio papà andavano tutti insieme nei campi. Quando tornavano a casa, verso le sei di sera, il mio papà dava da mangiare alle galline, Claudio si occupava delle mucche, Maurizio dava da mangiare ai conigli e il nonno andava in stalla a mungere le mucche e dava da mangiare al maiale, mentre la nonna faceva i lavori di casa. Quando era pronta la cena la nonna chiamava il nonno e i tre figli a cena. Dopo cena, la nonna lavava i piatti, stirava o lavorava a maglia mentre gli uomini sgranocchiavano il granoturco. I genitori raccontavano le storie ai figli e quando erano più grandi discutevano di sport. Davide Duriavig La mia nonna mi ha raccontato che trascorreva le serate autunnali sbucciando castagne, spanocchiando e facendo a maglia. Quando era inverno e faceva freddo, tutta la famiglia stava al caldo vicino al fuoco. In quelle serate i nonni raccontavano delle belle storie ai bambini che li ascoltavano incantati, compresa la nonna. Quella volta, infatti, non c'era la televisione. Daniele Trinco IL PAPA' RACCONTA In autunno, quando mio papà era piccolo, andava con i suoi fratelli a raccogliere le castagne o le mele. Alla sera tornava a casa e aiutava a scaricarle. Tutti insieme si trovavano in cucina. La mamma e le sorelle preparavano la cena, mentre il papà era in stalla a mungere le mucche e a governarle. Quando la polenta era cotta tutti si mettevano a tavola. Dopo cena essi sbucciavano le castagne e recitavano il rosario insieme ad alcuni vicini di casa, poi si raccontavano storie. Ilaria Banchig n? m:' »v •• .=> V' Con il WWF Organizzata dal WWF di Udine, si svolgerà domenica 17 novembre la passeggiata ecologica sul Monte Mia. Un autopullman sarà a disposizione degli appassionati con partenza alle ore 9 presso la sede udinese, in via Parini 11. Giunti a Stupizza, gli escursionisti proseguiranno a piedi, lungo il percorso recentemente dotato di tabelle dall'Assessorato all'ecologia della Provincia, accompagnati da guide naturalistiche. Il WWF intende così far scoprire uno dei luoghi ancora incontaminati della nostra regione. Chi desidera partecipare alla passeggiata può iscriversi presso la sede del WWF o telefonare al 0432/507895. __ TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU wm%: : 1 •' ' ■ '' "''■"T'1' ^ .:<■ ; IllpSIii GLI AZZURRI SCONFITTI IN CASA - BUONE PRESTAZIONI DI PULFERO, ALLIEVI, GIOVANISSIMI E PULCINI/A / risultati PROMOZIONE Valnatisone - Juniors 0-2 2. CATEGORIA Pulfero - S. Rocco 0-0 3. CATEGORIA Savognese: riposo UNDER 18 Valnatisone - Bujese 2-4 ALLIEVI Cormorangers - Valnatisone 1-3 GIOVANISSIMI Valnatisone - Sedegliano 1-0 ESORDIENTI Audace - Manzanese 0-2 PULCINI Manzanese/A - Audace/A ■0-2 Manzanese/B - Audace/B 5-1 AMATORI Rivignano - Reai Pullero 0-1 PALLAVOLO FEMMINILE 11 Pozzo - S. Leonardo (U.14) 0-2 Remanzacco - S. Leonardo (U.16) 3-0 S. Vito - S. Leonardo 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Pro Fagagna - Valnatisone 2. CATEGORIA Pulfero - Rizzi 3. CATEGORIA Coseano - Savognese UNDER 18 Manzanese - Valnatisone ALLIEVI Celtic - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone: riposo ESORDIENTI Chiavris/A - Audace PULCINI Audace/A - Fortissimi/A; Au-dace/B - Fortissimi/B AMATORI Udine 82 - Reai Pulfero PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Al gelso (Under 14); S. Leonardo - Gonars (Under 16); S. Leonardo - Friulexport (Serie D) Le classifiche PROMOZIONE Sanvitese 14; Spilimbergo 13; Pro Fagagna, Pro Aviano 12; S. Luigi, Juniors 11; Rauscedo, Polcenigo 10; Valnatisone, S. Sergio 9; Tava-gnacco 8; Cordenonese 7; Buiese 6; Portuale 5; Arteniese 4; Pro Osoppo 3. 2. CATEGORIA Rizzi, Savorgnanese 14; Azzurra, Manzano 13; Bearzi 12; Ancona, Natisone, Buttrio 11; Aurora 10; S.Gottardo, Pulfero 8; S. Rocco 6; Forti & Liberi, Sangiorgina 5; Ga-glianese 2; Asso 1. 3. CATEGORIA Venzone 10; Chiavris 9; Ciseriis 8; Coseano 7; Savognese, Treppo Grande, Nimis, Stella Azzurra 6; Fulgor, Colugna 5; Com. Faedis 3; L' Arcobaleno 1; Martignacco 0. UNDER 18 Serenissima 15; Bressa/Campo-formido 13; Cussignacco, Tava-gnacco 12; Tolmezzo 11; Bujese, Gemonese 10; Pasianese/Passons 9; Cormonese 8; Manzanese 7; Valnatisone, Union 91, Sangiorgina, Tri-vignano 6; Flumignano, Arteniese 4. ALLIEVI Serenissima 14; Mereto D.B., Donatello/Olimpia 12; Sedegliano 10; Valnatisone 9; Gaglianese 7; Celtic 6; Lestizza 5; Bressa/Campoformido 4; Flaibano, Bertiolo 2; Cormoran-gers 1. GIOVANISSIMI Donatello/Olimpia 12; Gaglianese, Fortissimi 11; Valnatisone 10; Sedegliano 8; Buttrio 7; Com. Faedis 6; Azzurra 5; Rivolto 4; Union '91, Flumignano 3; Bressa/Campoformido, Fulgor 0. ESORDIENTI Azzurra 12; Cividalese 10; Chiavris/A 8; Donatello 6; Audace, Gaglianese 5; Manzanese 4; Torreane-se, Buonacquisto 0. PULCINI - Girone G Manzanese 10; Chiavris 9; Audace, Union 91, Azzurra 7; Fortissimi 6; Torreanese 4; Cividalese 3; Donatello 1. PULCINI - Girone H Audace 12; Manzanese, Donatello 9; Chiavris 7; Union '91, Cividalese 5; Azzurra, Fortissimi 3; Torreanese 1. N.B. Le classifiche di Allievi, Giovanissimi, Esordienti e Pulcini sono aggiornate alla settimana precedente. Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... La Valnatisone scricchiola Un Sensini formato gol a Piacenza Al sesto tentativo l’Udinese conquista la prima vittoria in trasferta sul difficile campo del Piacenza. La squadra di Scoglio, dopo aver sfiorato il gol nel primo tempo con Nestor Sensini, al 15’ della ripresa, a seguito di un atterramento dell’ex De Vitis da parte di Giuliani, subisce un rigore trasformato dallo stesso attaccante piacentino. Inizia quindi la rimonta, con la bella rete di Sensini, che dal limite dell’area fa partire un rasoterra che sorprende il portiere Gandini. Viene poi annullato un gol a Balbo per un fallo di Calori. A tre minuti dal termine i bianconeri pervengono al successo grazie ad un colpo di testa di Sensini. Allo scadere c'é l'espulsione di Nappi per un fallo di reazione. Domenica allo stadio Friuli sarà di scena il Bologna, squadra alla ricerca di punti scaccia-crisi. Polisportiva: brusca frenata fuori provincia Dopo la brillante vittoria ottenuta con la Fincantieri, la Poli-sportiva S. Leonardo é stata sconfitta sabato a S. Vito al Taglia-mento per 3-0. Anche alle ragazze dell'Under 16, a Remanzacco, é toccata la stessa sorte, mentre le Under 14 hanno vinto per 2-0 a Udine contro la formazione del Pozzo. Sabato prossimo la prima squadra, alle ore 19.30, ospiterà le triestine del Bor Friulexport, cercando la vittoria per cancellare la prima battura d'arresto. Questa la classifica attuale: Carrozzeria Emiliana Porcia, Peugeot Mario Goi Gemona 4; Pol. S. Leonardo, Socopel Sangiorgina, Banear S. Vito, Grappa Candolini Mossa, Pav. Natisonia, Itar Cucine Fontanafredda, Fincantieri, Sanson Lu-cinico, Virtus Calzature La Nou-velle Trieste, Bor Friulexport Trieste 2; Dlf Udine, Celinia 0. Rudi Pavšič totocalcio Con la sconfitta casalinga di domenica, la Valnatisone scivola verso le posizioni di coda del campionato di Promozione. Non si possono cercare scusanti, tirando in ballo le assenze di Sedi, Costa-peraria e Liberale, per spiegare il momento negativo che attraversa la squadra azzurra. Vengono schierati in campo molti uomini fuori ruolo, ed alcuni in precaria forma fisica; i ricambi ci sono, basta avere il coraggio di farli giocare anche se sono giovani. Purtroppo questi ultimi non trovano fiducia nel timoniere della squadra. Lo Juniors Casarsa ha espugnato il comunale schierando una formazione di giovani, che hanno dato tutto, conquistando una vittoria meritata. Il Pulfero continua la sua regolare marcia, mettendo nel carniere un altro punto che consente di navigare in acque tranquille. Qualche soddisfazione in più ai propri sostenitori la sapranno dare iniziando da domenica prossima contro la capolista Rizzi. Gli Under 18 hanno perso la gara interna con la Bujese, nonostante le reti di Michele Osgnach e Federico Sturam. In campo non sono scesi, per precauzione, Nicola Sturam e Giovanni Peressutti, espulsi a Tavagnacco ma misteriosamente non squalificati dal giudice sportivo: una situazione inspiegabile perché il regolamento impone la squalifica al giocatore I Giovanissimi deila Valnatisone con il dirigente Giuseppe Bergnach che viene espulso. Cosa é successo a Trieste? Gli Allievi vincono a Udine con il Cormorangers grazie alle reti di Luca Mottes, Michele Se-lenscig e Massimiliano Campanella. Espulsione-beffa per Selenscig, colpito da un avversario: l'arbitro, curiosamente privo del cartellino rosso, ha mandato negli spogliatoi anzitempo entrambi. Grazie ad un gol di Denis Ter-licher i Giovanissimi vincono il Sedegliano la loro terza gara consecutiva, in attesa della giornata di riposo. Nulla da fare per gli Esordienti contro la Manzanese. Dopo un brillante inizio, nel quale nanno fallito alcune grosse opportunità, sono stati trafitti con un gol per tempo dagli ospiti. Continua la serie di successi per i Pulcini/A, che con i gol di Gianluca Peddis e Walter Rucchin espugnano il campo di Manzano. Un successo, questo, che rilancia la nostra formazione. Prima sconfitta, invece, per i Pulcini/B contro la squadra A schierata dai manzanesi. Purtroppo nel calcio si assiste anche a questo. La rete della bandiera l'ha segnata Federico Crast. Sabato prossimo ultimo appuntamento del girone di andata, prima quindi della sosta invernale, a S. Leonardo contro i Fortissimi. Giro del mondo per Gian’s Prosegue il giro del mondo su due ruote di Gian’s Leone, il simpatico ciclista impegnato nella rincorsa del record mondiale. Come si può vedere dalla cartolina speditaci il 23 ottobre, ha già percorso 52.427 chilometri, praticamente la metà dei 107.000 previsti Atalanta-Fiorentina 1 Bari-Lazio Cagliarl-Parma X 2 Cremonese-Foggia 1 X Inter-Ascoli 1 Juventus-Torino X Roma-Napoli X Sampdorla-MUan X 2 Verona-Genoa X Pisa-Piacenza Venezia-Ancona X 2 Siracusa-Barletta 1 X Turris-Bisceglie 1 Rudi PavSič è giornalista presso il Novi Matajur e corrispondente dalla provincia di Udine per il quotidiano in lingua slovena Primorski dnevnik. Per più di vent'anni ha seguito per il giornale e per la Rai - programmi sloveni di Trieste - gli avvenimenti sportivi sia a livello regionale che nazionale. Nel numero precedente Pierino Fanna ha totalizzato 9 punti. ÌL M/)T4JdR’ •33043- CeùbE CJvib(\LE Cu* Il giro del mondo su due mole (Magato !W>/Nov*mbr»H>*2> Gló percorsi Argentino, Uruguay, Bratilo, Portogallo, Spagna, Andorra, Atenèi, Francia, Monoco, Hallo =• •• ~ Svinerà,Austria, Juooalavig^lbgnia, Preda, Bulgaria, Turchia, Africa, Asia, Australia, Alaska, U.S.A., Messico, Isola di Pasqua, Sud America par un tatpk* di km 10/ 00C ^UttAPO’. iZS-JC - J S 9J. - SBTe u rS ébzìJku ^Saluto novi matajur VIDEM Sauodnja - Videm Je paršla Elisabetta Liepa sončna nedieja je pozdravila malo čičico, ki je vebra-la tisti dan za prit na tel sviet. Čičica se kliče Eisabetta Maria an se je rodila v čedajskem Spitale 10. novemberja. Nje mama je Raffaella Gobbo, nje tata pa Franco Balbusso. Raffaello poznajo vsi lepuo v Sauodnji, saj nje mama, Onorina Pagon, je tle odtuod an Raffaella je tle živie-la, dokjer nje šla živet v Čedad an potlè, kar se je oženila, v Vidam. Čičica je parnesla puno veseja vsiem, posebno mami an tatu, ki sta jo pru težkuo čakala. Elisabetti želmo, de bi rasla zdrava, srečna an vesela an de bi pogostu hodila v rojstno vas nje mame Raffaelle. umarla lieta nazaj) an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Čeplešiš-čah v pandiejak 11. novemberja zjutra. SREDNJE Oblica - Čedad 14.11.’86 - 14.11/91 GRMEK SOVODNJE Tarčmun Žalost v Drekini družin Na naglim je na svojim duomu umarla Marcella Petricig, uduova Massera - Drekina. Imie-la je 77 liet. Obedan se nie čaku, de Marcella nas takuo naglo zapusti, vse se je zgodilo v deset minutu: čula se je slavo an umarla je. Na telim svietu je zapustila dva sinuova, adan ji je biu v nasreči umaru že vič liet od tega. Marcello so podkopal na domačem britofe na Tarčmunu. I v* v v C eplesisce Zapustila nas je Matilda Meštova Po dugem tarplienju je na svojim duomu v saboto 9. novemberja zjutra umarla Matilde Petricig, uduova Martinig -Meštova po domače. Imiela je 81 liet. Matilde je bla deset miescu ta na pastiej. V žalost je pustila dva sinuova (drugà dva sta ji Topoluove - Ločnih Umarla je Luisa Mlinarjova An miesac od tega je umarla naša vasnjanka Luigia Feletig, buj poznana kot Luisa. Učakala je lepo starost, saj je na harbatu imiela vič ku devetdeset liet. Luisa je bla Mlinarjove hiše, poročena pa je bla v Martinkno družino. Ostala je uduova puno liet od tega. Luiso so vsi lepuo poznal, bla je barka škinja, žnidarca. V cajtu ujske an subit potlè je ona šivala vsiem tistim, ki so se tekrat ženil, pru takuo je učila šivat druge čeče. Že vič liet je živiela do par hčeri v Ločniku, blizu Gorice, dol je umarla an dol so jo podkopal. • V žalost je pustila tri hčere, Alessio, Dorico an Giovanno, an vso drugo žlahto. itig-... mm Je šlo skuoze pet liet odkar nas je zapustu Giovanni Vogrig - Ceku iz Oblice. Giovanni je biu umetnik, znu je runat lepe reči iz lesa. Tudi on je puno par-pomagu, da so na nuoge ložli Društvo beneških likovnih umetniku an je biu njega parvi predsednik. Ob žalostni obietni-ci se ga z ljubeznijo spominjajo žena Lucia, sin Valter, hči Loredana, vsa žlahta an parjatelji. ŠPETER Černecje 16.11/90 - 16.11. 91 A ila Umaru je Guglielmo Venturini Na svojim duomu je v saboto umaru Guglielmo Venturini, imeu je 79 liet. Smart ga je pobrala v sne. Guglielmo je biu velik dielo-vac. Dielu je v Afriki an v Germani an kar se je varnu damu, pa v gjavi, kamnolomu. Tudi tan doma se nie ankul ustavu. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Valerijo, sinuove Giacoma, Paola an Petra, hči Lo-retto, nevieste, zet, navuode, brate, sestre an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Ažli v pandiejak 11. novemberja po-pudne. 'No lieto od tega si šu an je takuo težkuo se parvast živiet brez tebe. Za te bomo molil par sveti maš, ki bo v nediejo 24. novemberja ob 11. ur v cierkvi svetega Pavla go par Černec. Daniela, Massimo, Mariagiulia an vsi tisti, ki so te imiel radi. PIŠE PETAR MATAJURAC Al ste poznali Tona Karnielovega? Sh novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur ar.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento • Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% O njem sem že an parkrat pi-sou, tudi v nadaljevanjih "Fašizem, mizerija in lakot '. Takrat sem biu napisou, kar so vedli vsi dreški ljudje. Tona je nesu prodajat hruške v Tolmin in kadar jih je prodau, je šu v tolminsko oštarijo in s kvartinam za kvartinom je mož šeu v "rožce". Ko je biu takuo lepuo na kuraž, je pozdravu vsakega tistega, ki je prestopu prag gostilne z besedami: "Živio Slovenci!' In takuo je pozdravu tudi skupino fašistov, ki se je bla nasula v gostilno. Rezultat tega je biu, da so ga naharbutali, nabili, garduo natukli in vsega karva-vega dali v ruoke karabinier-jam, ki znajo biti zmeraj zvesti državnim režimom. Ne vemo, kam je šla končavat tista koša, s katero je Tona nesu hruške v Tolmin, na žalost pa vemo, ka-kuoje šu končavat on. Tona je biu simpatičen mož. Rodiu se je v Zaločilu - Rukinu, v Mašinovi družini. Od tu je šeu za zeta v Kraj, v Karnielovo hišo. Adni so pravli o njem, da je imeu "duge roke", al "àuge parste", kar v drugih besiedah pomeni, da je rad pobrau, kar mu je paršlo pod ruoke. Tisti, ki so ga bulj od blizu poznali, ki so mu bli parjatelji, pa pravijo še donašnji dan, da ga ni bluo bulj bardkega človie-ka na svietu. Tudi parjatelji priznavajo, da je mož v štiski rad pobrau, kar ni bluo njega, da pa je povarnu -skrivš al odkrito-trikrat doplih, kadar mu je Buog napunu mieh, kadar je mu. Ko so ga iz Tolmina karvave-ga odpeljali, njemu neznano kam, mu je bluo žal za koš, ki je biu čisto nov, posebno pa za družino, ki ga bo zastonj čakala doma. Za eno lieto potem je umaru od žalosti (al je bla sa-muo žalost?) dol na Sardiniji. Karnielova hiša an družina v Kraju sta se zgubile. Rajnik Tona je biu zlo kuštan mož. Drugič vam bom pisou, kakuo sta šla on an Fošč iz Kraja v Tolmin prasce kupavat. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak ob 11.00 v četartak ob 8.30 v petak ob ll;00 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak ob 11.15 v sriedo ob 15.00 v petak ob 9.45 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 14.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 12.30 v sriedo ob 15.00 Oblica: v sriedo ob 15.30 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v četartak ob 12.00 Oblica: v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 8.30 do 11.00 v torak od 8.30 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v petak od 8.30 do 10.30 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio w v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. NOVEMBRA Srednje tel. 724131 Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 16. DO 22. NOVEMBRA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BClKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Tel. (0432) 730314- 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE Dl CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda 30. 10. 1991 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski tolar SLT 18,50 19,50 Ameriški dolar USD 1220,00 1280,00 1281,40 Nemška marka DEM 743,00 758,00 747,55 Francoski frank FRF 216,00 221,00 219,08 Holanskf fiorini NLG 658,00 668,00 663,55 Belgijski frank BEC 35,25 36,50 36,32 Funt šterling GBP 2150,00 2180,00 2177,15 Irski šterling IEP 1960,00 2000,00 2000,00 Danska krona DKK 189,00 194,00 192,80 Grška drahma GRD 6,30 6,80 6,67 Kanadski dolar CAD 1080,00 1140,00 1138,20 Japonski jen JPY 9,40 9,85 9,72 Švicarski frank CHF 843,00 860,00 852,70 Avstrijski šiling ATS 104,75 107,50 106,26 Norveška krona NOK 187,00 192,00 190,87 Švedska krona SEK 202,00 207,00 205,32 Portugalski eskudo PTE 8,20 9,00 8,70 španska peseta ESP 11,40 12,10 11,89 Avstralski doiar AUD 950,00 1005,00 1005,80 Finska marka FIM — — 307,30 Jugoslovanski dinar YUD 10,00 15,00 — Europ. Curr. Unity ECU 1531,40