Bcseda c. kr. ministra. (Konec.) Kar je za Nemca prav, to menimo, ne more za Slovenca biti krivo. Da je med njima v tem razlika, tega mi po avojem stališča ne moremo ia tadi ne priznamo. Sloveaci ao v resaici skorej aami kmetje, Nemci pa ao pri aas ali tržani ali meatjaai. Po avojem poslu so razlioni, veadar pa, kar se pravi, ataaovitni prebivalci aiao. Iz svoje velike večine so le bolj mimogredž na aaši, elovenski zemlji. Kaj pa se more clovek na take Ijudi zauesti, o tem nima nibče več dvomov. In veadar so ia še imajo ti ljadje doslej ediai besedo pri porotaih sodbaa v Celja. Da to ni zdravo življeaje, uganeš po takem lebko in je to največ krivo, da nima aaše ljadstvo prav nir zaupaaja na porotae sodbe, kakor ae one vrše1 doslej pri c. kr. okrožai 3odaiji v Celju Za aloveaatvo ali nemštvo 8e še pri njih, vaaj v prvi vrati ne vpraša. Vsled tega tudi ne aaglašamo mi pri tem vprašaaju slovenstva. Nam je za to, da razkažemo avetu, kolika da leži krivica za naše alovenske kraje v tem. da se slov. možje ki ne škilijo na nemško stran, ne jemljo med porotaemože. Sodi ae namreč o ajih, da ne zaajo netnški in da za to aiso za porotaike. Ako pa vleče kater sloveaski kmet z aemčarji, pri njem ae zatiane oko, češ, da zna tadi nemški. Ali pa zna, za to ae ne vpraša veliko, dosta je, da ae štuli med Nemce. Več se od ajega ne tirja. Predsedaik c. kr. okrožae sodaije v Celja ima pri liatiaab porotnih. mož zadajo besedo. Pri tem ma stojita dva moža na straai. Vzeme ja on in sicer iz celega sodnijskega okroga Kdo sta imela doslej ta poselV Bila sta to moža, ki stojita po polaem na strani nemčarjov, torej zoper alovensko ljadstvo. Edea je doma v Ormožn, g. F. Kada. dragi pa prej v Mariboru in aedaj v Gradca, g. dr. Joeip Scbmiderer. Oaa ata torej na zadaje odločila s predsednikom c. kr. okrožae aodaije v Celju, g. dvornim avetovalcem pl. Heinricherjem, kdo da velja in kdo da ne gre za porotaika. Mi nismo za to, naj ja dolži kdo, da sta imela pri tem nemčurako mero. Ne, mi ne rečemo, da sta se, kedar je hodilo za kako razaodbo, raji odločila pri Nemca ali aemčarju za to, da kaže, pri odločaem Sloveaca pa za to, da ne kaže za porotaega moža. Da ata ona zmožaa to atoriti, tega ne trdimo, že za to ne, ker imamo veliko spoštovaaja do g. predaednika c. kr. okrožne sodnije v Celja. Le-ta ju je gotovo, predno ai ja je izbral v pomočaika, dobro preaodil. Ko bi se mu bila v tem ozira samljiva zdela, javaliae bi jih. ne bil vzprejel. Tejra tedaj ne, da ju mi samimo. Toliko pa meaimo vae eDO, da prav, čisto prav ni bilo njija voliti. Njuao očitno delovaaje dela ju samljiva in kjer ima ljadstvo le količkaj azroka, da sumi, tam ai ae da vzeti več sama. Sum oetaae aam ia dobre reei ne pride iz ajega. Ce tedaj to preudarimo, ne bo nam težko vedeti, koliko da j^t.pomena za elov. ljudatvo v odgovoru g. ministii*a.f Ako se poalej ravaa pri aeatavljeaja liatia 's'6-rotnih mož zvesto po njegovih mislih, bode.-koaec tistema nezaupaaju, a katerim je dosle,j» slov. ljadatvo gledalo na porotae aodbe v Celja. Bog zaa, kaj ta pridobitev ni po takem ali človek se le čadi, kako je bilo mogoče, da se že doslej ni tako ravaalo. Po uzroka išče zastonj, kajti to da je zaati nemški, že tudi vsa omika, katere je za porotae sodbe treba, ne zaati pa tega jezika je zadoati, da človek ni za-nje, — to ae aam ae zdi na nobeno atraa verjetao ia taka misel tudi ni, reci kdo, kar hoče, pravična. Naaproti pa je načelo, ki leži v misli g. pravnega miniatra, zdravo ia zato ga amatramo za tako, ki ga arae aloveaako ljadatvo biti veselo.