DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 11
Gorica - Trst, 12. marca 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65.—
PoSt. <5ek. rafi. ftt. 9-18127
Izhaja vsak petek
1848-1948
Jutri, 13. marca, bo stoletnica tako zvane »marčne revolucije« v Av* stri ji. Ta revolucija, kateri smo posvetili vrsto zanimU vih podlistkov v našem lU stu, je prinesla svobodo avstrijskim narodom in je mejni kamen v slovenski zgodovini. Kako je izgleda? lo življenje v državi pred to revolucijo? Poslušajmo, kaj nam pravi zgodovinar.
»Mir, red in zadovoljstvo med državljani pa se po mnenju vodilnih državni? kov tistih let najlaže dose? že z absolutistično' (danes bi rekli: totalitarno) vlado in z močno policijo. Držav? ljan naj dela in plačuje dav? ke, sicer naj pa molči. Kako se davčni denar porabi, o tem naj odloča vlada, ki vse ve in ima vedno prav. V dr? žavne stvari naj se podlož? nik ne vtika.«
Ko berete zgornje vrste, ali nimate neprijetnega ob; čutka, da mračna minula stoletja zopet silijo na ob? zor je? Kakor j e za časa »Svete zveze« knez Metter* nich mislil za vse svoje dr? žavljane, tako rasejo tudi dandanes bedno nove vla; de, novi režimi, v katerih odločujejo nezmotljivi Sta? lini, Titi, Groze i. t. d. in to? talit ar no gospodujejo svo? jim ukročenim podložni? kom. Najbolj kričeč in naj? bolj obupen primer pa nam nudi v' tem pogledu ravno te dni, ko se bliža spomin na marčno revolucijo, ne? srečna Češkoslovaška. V borbi za državljanske svo*> boščine in človečanske pra? vice so korakali Čehi vedno na čelu vseh Slovanov. S kakšno nepopisno žilavo? st jo in preudarnostjo so se pod vodstvom svojih veli? kih sinov Masarvka in Be? neša borili, da so si zgradili svojo lepo in ponosno dr? žavo. Ves svet je občudoval njihovo delo: Češkoslova? ška je veljala za vzor de? mokratično urejene države. Saj se je v političnih bor? bah osivelemu Renešu po? srečilo, da je premostil po? litična nasprotstva med raz? nimi strankami in vse stran? ke zedinil v skupni vladi ter tako dokazal življenjsko silo demokratičnih načel. V državi je vladala svobo--da, vsak državljan si. je lah? ko svobodno izvolil stran? ko, ki je odgovarjala njego? vemu prepričanju, te stran? ke so med seboj lahko mir? no tekmovale, se pa za skupno delo tudi lahko na temelju popolne enakoprpv? n os ti tesno povezale in-združile. Reči moramo, da so v tem pogledu bile raz? mere na Češkem vprav idealne.
I o stanje pa ni bilo všeč komunistom, ki nočejo po? štenega sodelovanja in so? žit j a, ampak hočejo oblast in komando. Oni ne trpijo enakopravnih ljudi, temveč poznajo samo bogove in sužnje, Zato so proglasili od Tomaža Masaryka, veli? k ega borca za svobodo in demokracijo, in njegovega učenca Beneša ustvarjeno državo za zastarelo, nazad? njaško in nasilno ustoličili na Hradčanih komunistično diktaturo. Masarykov sin, Ivan Masaryk, ki je ostal tudi v novi vladi zunanji
Jan Masaryk-žrtev komunizma
Ko je ustanovitelj Češko? slovaške Tomaž Masarvk v drugi polovici prejšnjega
čani, da bom zapustil svoj položaj; takrat boste vedeli, za kaj gre.« Danes vemo,
stoletja na dunajski univer? za kaj gre. zi zaključeval svoje študije, j Vesti 0 Masarvkovem sa? ! so pritegnili njegovo pozor? momoru niso stoodstotno nost številni samomori te? | trjene Okoliščine so šel
gledu komunizma, celo pa? radoksna, vendar ničesar ne more spremeniti dejstva, da je bila češkoslovaška de? mokracija res demokracija, ne pa farsa. Vsa češkoslo? vaška tradicija, poosebljena
danjega časa. Mlademu fi? j vedno”"neTasne"" Nekateri v zadnjem času v Tomažu
politika in državnika, je bi? la pomembna razprava o samomoru, ki je vzbudila veliko pozornost ter ohrani? la svoj ugled tudi kasneje. Posebno poglavje je bilo posvečeno tudi tako imeno? vanemu političnemu samo? moru.
Manj kot štiri leta za tem, ko je Stalin leta 1945 Benešu dal zagotovila, da bo »dovolil sedanji demokrat? ski ustroj na Češkoslova? škem«, je sin pokojnega Tomaža Masarvka Jan — kot pravijo dosedanje vesti iz Prage ter češkoslovaško uradno poročilo — napravil samomor. Skočil naj bi iz drugega nadstropja svojega stanovanja v palači Černin, kjer so bili prostori zuna? njega ministrstva. Pogažena je bila beseda, kot plen ne? nasitne obsedenosti po ob? lasti je v kremplje Moskve spet padla nova država in kot posledica tega se je utr? nilo življenje velikega sina velikega očeta. Oboje je pretreslo ves pošteni svet, hkrati pa ga znova opozo? rilo na nevzdržnost stvari, ki se dogajajo v komunizmu žrtvovanem delu Evrope.
Še na pariški konferenci leta 1946. je Masarvk upal: »Hočemo demokracijo, ki bo združila Čehe in Slovake v miru in v pohodu proti napredku; hočemo dospeti do te stopnje demokracije s sredstvi, ki so združljiva z listino Združenih naro? dov.« Pred tremi meseci pa je dejal glavnemu češkoslo? vaškemu delegatu pri Zdru? Ženih narodih Papaneku, ki je odhajal v Lake Success: »Vi morate ostati. Pred se? boj imamo težke čase in ne smemo popustiti! Jaz bom skušal ščititi naše ljudstvo, dokler bo mogoče. Če se kaj zgodi, ste lahko prepri?
z delom, sva se spustila v pogo? vor o političnih razmerah.	Jaz
sem mu zaupal in povedal, da nisem preveč prepričan o resnič? nosti nove svobode, katero	nam
predstavniki OF obljubljajo.	On
pa je bil zelo navdušen za OF in za nov režim v Jugoslaviji sploh. Prepričan je bil, da bo prišlo bla? gostanje in srečno življenje. Po? zdravila sva se in si želela vse najboljše. 15. sept. leta 1947. je prišel kraj, kjer je ta prijatelj živel, pod Jugoslavijo. Te dni pa sem zvedel nepričakovano novico, da moj prijatelj nima več svoje obrti, za katero je delal in se mu? čil vse življenje, in da ' izvršuje svoj poklic v neki zadrugi	kot
hlapec, kajti zadruga je v rokah nepoklicnih in samo političnih ljudi. Obrt mu ni bila odvzeta, pač pa mu niso komunistične oblasti dale potrebnih surovin, tako da je moral svojo neodvi? sno obrt zapreti. Ali najbolj ga
skih aktivistk pa tja do Ozne ter vsi komunistični mitingi in sestanki imajo samo en cilj: držati n stab nem strahu slovensko ljud? stvo. Tudi Mussolini in Hit? ler sta delala, tako.
lozofu in duseslovcu se je raz, j d š5ajo možnost, ! Masaryku, Benesu m Janu zdelo vredno, da to vpraša? |da g. je pokojni minister Masaryku, pa je danes pa? nje podrobneje preuči. Di? res Sam vzel življenje, so pa dla kot žrtev nasilja enako, sertacija Tomaža Masary? | ^ mQČni razl j za do; Tot se je to zgodilo tudi | ka, kasnejšega praktičnega m1iey() _ in Q t£m . y sye# | pred devetimi leti Tczko
tu 7p mnnon olašn-v _____ da	1	Pa	Je	pnpisatl krivdo za to
tu /e mnoBo »lasov da	češkoslovaški Neka?	bo!l' da mora delat'	na stara lcta
se skriva v ozadju zločin. sa™o cesKosio\ aski. . ckj	, icontroj(> nesDosobnih
Traoikn v unkenem nrimp-	terim	razumljivim okollSCl?	r, . Staln° Kontrolo	nesposobnih
liagika v nobenem prime-	tudi	aktivistov in moleati	kot grob.
m ne iznstnin- če ie zločin nam se pridružujejo tudi	k
w v • Vi -v	»c	’	nekatere	nerazumljive	ka211 T&ka je usoda vseh delavnih in
je to na,podle,sa. mamfe, "'“""""i'' We skrhllih	komu„ls,i5„0
stacija živalske« mstmkta	1Svo_!»P-.vo. H»..t « - imeti ni.
komunizma, ki mori; cas- 1 oaa °b.raJa aejsrvo
tudi nmTročio cinovo norn- da je komunizem z nasiljem i	Siojega, kar bi mu dajalo
tudi najveeje Sinove	naro-	V. -I	svfdernu ukazu eno	i P°gum	ia veselje do dela, ker je
da, da se	preko njih	trupel i	Pokoril	svojemu ukazueno s
,.uA„rn	„ui„mf;. m	državo	več, ki z ostalimi dr?	j 'sa^a	laatna	Posestj Pa tudl P
vzhodne Evrope	i ses^ maJhnc	obrtniške delavnice
pred katero vest človeštva I zava™1v , ne more molčati. Če pa ye , morda ze v kratkem tudi na samomor, je to največji ™™ ne bo vec suverena protest velikega svobodo?. država ampak samo se se? ljuba pred celokupnim čer j stavnide, Z,,8.o. . škoslovaškim narodom in' Ko so zaveznik, leta 1940.
ali prodajalne neodpustljiv greh po komunističnih naukih.
Dokler ne pride komunizem na vlado, se dobrika malemu člove? ku, obrtniku, malemu trgovcu.
opomin vsemu svetu, naj se zgane, ker se mu bo .sicer zgodilo s silo enako, kar si je on prosto? voljno izbral: žrtev v zgo? dovinsko svarilo.
de mre priznali češkoslova? K° je enkrat na vladi, pa jim za? poštenemu ^ y]ado.y tujini> je Jan, vije vrat.
Masarvk izjavil Nevilleu Chamberlainu:	»Vztrajam
na tem, da bom sodeloval v evropskem orkestru. Ni , mi do tega, da bi igral bas, Naj si je bila češkoslova?: ( Zadovoljen-sem tudi -s- piko? ška politika v zadnjih petih j lom.« Toda igralec pikola letih še tako nenavadna, je zdaj presunil dirigente; merda z vidikov izkustev, j morda bodo spoznali, da ni ki si jih je svet nabral v po? | orkestra samo z basi.
vije
To so gola dejstva. Kdor ne ve? ruje, naj pogleda preko državne meje, ali naj se pelje z izletniki na Bled, ali Planico, ali v' Ljubija? no in naj povpraša prav zaupno .iti. .skrivaj svoje znance, pa bo sli? šal o tragediji malega človeka pod komunistično državo.
Člen 6. italijanske ustave
Člen E. italijanske republikanske ustave določa sledeče: »Republika ščiti s posebnimi zakonskimi ukrepi lezikoime manjšine*4.
Nemška, francoska in ladinska manjšina so še dobile posebne statute, hi jim priznavajo in jamčijo njih manjšinske pravice. Le za nas Slovence ni se nobenega posebnega zakonskega ukrepa. Zato je Slovenska demokratska zveza poslala ministrskemu predsedniku g. De Gasperiju nujno spomenico v tem oziru.
Malim trgovcem, gostilničarjem in obrtnikom
Po prvi svetovni vojni sem bil kot delavec zaposlen v nekem obratu. Z menoj je delal tudi ne? ki moj prijatelj. Bil je vedno ve? sel, dobrega srca in poštenega značaja. Delala sva in živela po?
minister, je bil od dogod? kov tako pretresen, da je zgubil ravnovesje in šel pro; stovoljno v smrt. Njegov žalostni konec je silno od? jeknil v mednarodnem sve? tu, kjer je užival kot diplo? mat velik ugled, kar gro? zotno priča, kaka nesreča je zadela Češkoslovaško, ki je. prišla pod komunistično peto.
Kar so komunisti dosegli na Češkoslovaškem, to bi radi izvedli tudi v Italiji. Vsi njihovi napori gredo za tem, da bi pri volitvah 18. aprila zmagali. V ta namen bi radi dobili tudi slovenske glasove in so zato vzeli med štirinajstorico komunistič? nih kandidatov za pokraju ne Bellund ? Videm ? Gorica
šteno in s pridnostjo polagala li? | ro po liri v hranilnico z name? nom, da si sčasoma ustanoviva svojo družino in po možnosti tu? di svojo neodvisnost, kot je pač želja vsakega	fanta.	In	zares	so
se naše želje	izpolnile.	Jaz sem
, T l i %/i i •	\i„	šel iz onega kraja in si ustanovil
dr. Lamberta Mermoljo. Na y Trstu s%vojimi težko zasiUŽCc ta način hočejo ociganiti njm. j.^. jn z pomočjo drugih_ slovenske volivce, da bi jim j svojo majhno neodvisno obrt. pomagali priti na oblast. jvioj prijatelj pa je ostal v enem Praga nas uči. Tam so mestu in si je tam pozneje kot potisnili v ropotarnico sta? jaz s svojimi prihranki in pomoč? rega Beneša, ki je bil tvorec i jo dobrih ljudi tudi otvoril majh? Češkoslovaške in so pogna? n0 obrt. Včasih sem šel k njemu H V smrt Ivana Masaryka, na ol?isk in ga našel vedno vese? ki se je zgrozil nad nesrečo,. hi zadovoljnega. Imel je dru? ki je zadela njegovo domo; Aino z dvema otrokoma in majh? vino,	no obrt, v kateri je delal sam kot
• l - ji • -Jo gospodar z delavcem in svojo so?
Žalostno m bridko je, da	D ih dclavnih mo£i ni
moramo ob proslavi dneva, imd> ker gbik ohrt a> Pres ki nam je	prinesel	svobodo,	življaJ. sq se	o jn	v
opozarjati na temne sile, največjem ■ zadovoljstvu. Meseca katere nas hočejo zavesti v
i . —	-	.	.	j	.	.	...	avgusta leta 1945. sem ga spet
hujše	suzenistvo	kot	je	bil	„ ..	. ,
Metternichov absolutizem.;oblskal ’n slccr v coni B-Nascl
Se bolj žalostno je pa dej; ise™ ga,kot P° navadi vesckga 111
stvo, da pri tem zavajanju j za ovo ■)nega-
sodelujejo tudi slovenski j Po običajnem pozdravu in vpra?
razumniki.	i	sevanju,	kako je z družinama in
Fašikomunisti
in slov.
V Trstu se j.e vršil pred par dnevi ustanovni občni zbor Antifašistične sloven? sko ? italijanske ženske zve? ze za STO. Fašikomunisti so prignali tudi iz cone, ki je pod jugoslovansko voja? ško upravo, precej žen. Po istrskih vaseh so agitirali in vpili, da morajo na zbo? rovanje v Trst vse žene, ki so proti vojni in proti ameriškemu suženjstvu. Kdor ne gre, da je za novo vojno in nasprotuje »ljudski vo Iji«. Dosti žena je prišlo v Trst, da so si tu nakupile živeža in potrebščin, ki jih doma ne dobe. Na zborova? nju so bile popolnoma pa? sivne, onemele. Če je kak? šna zaploskala, je storila to mehanično, ne z dušo in iz prepričanja, ker je pač tre ba ploskati, ko aktivistka konča govoriti. Ko so se že ne vračale z zborovanja, so klele svoje priganjače, ki v teh dneh silnega ^oljskega dela trgajo’matere iz dru žin in jih gonijo v Trst ka? kor na ogled, da se komuni? sti lahko bahajo pred trža? ško javnostjo: vidite, koli? ko nas je?
Da, da, same številke in števila so jim mar. Kaj zato, če so ljudje proti mitingom in komunističnim sestan? kom. Zadosti, da parirajo, se pokoravajo in da se boje. Strah je lepa- reč, jc dejal oni, ki je čredo volov z mo? kro cunjo podil. In danes jb postal strah največji za? veznik fašikomunizma. Za? to vse žuganje, priganjanje, zmerjanje in kričanje od vaških priganjačev in žen?
Nadure iz hvaležnosti
Delavski sindikati v Pragi so sklenili, da bo? do delali delavci in in službenci dne 14. marca 'brezplačne nadure in to iz hvaležnosti, da jim je Gottwald priboril »ljudsko prostost«.
Pravijo, da nekateri češki delavci že prosijo: » B u c h e n w a l d o v in G o 11 w a l d o v re? ši nas, p Gospod!«
Od srede
do srede-
4. MARCA : Komunistični pra? vosodni minister v Prag/ je sporoči/ po radiu komunističnim aks cijskim odborom, naj se ne bojijo, da bi pri svojem delu prekoračili pravna polnomočja, zato ker bo? do naknadno izdali zakone, ki bodo njihovim dejanjem dali pra\mo podlago. — Odbor anglet ške delavske stranke je podal iz? javo, ki pravi, do je vsako bese? dičenje komunistov o demokraciji samo sredstvo, da bi dosegli diks taturo ene same totalitaristične stranke v prid tuje policijske dr? zave ? Sovjetske zveze. — Pri? hodnjega zasedanja češkoslova?' škega parlamenta se bodo lahko udeležili samo poslanci, ki so podpisali izjavo lojalnosti do no? ve komunistične vlade. — Narodi ni odbor angleške delavske stran? ke je objavil opozorilo vsem so* cialistom in sredincem, ki se še bratijo s komunisti, noj se uče iz češkoslovaških dogodkov. — Biv? ši podtajnik britanskega zunanje? ga ministrstva lord Vansittarl je v parlamentu poudaril, da Stali? nov nastop na Češkoslovaškem jasno kaže na to, da bi sovjeti prav tako tvegali vojno kot Hit? ler, če se ne bi bali ameriške premoči. — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da so Združene države poslale, odkar je prenehala poslovati UNRRA, pa do danes v področja, ki jih je opustošila vojna, zat preko 400 milijonov dolarjev blaga. — Arne* riški zunanji minister Marshall je predložil kongresu, naj odobri vsoto 20 milijonov dolarjev kot začasno pomoč Svobodnemu tr? žaškemu ozemlju. — Češkoslova? ški veleposlanik v Združenih dr* žavah Juraj Slavik je odstopil. Tik pred svojim odstopom je de* jal: »Prepričan sem, da nisem sam. Beneševo geslo v drugi sve* tovni vojni: »Svobodna Češkoslo* vaška v svobodni Evropi« ostane slej ko prej naše geslo«. — Češko* slovaški zunanji minister je iz ja* vil, da utegne biti pravilna šte* vilka 37 tisoč oseb, ki so s pri* hodom nove vlade na *oblast iz* gubile kruh. — Iz Prage poročajo,
da je predsednik Beneš zbolel________
Na belgijskem zunanjem mini? strstvu so začeli razgovore za ustanovitev zahodne evropske zveze med Veliko Britanijo, Francijo /n. državami Beneluxa. — Češkosiavaški poslanik na Ni* zozemskem Sergij Inger je odst o* pil. '
5. MARCA: Bivši romunski
kralj Mihael je poslal izjavo o svojem prisilnem odstopu. Čete so obkolite kraljevo palačo in h kralju sta prišla ministrski pred* sednik Groza in drugi	komuni?
stični ministri. Opozorili so kra* Ija, da bo nastalo splošno preliva* nje krvi, če ne podpiše izjave o
Od srede ____________do	srede
odstopu, Kralj je pripomnil, da se ne čuti vezanega s podpisom odstopa in da se bo slej ko prej vrni! na svoje mesto. — Gospo: darski in socialni odbor Združe; nih narodov je izjavil, da ni pri* stojen za reševanje..vprašanja ju* goslovanskega zlata v Združenih državah. — Ameriški general in opolnomočenec ameriške vlade na Kitajskem Wedemeyer je izjavil, da je treba gospodarsko pomoč Kitajski podpreti tudi z vojaški; mi podporami. -— Nova komuni; stična vlada na Češkoslovaškem bo podržavila preko 90 odstotkov industrije. — Predsednik Beneš je označil kot neresnične vesti o svoji bolezni, ki jih je razširilo češkoslovaško komunistično mini-, strstvo za obveščanje.
6. MARCA : Od šestih poli tič; nih strank na Finskem, je samo komunistična partija za vojaško zvezo s sovjeti. Večina strank je sploh proti kakršnim koli pogaja; njem s sovjeti. — Švedski o-, brambni minister bo po posveto vanju s poveljnikom vojske pred; ložil parlamentu predlog za pove: Čanje švedskih oboroženih sil. — Na ameriško zasedbeno področje v, Nemčiji stalno prihajajo mno--žice beguncev, ki se skušajo ret siti pred komunističnim preganja= njem na Češkoslovaškem. — Boh garski veleposlanik v Bruslju je odstopil in izjavil, da ne more več zastopati sovjetiziranega re; žima, ki so ga postavili v domo: vini proti volji naroda in z na: siljem. , —- Britanski ministrski predsednik .11tlee • je poudaril, da mora imeti Anglija popolnoma izvežbano vojsko, ker bo spopad v primeru nove vojne izbruhnil popolnoma nepričakovano. — Predstavnik ameriškega pol jedeh skega ministrstva je izjavil, da bo 'Amerika poslala Franciji in Italiji dovolj žita, da bosta imeli obe državi zagotovljene krušne obroke do prihodnje žetve. — Delo na konferenci za sklenitev zahodno evropske zveze zadovo: Ijivo napreduje. — Češkoslovaški poslanik■ v Turčiji je odstopil. Tudi iz Kanade poročajo o od: stopu češkoslovaškega konzula. *
7. MARCA ; Anglija, F ranči }m in države Beneluxa bodo verjetno še pred pariško konferenco 16 evropskih narodov podpisale po; godbo za zahodnoevropsko zvezo. Na konferenci v Bruslju so do; segli popolen sporazum. — V Compiegnem je govoril De GauU le, ki je pozval zahodno evropske države, naj čim prej ustanovijo močno gospodarsko in vojaško zvezo, da preprečijo poskus sve: tovne nadvlade Sovjetske zveze.
— Voditelj levega krila angleške delavske sfranke Grossman, ki je bil doslej na glasu kot velik prijatelj sovjetov, je po dogodkih na Češkoslovaškem izjavil, da zahodna Evropa ne sme več trpe; ti komunističnih poskusov za str= moglavljenje demokracije v svet tu. — Bolgarski veleposlanik v Londonu profesor Dolapcijev je odstopil v znak protesta proti notranji in zunanji politiki bol: garskega komunističnega režima.
— Francoska narodna zbornica preučuje nov finančni program, ki predvideva zvišanje davkov za premožnejše sloje prebivalstva.
8. MARCA : Svetovalec češko* slovaškega poslaništva v Ankari, fn prvi tajnik poslaništva Dvorak sta bila na zahtevo komunistov razrešena svojih mest. — Bivši voditelj bolgarske kmetske stran: ke dr. Georgi j Dimitrov, ki ima enako ime kot znani komunist Dimitrov, kateri je danes mini: strski predsednik v Bolgariji, je izjavil dopisnikom med drugim: »Komunisti bodo skušali Izvesti svoj naslednji državni udar v It a: liji in ‘ne na Finskem, kajti do: godki na Finskem so le slepilo«.
— Westminsterski katoliški nad; škof kardinal Griffin je pozval Evropo in ves svet, naj se odloči za Boga, ali proti njemu. Ljudje se morajo sedaj opredeliti, ali so za demokracijo in svobodo, za božje in človeške pravice, ali pa za sistem, ki ustvarja iz ljudi suž;
nje, čeprav se skriva pod krinko demokracije. —- Finski predsednik Paasikivi se je začel pogajati s sovjeti ■za sestavo pogodbe prija: teljstva in medsebojne pomoči. — Češkoslovaški generalni konzul Hamburgu je odstopil zaradi ne: davnih dogodkov v Pragi. — Zveza norveških novinarjev je objavila javen protest proti pre: ganjanju novinarjev na Češkoslo: vaškem. —- Angleški listi odobra: vajo izjavo De Gaulla, da je tre; ba doseči z Nemčijo pomiritev, kajti če bi Nemčija prišla za že* lezni zastor, bi se položaj zahod: noevropskih držav resno poslab; šal.
9. MARCA : Vseh 16 evropskih držav, ki so sprejele Marshallov načrt za evropsko obnovo, se bo udeležilo konference, ki bo 15. marca v Parizu. Na tej konferen; ci bo prvič zastopana tudi Nem; čija. — Finsko zunanje ministr; stvo je objavilo, da je Finska vla■-da sprejela sovjetski predlog za pogajanja o sklenitvi prijateljske in vojaške pogodbe s Sovjetsko zvezo. — Zavezniška komisija za bivše italijanske kolonije je zače; la s svojim delom v Tripolisu. Arabci zahtevajo ustanovitev ne: odvisne in združene Tripolitanije.
— Velika Britanija in Francija sta povabili italijansko vlado, naj po; novno pošlje svoje zastopnike v nadzorstveno komisijo za medna: rodno upravo Tangerja. — Pred: sednik Truman bo ponovno kan; didiral pri predsedniških volitvah. Tudi general Mc. Arthur je pri* pravi jen	sprejeti predsedniško kandidaturo. — Madžarska socia: listična stranka je soglasno skle: nila, da se priključi komunistični partiji. To je storila popolnoma prostovoljno, ko so komunisti stranki primerno zagrozili s po: sledicami v slučaju obotavljanja.
— Bolgarsko sobranje je s hitrim postopkom odvzelo državljanske pravice in vso imovino bolgarski: ma poslanikoma v Londonu in Bruslju, ki sta nedavno odstopila.
— Sovjetska zveza je izročila Franciji protestno noto proti skle* pom, ki so jih sprejele Anglija, Francija in druge države na kon: ferenci v Londonu.
10. MARCA :	Skupina bivših romunskih političnih predstavni; kov v inozemstvu je izdala iz ja: vo, ki pravi, da svobodni Romu; ni ne priznavajo odstopa kralja Mihaela, ki ga je izsilila manjšima, podpirana od tuje sile. — Varno.-stni Svet se zopet ni mogel spora; zumeti o izbiri tržaškega guverne--rja. Zahodne sile so odklonile vse sovjetske in jugoslovanske predlo: ge. — Na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji so sestai’ili novo nemško vlado, ki so ji nadeli za spremembo ime »Gospodarska komišija.« Predsednik je star ko; munist Rau. — Češkoslo\’aški zu; nanji minister Masaryk je izvršil samomor. Češkoslovaška komu riistična vlada je izdala uradno sporočilo, v katerem na moč hvali preminulega in na dolgo in široko razklada vzroke njegove smrti. Tik po Smrti Masaryka so se ne; nadoma pokvarili vsi telefonski vodi z Prago. — Odstopil je mad-. žarski poslanik v Londonu. — Na Češkoslovaški meji so aretirali večje število dijakov, ki beže iz domovine. — Stalni predstavnik Češkoslovaške pri organizaciji Združenih narodov Jan Papančk je včeraj uradno zahteval od Var; nostnega sveta naj obtoži Sovjet: sko zvezo zaradi napada na Če: škoslovaško s pomočjo komuni; stičnega udara. Predstavnik je na: dalje izjavil, da je še vedno urad; ni zastopnik češkoslovaške vlade in da ne priznava zakonitosti Gottwaldovega režima. — V o ja; ški atašeji Anglije, Francije, K a; nade, Švice, Belgije in — Češko: slovaške — so se sestali v Bruslju in razpravljali o mednarodnem položaju. — Ameriški poslanec Karl Štefanek, ki je Čeh po rodu, je izjavil, da je možno, da je M a; saryk napravil ’ samomor, da pa je tudi možno, da je umrl na po: sledici zločina. Kremelj se ni nikdar bal prelivanja krvi.
»V osialem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Catn Democraticus
POLI TIČNI OJB ZORNIK:
Zgodovina češkoslovaškega udara
Eden izmed voditeljev če* ške katoliške ljudske stran* ke Pavel Tigrid je zapustil Češkoslovaško 24 ur pred zatvoritvijo meja in biva se* daj v Nemčiji. On je kot prvi osvetlil izdajalsko de* lovanj,e ministra za obraniš bo generala Ludvika Svobode proti predsedniku repu* blike Benešu. Pojasnil je tudi, kakšno vlogo je pri državnem udaru igral na« mestnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin.
»Četudi je češka vojska v veliki večini protikomu* nistična — je dejal Tigrid — je minister obrambe Lu* dvik Svoboda, ki je med vojno živel v Sovjetski zve* zi, stalno zagovarjal sode* lovanje z Rdečo armado.
Voditelj socialdemokrat* skih levičarjev Fierlinger — je nadaljeval Tigrid — je še nevarnejši človek kot Gctt\vald. Tudi on je pre* živel vojno v Moskvi. Fier* linger je kriv, da je prišlo do spora v socialdemokrat* ski stranki, ker je podprl komunistični državni 'udar. Zdaj je industrijski mini* ster v Gottwaldovi komuni* stični vladi.
Zunanji minister Masa* vvk ne bo imel nikakega vpliva na sedanjo vlado in ne bo nič drugega kot na* va.dna lutka v rokah njego* vega namestnika Klementi* sa, desne Gottvvaldove ro* ke. (Medtem je došla vest, da se je Masarvk ubil; op. ur.)
Tigrid je 'opisal, kako je prišlo do državnega udara. Dne 24. februarja je Gott* wald dal predsedniku Bene* šu rok do 16 ure 25. febru* ar j a. V tem času bi moral Beneš sporočiti svoj sklep. Istočasno je odredil, da so se množice oboroženih ko* munistov zbrale na glavnem trgu v Pragi v pričakovanju ukazov. Zorin je ta načrt v celoti odobril. Dhe 24. februarja se je pa nripetilo nekaj, kar je morda odlo= čilo o nadaljnjem poteku dogodkov. V ponedeljek 23. februarja je namreč predsednik Beneš pozval k sebi ministra obrambe ge* nerala Svobodo, ki uradno ne pripada nobeni stranki. Razgovor je bil kratek: »Ste z menoj ali proti meni?« — je vprašal Beneš. »Bom na vaši strani, naj se zgodi kar koli« — je odvrnil Svobo*
I da. »Torej lahko računam j na vas?« — je vztrajal j predsednik. Odgovor je bil: i »Sem na vašo razpolago«.
24 ur pozneje je Svoboda I izdal predsednika. 24. fe* bruarja je namreč v javnem proglasu izjavil, da ne bo armada nikdar nastopila proti ljudstvu. V komuni* stičnem slovarju ljudstvo ne pomeni ničesar drugega kot pristaše komunizma.
Svoboda je takoj nato odredil splošen.izgon iz ar* made vseh tako zvanih re* akcionarjev. Na' stotine je bilo odpuščenih in nadome* stili so jih komunistični častniki.
Popoldne 25. februarja je Gottvvald šel k Benešu. Med razburljivim razgovo* rom je Beneš poudaril, da se Gottwald obnaša kot se je nekoč obnašal Hitler. Gottvvald mu je odgovoril: »Je popolnoma brez pome* na, ali vi podpišete ali ne. Na desetine tisočev oboro* Ženih delavcev pričakuje ukazov na trgu sv. Venče* slava. Če boste podpisali, jim bom' sporočil vaš sklep in prečital imena novih mi* nistrov. Če pa ne boste pod-pisali, bom vodil jaz sam desetine tisočev delavcev na prag in tudi v to sobo.«
Predsednik je spoznal, da je vse izgubljeno. Vdal se je. a istočasno povedal Gottw.aldu, da to še ne po* meni, da je to prostovolno napravil. Beneš je vztrajal na tem, da bi mogel obelo* daniti to svoje stališče. A Benešu ni ne takrat ne po* zneje uspelo, da bi mogel po radiu sporočiti narodu svoje stališče. Ko je pred* sednik to opazil, je sklenil, da se ne bo več vrnil v svoje urade na Hradčanih. Odpo* | toval je v svoje bivališče na deželi. Gottwald je zdaj go* spod ar države in Hradča* i nov.
»A gospod Gott\vald in njegovi pristaši — je dejal Tigrid — se strašno motijo, j če mislijo, da je boj že za* ključen. Boj se je šele pri* ; čel.« Dejal je, da so tajne 1 češke organizacije že na de* lu, in sicer z večjim uspe* bom kakor med nemško za* j sedbo. Tigrid tudi predvi* deva, da bodo vsi Čehi v j begunstvu odpravili vsa po* j litična nasprotstva ter s;.: 1 združili.
akcijo. Češkoslovaški posla* nik je končno izjavil, da je še vedno uradni zastopnik češkoslovaške vlade in da j ne priznava zakonitosti Gottwaldove vlade.
Na Češkem bot pri nas
Kakor znano je v social* demokratski stranki na Če* | škoslovaškem pri, zadnjem komunističnem nasilnem prevratu dobila premoč manjšina, ki jo vodi Fier* linger, ki je moral pred me* j seci zapustiti predsedništvo stranke, ker jo je že takrat hotel vpreči v komunistični voz. Nedavno je dopisnik i »Dailv Heralda«, glasila an* j gleške laburistične stranke, v pogovoru vprašal Fietlin* gerja, ali ima sploh še srni* i sel, da obstoja na Češkoslo* vaškem soc. demokratska i stranka, ki se je pri zad* njem nasilnem prevratu podvrgla metodam komuni* stične stranke. Fierlinger je odgovoril: »Seveda potre* hujemo še vedno soc. de* mokratsko stranko za one, ki jim ne ugaja komunistič* na disciplina in'za one, ki si marksizem drugače razla* gajo.« To se pravi: -še jo potrebujejo, da lovi slepe kaline, ravno tako kakor potrebujejo nekje komuni* sti OF in UAIS.
■ Obtožba -piloti Sovjetski zvezi
Stalni predstavnik češko* slovaške pri organizaciji Združenih narodov Jan Pa* panek je 10. t. m. uradno zahteval od Varnostnega sveta, da otvorivpreiskavo in obtoži Sovj. zvezo na* pada proti Češkoslovaški zaradi komunističnega dr* žavnega udara.
Pozneje je Jan Papanek imel v Lake Successu ti* skovno konferenco, na ka* teri je izjavil, da bi moral Varnostni svet takoj zavze* ti ukrepe proti Sovjetski zvezi, ki se je s pomočjo domače komunistične par* tije polastila Češkoslova* ške. Sovjetsko zvezo je Pa* panek označil kot nevarno za svetovni mir.
Z ginjenim glasom je Pa* panek izjavil, da so komu* nisti izvršili svoj državni udar z moralno in material* no podporo Sovjetske zve* ze: z moralno podporo za* radi strahu, ki ga vzbuja
prisotnost sovjetskih čet na meji, z materialno zaradi prisotnosti komunistične pete kolone v državi.
Papanek je zahteval, naj se Združeni narod izrečejo za suvereno češkoslovaško republiko, kot je bila pred 20. februarjem. Zadnji do* godki so spravili v nevar* nost mir in varnost Češko* slovaške in istočasno mir in varnost vsega sveta.
V Lake Successu omenja« jo, da je to že drugč, ko bi morali Združeni narodi na* stopiti proti Sovjetski zvezi zaradi njene ustrahovalne politike do malih sosednih držav. Leta 1946 je šlo za Iran. Sovjetska zveza je bila takrat prisiljena umakniti svoje čete iz severnega dela države. Papanek je izjavil* da je v sporazumu s Trigve | Liejem napisal protestno noto proti sovjetskemu po* stopanju v Češkoslovaški in jc obtožil namestnika sov* jetskega zunanjega, mini* stra Zorina, da je s svojo prisotnostjo v državi vzpodbujal komunistično
Sovjeti odklanjajo vsake pošteno sodelovanje
Kdor še misli, da so sov* jeti pripravljeni pošteno! sodelovati v mednarodnih zadevah, naj si samo malo ogleda zgodovino sovjet* skih zunanjepolitičnih od* nošajev, _pa bo kmalu raz* očaran. Čeprav smo vsak! dan priče, kako sovjetski komunisti brezobzirno u* smerjaj-o svoje krmilo v ži* vo meso vzhodne ter sred* nje Evrope ter v velik del | Azije, ki izgubljajo zadnje preostanke svobode, ven* dar slišimo doma in v tujini še glasove, češ, da za ta no* vi val sovjetskih napadov niso odgovorni napadalci sami, temveč zahodne de* mokracije. Ti glasovi trdi* jo, da sovjeti to delajo iz ; bojazni pred Zahodom in ne iz politike sovjetskega imperializma, ki je povezan ! s težnjo po komunistični svetovni revoluciji. Pravijo, da je v sedanjih okolišči* nah potrebno novo prizade* vanje za sporazum in sode* lovanje s sovjeti.
Dogodki sami pa govori* jo popolnoma drugače. Sov* j jetski voditelji so v uri naj* večje nevarnosti radi pod* pisali atlantsko listino. Takrat so se radi odpovedali ozemeljskemu, bodisi dru* gačnemu povečanju Sovjet* i ske zveze po vojni in se ob*
! vezali, da bodo sodelovali ! pri obnovi sveta ter pri ob*
S novi svobode in demokra* j ci jc. V plačilo za to so dale | Združene države Sovjetski i zvezi pomoč v vrednosti več kot enajst milijard dolarjev. Kakor hitro pa je po Stalin* gradu nevarnost začela po* jemati, so sovjeti začeli po* zabijati na svoje obljube ter kazati svoje ekspanzio* nistične in imperialistične cilje. Ko so sovjetske ar* made na bojišču napredo* vale, se je Sovjetska zveza | pričela na levo in desno j prisvajati nova ozemlja, njihove komunistične pete ko* Ione pa so pričele prevze* mati državo za državo, jim ropati človečanske dobrine, ustanavljati lutkovne vla* de ter uprizarjati nasilne, ponarejene in burkaste vo* litve in likvidirati vso opo* zicijo. Ameriške armade so
se na svojem pohodu usta* vile, da bi mogli sovjeti na* predovati ter zasesti Berlin in Prago. Meje za vojaško zasedbo so bile določene ta* ko, da je prišla pod sovjet* sko oblast z izjemo Grčije vsa vzhodna Evropa, skoro polovica Nemčije ter naj* bogatejši del Avstrije. Kmalu zatem je organiza* cija UNRRA spet sipala milijarde dolarjev Sovjetski zvezi in njenim satelitom. Bistveni del tega denarja so te države uporabile za utrditev komunističnih re* žimov. Edini sovjetski od* govor na to spravljivo... a* meriško politiko je bil pri* četek »mrzle vojne« proti Združenim državam. Sov* jetska zveza je takoj priče* la sabotirati mir. Uničila je potsdamski sporazum o Nemčiji. Z vetom je parali* zirala delo Združenih naro* dov in je pričela bojkotira* ti večino njenih organizafcij, kakor jnednarodni denarni sklad, mednarodno banko za obnovo, mednarodno de* lavsko o r g a n i z a c i j o in vzgojno, znanstveno in kul* turno organizacijo Združe* nih narodov. Prav tako boj* kotira organizacijo Združe* nih narodov za prehrano in kmetijstvo, mednarodno organizacijo za civilno le* talstvo, mednarodno be* gunsko organizacijo in kon* ferenco Združenih narodov za trgovino in zaposlitev. Končno je Sovjetska zveza sprožila proti Združenim državam lažno propagan* dno gonjo, obtožujoč jih vseh dejanj, ki jih je z.agre* šila in jih dela Sovjetska zveza sama. Nista še pre* tekli dve leti od konca voj* ne v Evropi, pa so bili že obsojeni na neuspeh vsi na* pori za sodelovanje. Isto* časno so postali kristalno jasni vsi nameni Sovjetske zveze. Ko so sovjeti pričeli podpirati gveriljce, da bi z njihovo pomočjo prekora* čili demarkacijske črte v Grčiji in drugod,, so se Združene države končno zganile proti tej novi nevar* nosti. ___________
Razgovori o Nemčiji
Združene države so za* vrnile proteste Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske glede sedanjih razgovorov v Londonu o bodočnosti zahodne Nemčije. Zunanje ministrstvo je objavilo be* sedilo not, ki so enake za vse tri države. Besedilo not, ki jih je podpisal namest* nik ameriškega zunanjega ministra Robert Lovett, se glasi: »V zvezi z vašo noto z dne 23. februarja 1948, ka* tera sporoča besedilo izja* ve glede nemških razgovo* rov, katero so izdali zunanji, ministri Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije na svoji nedavni konferenci v Pragi, imam čast sporočiti vam, da obsega ta resoluci* ja toliko izjav, ki niso v skladu z dejstvi, da bi raz* pravljanje o njih ne vodilo k prav ničemur.«
Zahodna evropska zveza
Na konferenci v Bruslju so naredili dober začetek za sestavo nove pogodbe med državami Beneluxa, Francijo in Britanijo. Pravi* jo, dji gre ta načrt daleč preko anglo * francoske po* godbo v Dunkcrijueju, kar je tudi potrebno, da bo mo* gla zadobiti zahodna zveza svojo pravo vrednost in do* seči pravi namen. Dunker* que je bil v bistvu opravi* čilo za Francijo in Britani* jo, ki v preteklosti, to je
Leto II. - Stev. 9 11
D E M O K R A C I J A
Stran 3,
med zadnjima svetovnima vojnama nista dosegli pra* .vega sodelovanja. Ta pogodba je dobila dopolnilo v doaovoru o gospodarskem sodelovanju. Listina Zdru* Ženih narodov dovoljuje in celo priporoča pokrajinske sporazume. Tudi če bi ne bilo nevarnosti, bi bilo pa; metno, da bi svet v seda* njem stanju pomanjkanja združil evropske in preko« morske vire prizadetih dr* žav. Konferenca v Bruslju je zato le začetek procesa, ki mora biti nagel in daljno* sežen. Nikdar ne smemo pozabiti, da je smoter vseh teh pogajanj ohranitev mi* (ru in svobode, ne pa pri* prava vojne.
Dne 15. marca pa se bodo sestale evropske države, ki sodelujejo pri Marshallo* vem načrtu. Če bo prišla Marshallova pomoč pravo* časno, bodo mogle prizade* te države pričeti z gospo* darsko obnovo, katere ure* sničenje bo velik branik proti komunističnim žaro* tam. Tako imata gospodar* stvo in zunanja politika skupno torišče.
MedamepiSIii svet za mednarodno obrambo
Panameriška zveza je ob* javila predlog za ustanovi* tev stalnega medameriške* ga sveta za vojaško-obram* bo. O predlogu bodo raz* pravljali na konferenci v Bogoti, ki je sklicana za 30. marca.
Po načrtu naj bi Svet i* mel tri naloge:
1) proučeval naj bi načrte za medameriško vojaško vzporeditev;
2) predlagal primerne ob* like sodelovanja na polju organizacije, vežbanja in dobav;
3) nudil nasvete za var* nost poloble.
Svet naf bi bil sestavljen iz višjih častnikov vojske, mornarice in letalstva ame* riških držav in naj bi se se* stal vsaj enkrat na leto.-Poslovati naj* bi začel po odobritvi dveh tretjin ame* riških držav. Stroške bi razdelili sorazmerno med dežele Panameriške zveze.
Jugoslovan, hi se je orni! iz Kanade...
tfoliuni zakon In naSa manjšina
Že več kot 25 let je minilo, kar je naša deželi jsad* n jič demokratično volila. Zato vlada med -volivci ve* lika zmeda in nejasnost. In tako se je pripetilo, da nas nekateri somišljeniki vpra* šu jej o, zakaj nismo posta* vili svojega kandidata' za mfesto poslanca v rimskem parlamentu. Naj zadevo kratko pojasnimo.
Država je za volitve raz* deljena v velika okrožja. Mi spadamo * v okrožje Videm * Belluno * Gorica. Na vsakih 80 tisoč prebi* valcev se voli en poslanec. •Postaviti se pa ne more ene* ga samega kandidata, am* pak najmanj tri. Volivno okrožje Videm * Belluno * Gorica šteje 1.155.000 ( mi* lijonstopetinpetdesettisoč ) prebivalcev in bo izvolilo 14 poslancev. Le za dolino Aosta, ki šteje 92.000 prebi* valcev, je določeno posebno volivno okrožje in ji pritiče samo en poslanec. Tam ©o zmagal tisti, ki bo dobil naj* več glasov. Pri nas pa ie stvar drugačna :	zmagale
bodo tiste liste, ki bodo do* bile večino glasov na v; eni okrožju in od teh zmagovi* tih list bodo izvoljeni tisti poslanci, ki bodo dobili naj* več preferenčnih glasov.
ŠIRITE „ DEMOKRACIJO*4
Kako pa. da dr. Mermolja kandidira? Dr. Mermolja ne kandidira na listi sloven* ske manjšine, ampak na li* sti italijanskih komunistov. Dr. Mermolja sprejema s tem in se zavezuje braniti in nodpirati le komunistični politični in(Socialno gospo* darski program, ki nima kaj opraviti z našimi demokrat* skimi načeli in težnjami, in je proti nam. Naj trdijo za* stopniki komunistične »de* mokratične fronte« iz Go* riee, kar hočejo, da je dr. Mermolja kandidat sloven* ske manjšine in da ni ko* niunist. Saj tudi v Titovi Jugoslaviji komunisti silijo in sprejemajo na listo ne* kaj takih, ki pravijo, da ni* so konlunisti, toda s pogo* jem, da volijo in delajo samo za komunizem. Komu* nizern nam je prinesel le ne* srečo in gorje, zato smo proti komunizmu in ne bo* mo volili za njegove kandi* j date.
j Letos enkrat se bodo vr*
| šile tudi volitve v v’eželno I skupščino, ki bo zborovala v ! Vidmu, in pa občinske vo* litve. V prvem in v drugem primeru bo naša zveza po* stavila in volila svoje kan* didate, ker občinski in de* želni zakon to omogoča.
Neki Hrvat, ki je več let živel v Kanadi, pa ga je Ti* tova propaganda omamila, da se je vrnil domov v »svo* bodni« Zagreb, je koj spo* znal, kako je bil ociganjen. Zadeva se je odigrala tako* le:
Po povratku v Zagreb je obiskal starega prijatelja, ki je uslužben v nekem podjetju- v Zajčevi ulici. O* brnil se je na njega, da bi mu svetoval, kako naj ravna s svojim kapitalom, ki si ga je v teku let prislužil v Ka* nadi.
Že po prvih besedah je Za* grebčan spoznal, da ima ju* geslo,vanski Kanadčan po* vsem zgrešene pojme o raz* merah v Titovi Jugoslaviji. L]videl je, da ima opravka s politično bolnim člove* kom, ki je »padel z Marsa«. Ko je zaključil svoje pripo* vedovanje, se mu je samo pomilovalno nasmehnil in nuu kratko rekel, da za take bolezni ni zdravila.
Začudeni Hrvat * Kanad* čan mu je skušal razložiti svoje načrte:
»Imam veliko dolarjev. Nameravam kupiti avtobus in vzpostaviti avtobusno zvezo med Zagrebom in po* deželjem, recimo Zagreb * Belovar, Zagreb * Karlovac, ali kaj sličnega.«
Domačin je zamahnil z roko in rekel Kanadčanu: »Ni mogoče, ker so vse prometne zveze v državnih rokah. Zasebna nodjetja niso dovoljena.«
Razočarani Kanadčan pri* de z drugim predlogom: »Kaj bi bilo, če bi svoje kr* vavo prislužene prihranke vložil kot delničar v kako tovarno?«
Domačin se mu še bolj nasmeje in pristavi: »No* bena tovarna, nobena druž* j ba, nobeno podjetje ni več ! v zasebni lasti. Vse je po* državljeno.«
»A tak je položaj! To po* j meni, da jaz s svojimi pri* hranki ne morem razpola* i gati.«
I »Naravno,« odvrne Za* grebčan.
J »Kako bi bilo, če bi kupil i v središču mesta veliko bi* i šo in bi preživel stara leta j z najemnino?«
»To je še mogoče. Toza*
;devni zakon vedno dopušča, da greš iz dobrega v i slabo. Dragi prijatelj, za novce se vedno dobi palača, ker vsak se trudi, da se j je tim prej znebi. Imeti pa* lačo pomeni imeti nad se* boj Damoklejev meč. Kdor -ima danes palačo, ta je ali
vojni dobičkar ali buržaj ali kapitalist. Drugo naj* j strašnejše gorje za lastnika i palače so davki in izdatki | za vzdrževanje. Ti so tri* krat večji kot najemnina. Take so razmere pri nas pod »ljudsko oblastjo«.
Kanadčana nekaj zazebe okrog srca in oči se mu za* solzijo. Bolestno vzdihne kot vsak človek, ki je sa* njal o rožah, a se je zbodel ob trnjih. Ves vdan v ža* lostno resnico pripomni: »Če bi se ocean posušil, | bi šel neš nazaj v Kanado.«
Od tam. kjer vlada»kapi* I talizem, ki po komunistič* nih trditvah zasužnjuje de* ! lovnega človeka, prinašajo | naši ljudje velike prihran* ke, tam, kjer je ljudska J oblast, nova -demokracija, j država delavcev in kmetov, postane človek, delavec, u* darnik — suženj, rob, berač, človeški stroj.
1000x1000
Z geslom „1000 po 1000", t. j. 1000 rodoljubnih Slovencev po 1000 Lir, da bi „Demokracija“ izhajala VSAJ TRIKRAT KA TEDEN in z željo, da bi takoj sledili dragi, daruje Ivan Gorski kot prvi 1000 Lir
ZANIMIVOSTI
Sv. oče in volitve
Sveti oče je poslal vsem italijanskim katoličanom navodila o izredni yažnosti splošnih volitev v Italiji, ki bodo 18. aprila. V teh navo* dilih vzpodbuja volivce, da glasujejo za tiste kandida* te, ki bodo spoštovali »bo* žje in duševne pravice«.
Dva rojstna dneva
Dne 9. t. m. sta praznova* la svoj rojstni dan dva mo* ža, prvi na zahodu, drugi na vzhodu. Prvi gradi načrt za obrambo Zahoda, drugi si cla veliko opraviti z istim na Vzhodu. Mož Zahoda je britanski zunanji mini* s ter Bevin, mož Vzhoda sovjetski zunanji minister Molotov. Prvi je dopolnil 67 let, drugi 58. Njun kole* ga v Washingtonu je poslal brzojavne čestitke, toda sa* mo v — London.
Čilska vlada proti komunistom
Čilska vlada je črtala iz vladnih plačilnih seznamov vse komuniste. Vlada je na* dalje odredila preiskavo o osebju po vseh ministrstvih.
Molotov in Hitler se prepirata za razdelitev plena
Ko sta se Molotov in Hitler sestala drugič 13. novembra 1940. je bilo že jasno, kakšne so njune vloge v igri. To pot nista vodila uvodnih razgovorov o bo* dočem sodelovanju. Oba tovariša sta se kmalu začela prepirati o v letu 1939. podpisani pogodbi in sicer naj* prej o finskem vprašanju.
V tajnem sporazumu, ki je bil dodan nacistično* sovjetski nenapadalni pogodbi, je bila Finska odka* zana sovjetski vplivnostni sferi. Kasneje Sovjetska zveza premagala Finsko, Nemčija pa je sedaj pošiljala preko Finske čete, kot so izjavljali Nemci, proti severni Norveški in zaradi tega so bili sovjeti zaskrb* ljeni'
Hitler je izjavil, da se ne sme dovoliti Veliki Britaniji, da bi se polastila finskih letališč; Molotov je odgovoril, da se v Finski ne smejo ustaviti nemške čete in da se ne sme dogajati, da se vršijo v tej deželi politične demonstracije proti Sovjetski zvezi.
Hitler je izjavil, da ne namerava Nemčija zanetiti nove vojne na Baltiku; Molotov je označil to izjavo za novo činjenico, ki v pogodbi leta 1939 sploh ni o* menjena.
Hitler je izjavil, da sovjed v Litvi, severni Buko* vini in Romuniji niso spoštovali določb pogodbe leta 1939; Molotov je to pač priznal, pripomnil pa, da so sovjetske kršitve bile neznatne in zahteval še južno Bukovino.
Hitler se je začel razburjati in opozoril Molotova, da je Nemčija zaposlena v smrtni vojni. Bolje bi bilo — je izjavil — da bi Sovjetska zveza ne iskala terito* rialnih pridobitev v onih področjih, na katerih je imela
Razdelitev britanskega imperija
Nemčija interes za čas trajanja vojne.
Končno je Hitler usmeril razgovor na oneproble* me, ki jih je označil za »bolj važne«.
Iz nemškega uradnega poročila je razvidno, da je Hitler podal sledeče izjave:
»Po zasedbi Anglije bo britanski imperij razdeljen kot ogromno posestvo'40 milijonov km2 v likvidaciji.
»Takrat bo Sovjetska zveza lahko dobila dostop do odprtega in ledu prostega morja.
»Vojna z Anglijo se bo vodila do konca in on ne dvomi, da bo poraz Velike Britanije povzročil razpad imperija. Blodno je misliti, da bi se mogel iz Kanade upravljati in držati imperij.
»Izsledi so bili ogromni in v par tednih bi se lahko določili z diplomatskimi pogajanji vsi problemi.
»Vse pri razdelitvi ogrohnih posesti zainteresirane dežele (Nemčija, Japonska, Italija, Francija in Sovjet* ska zveza) bi morale končati svoje spore in se zani* mati izključno za razdelitev britanskega imperija.
Molotov ni ugriznil. Izjavil je pa, »da se strinja z vsem, kar je slišal«, ter se tako izognil dokončnemu kompromitiranju. Bolj važno je — je izjavil —'sprejeti odločitev glede sovjetsko * nemškega sodelovanja.
Hitler je govoril znova o svetovni koaliciji za raz* delitev britanskega imperija in pristavil, da bi napravil vabo še bolj privlačno, da gre za obširno izkliučno azijsko področje, ki je orientirano proti jugu in ki ga Nemčija že vedno ima za sovjetsko vplivnostno sfero.
Molotov pa tudi pri tem ni pokazal zanimanja za oddaljena področja in izjavil, da želi govoriti o nro* blemu Turčije. Če upoštevamo naše interese na Dar* danelih. — je izjavil Molotov — so nedavne sarancije Nem^iie Romuniii naperjene proti sovjetskim kori* s tim, »če ie dovoljeno govoriti tako odkrito«. Položaj je bil toliko bolj nevaren za Sovjetsko zvezo, ker je uspelo Veliki Britaniji zasidrati se v Grčiji.
Molotov in Ribbentrop
Bilo je že pozno in predvidevati je bilo britanski zračni vpad. Hitler je opomnil svojega gosta, da bo 'izgubljena ena največjih nrilik zgodovine, če ne bo prišlo do sporazuma o delitvi britanskega imperija.
Molotov je odgovoril le, da se ie znašla Sovjetska zveza pred »novimi in važnimi problemi« in da se ne more oddaljiti od velikih evropskih in azijskih pro* blemov.
Tega večera je od 21.45 do polnoči Molotov govo* ril v protiletalskem zaklonišču nacističnega zunanjega
Razmere, v katerih je pred sto leti živelo kmetsko prebivalstvo, so bile zelo revne. Predvsem kmet ni bil lastnik zemlje, na kateri se je rodil in živel in katero je ob* deloval. Bil je le najemnik, kolon. Lastnik je bil veleposestnik, ki je podložnega kmeta stiskal in ga tiščal v odvisnosti in nevednosti. Za najemnino je moral kmet od* rajtovati desetino in delati tlako. Kmet, ki jc obdeloval posestvo vredno 250 do 300 goldinarjev, jc še 1. 1848, moral opraviti 192 dni tlake za gospodarja. Več kot pol leta je moral torej zapraviti na gospodarjevi njivi. Za svoje po* lje se pri tem seveda ni utegnil brigati. Poleg tega je moral da* jati desetino od žita, vina,- medu, krompirja, prašičev in drugih do* mačih živali; moral je tudi pla* čevati celo vrsto davščin v denar* ju. Zato si kmet ni mogel nikoli opomoči in ni čudno, čc se je v splošni zmedi uprl, ustavil dajat* ve in zahteval zemljo zase.
Davčni sistem tedanje države je bil vobče močno zastarel. Dav* ki so bili razdeljeni zelo neenako. Zemljiški davek je znašal v vsej državi 54 milijonov goldinarjev, vsi drugi davki skupaj pa 106 mi* lijonov goldinarjev. Za zemljišče so marali plačevati 45°/o kosma* tega dohodka, medtem ko je hišni davek'znašal samo J6°/o kosmate* ga dohodka. Dohodnine pa so v vsej državi plačevali samo 3 mi* lijone pldinarjev na leto. Veliki tvorničarji so plačevali po 50 do 100 gold., veletrgovci po 500 gold. Če je velebankir moral plačati 1000 ali več gold. pri svojih mi* lijonskih dobičkih, je, že mislil, da se mu godi strašna krivica.
Kmet je bil res revež. Kmečki stan je tvoril podlago države, a godilo se mu je zelo slabo. Nosil jc najtežja bremena in kmečki si* novi so umirali na vseh bojiščih. Če se je kmetu godilo slabo, je bila bolna tudi država. Reforma je bila nujna. Edina učinkovita
[Pomlad narodov 1.1848
5. Osvoboditev kmetov
reforma pa je bila: dati kmetom zemljo, katero so obdelovali, v last ne samo v najem.
Vprašanje osvoboditve kmetov je bilo tako pereče, da je državni \ zbor brž po izvolitvi predsedstva pustil vsa druga dela in začel raz* I pravljati o kmečki odvezi. 26. ju« j lija je šlezijski poslanec Janez | Kudlich stavil sledeči predlog: j »Odpravljeno jc podložništvo z j vsemi iz njega izvirajočimi pravi*; cami in dolžnostmi s tem pridrž* kom, da se določi, ali je plačati za to odškodnino ali ne«. Načelno i so ta predlog vsi odobrili, šlo je potem samo za to, ali naj se zem* I lja vzame veleposestnikom brez | odškodnine ali pa naj se jim da primerna odškodnina. Slovenski
poslanci so sc krepko udeleževali j dotičnih debat v državnem zboru.j O odpravi podložništva in agrarni reformi sploh so govorili n. pr. dr. Kavčič, goriški poslanec Doljak, Dominkus, tržaški Anton Črne, tolminski Gorjup, dr. Ulepič in drugi. Nekateri so bili za to, da se veleposetnikom prizna odškod* nina, drugi (n. pr. Anton Črne) j so bili proti temu. Kraški posla* ; nec Črne je 12. avgusta izjavil: J »Tu gre za obstoj ali pogin fev* ■ dalizma in aristokratske kaste, j Aristokracija in absolutizem sta ! bila nasilnika človeškemu duhu in ! imetju:	duha sta tlačila, imeti«’
sta plenila. Istočasno sta tudi telo vkovala v spone sužnosti. Zato nikdar ne smemo dovoliti odškod*
nine«. Tolminski poslanec Gorjup j je pravtako govoril proti odškod- j nini, češ, če jo hoče plačati dr*i žava, naj jo plača; kmet pa je ne bo. Slovenski kmečki poslanci so se jasno zavedali važnosti tega vprašanja in so zelo odločno na* stopali v smislu zdrave kmečke demokracije.
Razprave so bile včasih zelo burne. Vlada se je izjavila za od* škodnino. Nemška levica je hote* la odločitev zavleči in glasovanje o odškodnini onemogočiti. Konč* no je zmagal predlog dr. Kavčiča, ki se je glasil: »Za nekatere od* pravljene služnosti se bo odškod* nina plačala, za druge pa ne«. Potem so določili še, katere služ* j nosti bodo odkupili. Kilo je po* j tem še mnogo krika in hrupa, a zbornica je vendar delala hitro, kajti 7. septembra 1848 je cesar zakon o kmečki odvezi že pod* pisal.
S tem je bilo izvršeno brezpri*
merno socialno dejanje, čigar do* bre posledice uživamo še danes. Kmet jc posatal lastnik zemlje, katero je obdeloval. Od tedaj na* prej je bil enakopravni član člo* veške družbe. Lahko se je veselo posvetil gospodarstvu, ker je ve* del, za koga dela. Pa tudi dušev* na sila mu je zrasla in je začela blagodejno Vplivati na ves narod* ni razvoj, kajti v živo narodno te* lo in rast ^e je vključil stan, ki je dotlej predstavljal le mrtvo, sivo, brezoblično gmoto. Tvorna sila našega naroda je dobila nov neizčrpen dotok moči in zdravja.
Zemljiška odveza se je izpelja* la do kraja šele nekaj let pozneje (1854 1857). Odškodnino pa so plačali država (eno tretjino), de* žela (drugo tretjino) in kmet (tretjo tretjino). Osvobojenje kmečkega stanu je gotovo najbolj trajna pridobitev razgibanega le* ta 1848.
(Nadaljevanje)
ministrstva zadnjič z Ribbentropom. Ribbentrop mu je izročil načrt sporazuma, po katerem so se Nemčija, Italija, Japonska in Sovjetska zveza obvezovale med*
■ sebojno spoštovati »svoje naravne vplivnostne sfere«.
Obravnal je tudi tajni sporazum, po katerem naj bi bilo »središče teritorialnih zahtev Sovjetske zveze južno ozemlje Sovjetske zveze v smeri proti Indijske* mu oceanu«.
Molotov je stavil še enkrat posebna vprašanja: »Kaj pravi Nemčija v primeru, če bi Sovjetska zveza prevzela jamstvo za Bolgarijo? Kakšni so bili pogledi osi glede Jugoslavije in Grčije? Kakšni so nameni Nemčije glede Poljske? Ali je Nemčija še sporazumna s švedsko nevtralnostjo? Kaj misli Nemčija o spora* zuami za ureditev izhoda iz Baltskega morja?
Ribbentropu je bila stvar neprijetna, toda vpra* sanja so bila preveč precizna. Ponovil je, da bi lahko prišlo v vseh teh točkah do sporazuma, ako bi Sovjet* ska zveza najprvo hotela sodelovati pri veliki likvida* ciji britanskega imperija ih je nato sam stavil nepo* sredno vprašanje: »Ali bi Sovjetski zvezi v načelu bil dobrodošel izhod na Indijski ocean?«
Molotov je odgovoril, da trenutno ne more točno odgovoriti in da se mora posvetovati s Stalinom, vztra* jal je pa še enkrat na stališču, da se vsi ti veliki pro* blemi ne morejo ločiti cd trenutnih problemov.
Iz objavljenih listin ni razvidno, kaj je mislil Hitler o svojem razgovoru z Molotovom. Neki nemški general, katerega so ujeli Američani, je na vprašanje izjavil,, da je prepričan, da so vprašanja Molotova bila le priprava napada na* Nemčijo.
2e čez dober mesec, 18. decembra 1940, je dostavil Hitler svojim generaloim tajni ukaz, da naj bodo pri* pravljeni »pogaziti Sovjetsko zvezo v bliskoviti vojni« in zavzeti vse ozemlje zahodno Volge.
Osebna vest
Prof. dr. Josip Jež je bil te dni j . imenovan za strokovnega sveto« j valea za slovensko šolstvo pri ZVU v Trstu in je svoje mesto j žc nastopil. Dr Jež je po rodu Tržačan. V povojnih letih je delo« val kot lektor za slovenščino na rimski univerzi. Pod njegovim prednikom prof. dr. Barago so bili položeni osnovni temelji za slovensko šolstvo na Tržaškem in tudi Goriškem, dr. Ježu bo pri« padla pa naloga, da ho šolstvo na STO na teh temeljih izpopolnil in razširil. Ko iga pri njegovem prihodu na domača tla toplo pozdravljamo, mu na njegovem težkem in odgovornem položaju želimo obilo uspehov.
Ovo co šfce
oesči
„<‘Angleškemii stricu“ v slovo
Celovec 10. 111. 1948
Te dni nas je- zapustil nad vse a malega s venskega naroda na KoroškenP
je pomagal največ in katerim ni
nikdar odbil prošnje, poiskušali
.	,	spraviti oh ugled. To se jim hva~
zvest prijatelj našega malega slo* 1	h
Med italijansko vlado in STO
Na zakladnem ministr* stvu v Rimu so 9. t. m. pod* pisali tri sporazume gospo* darskega in finančnega zna* čaja med vlado italijanske republike in zavezniško vo* jaško upravo anglo * ameriškega področja Svobodne* I ga tržaškega ozemlja. Dva j sporazuma, ki sta tehnične*: ga značaja, določata, da bo j italijanska lira še nadalje uradno plačilno sredstvo na Svobodnem tržaškem ozem* lju do ustanovitve posebne* ga denarnega režima. Itali* janska vlada bo še nadalje dobavljala temu ozemlju potrebna denarna sredstva in sredstva za inozemsko izmenjavo. Tretji sporazum priznava potrebo, da anglo* ameriško področje Svobod* nega tržaškega ozemlja do*
Izola pri Kopru
Na sestanku nameščencev kra= jevnih industrij za konzerviranje rib je bilo javljeno, da bodo za* prli dve najvažnejši industriji konzerv, in sicer Arrigoni in Ampellea. S tem bo približno 500 delavcev ob kruh.
Družinske doklade delavcev
Tržaška zvezna zbornica za de* lo sporoča, da se morejo po ob* Stoječih predpisih plačevati dru» žinske doklade (assegni familiari) za tiste dneve stavke, ki jih go* spodarji stavkujočim delavcem plačujejo. Kadar, torej, delavci v dnevih stavke plačo prejemajo* ali s stavko zamujene ure dela z iz* rednim nadurnim delom zopet pridobijo, se smatrajo, da so na delu s polnim pravnim učinkom in se jim morajo družinske do* klade plačevati po urniku, ki ga je njihovo podjetje ob začetku stavke držalo.
Če pa ure stavke delavcem niso plačane in ni bilo dogovorjeno, da jih oni lahko zopet pridobijo v meji omenjenega urnika, stopi*
jo v veljavo — če gre za industij* ska podjetja —- določila, ki nudi* jo najnižjo doklado za slučaj, da delavci dosežejo, v dobi ene pla* če, najnižje število predpisanih ur dela.Treba je tudi paziti na dej* stvo, da če v dobi ene plače, te* kom katere se je stavka pojavila, niso delavci dosgli najvišje plače, mora podjetje vselej plačati višje zneske prispevkov na plačah za zopet pridobljene ure dela, razen v slučaju, da so oblasti izrecno proglasile stavko za nezakofiito.
Senzacionelne aretacije v Jugoslaviji
novanj ni nikakih pritožb. V splošnem se tudi naša slovenska šola dobro razvija. Nekaj naših ljudi, ki so v potrebi, g. dekan s sredstvi papeške pomoči izdatno podpira in smo mu prav hvaležni. Ker smo se že dotaknili g. deka* na, naj nam ne zameri, če ga pro* siimo, da bi imeli ob nedeljah pri Sv. Subidi slovensko pridigo. Tu se zbiramo Slovenci iz Krmina in Plešivega. Zlasti starejši ne zna* mo ne furlansko jn ne italijansko, zato si želimo slovensko pridigo,, vsaj dokler se ne ustanovi slo* venska duhovnija. Zelo bi nam bilo ustreženo, če bi tudi na žu= panstvu in sodniji bil uradnik, ki
Radio Trst je danes ob | b» znal slovenski. Saj radi prizna* 7.45 poročal, da je OZNAjmo- da se postopa z nami vij ud* aretirala v Jugoslaviji 20	no- vcndar bi se	° naiih ^devah
visokih funkcionarjev, čla*	™di	t,omcmli' kakor	p«* *»amo.
nov KP, ki so imeli važna	K*r	zap°r,edoma	sU!(	umr1iap dva
„	,	j	i ^ starejsa Plesivca:	Henrik	Perm,
mesta na gospodarskem	-	,
,v	•	•	•	star 76 let, o katerem smo ze zad*
področju Omenjeni so pri* j	^ {n gQ lctni Franc
padali »Dahauski skupim«, j smi po domače Kljnčev P(>
la vest je tovariše v Jugo*
slavi ji zelo osupnila in preš
strašila. Razprava bo v
kratkem.
kopali smo ju v Krrninu. Naj po* čivata v mirul
Vesti
la Bogu ni posrečilo, ker smo j bi zadostna finančna naka* Slovenci dovolj živo občutili b!a* j zila. Italijanska vlada iz'"av*
Goriškega
drugod, bivši šef britanske obve*	,,
ščevalne službe v Celovcu, Mr.j Jocicjni vPliv njegovega_ delovanja, da je. pripravljena Sharp. Njegov odhod je bilskro*j ‘ men in tih kot dan njegovega prihoda med nas.
koroške Slovence, predvsem naš kulturni dvig, je neprecenlji
Velikodušen dar
Polkovnik Gardner je v imenu
nakazila tudi izplačati. Spo* Mr. Sharp! Ko boste tam daleč razume sta podpisala za Ita* y svoji domovini in ko boste obi* j lijo ministra Del •> ecchio Delo, ki ga je svojem skoro tri* j skali obali dežele, v kateri ste pre* in Merzagora, za Zavezni* letnem službovanju opravil za živeli toliko lepih dni svoje mla* Ško vojaško upravo pa ge*
za dosti, takrat se spomnite tudi naineral AireV, glavni povelj* nas koroške Slovence, saj vam v j nik Anglo*ameriŠkega pod* vo in ga trenutno niti ne moremo j takih okoliščinah to ne bo težko, j rOČja lla Svobodnem trža* prav oceniti. Koliko intervencij j saj vas bo okolje samo sililo k ; škem ozemlju, jn prošenj je šlo skozi njegove ro*; tej misli. Nad vse smo veseli, da ke, koliko krivic je bilo poprav* j ste nas skušali razumeti, pred ljenih vsled njegovega posredova*1 vsem še, da se vam je kot sinu; nja. Koroški Slovenci smo bili ve* velikega angleškega naroda zdelo načelnika ameriške misije g. Som*
merja izročil višjemu šolskemu nadzorniku profesorju Ribiniju vsoto 40 milijonov lir kot pomoč gojencem vseh vrst šol v anglo; ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Višji šolski nadzornik se je zahvalil za ple* menito gesto, ki bo omogočila iz» datno podporo pomoči potrebnim gojencem. Vsoto bodo uporabili po navodilih posebnega odbora oddelka za vzgojo pri ZVU.
seli, kadar se je pred našimi hi* vredno učiti se slovenskega jezi* šami ustavljal njegov avto, kajti j ka, katerega zdaj tako brezhibno vedeli smo, da sprejemamo v svo* | obvladate. Dobro nas poznate, saj jo hišo svojega resničnega prija* ste bili v vseh naših vaseh in ste telja. Da smo mu bili res pri sr* i se lahko na lastne oči prepričali, cu, nam je najlepši dokaz »Koro*! kje smo in koliko nas je. Videli ška kronika«, katere prvo številko ste tudi našo .dobro voljo, ki se je skoro sam napisal in ji ostal ob naši številčni slabosti le še nato do svojega odhoda duhovni stopnjuje in ne bo vam težko, da oče. Ne samo slovenski tednik, | bi tudi v bodoče govorili v našo tudi veliko število slovenskih korist. Morda podcenjujete svoje knjig, ki so izšle pri »Koroški delo med nami, a prepričani bo* kroniki«, karte, zemljevidi, slo* dite, da je z vašo pomočjo dano venske radijske oddaje, vse to je, j koioškim Slovencem to, kar ima*
če ne že njegovo osebno delo, pa vsaj njegova pobuda. Vedno je bil pripravljen pomagati in ker je bila njegova pomoč uspešna, ni čudno, če so bili tudi njegovi sovražniki številni. Z nesramnim klevetanjem v raznih komunistič* nih listih so ga ravno oni, ki jim
mo. V vaši domovini in pri vašem nadaljnjem delu vam želimo mno* go uspehov in vas vabimo, da se čimprej zopet povrnete med nas. Potem bomo zopet skupno zapeli »Pojdam u Rute«, saj Koroška je še dro slovenska!
— d
Prosta cona
Vlada iz finančnih vzro* kov noče pristati na načrt proste cone,kot ga je izdela* la Gorica. Zato so bile prej* šnji ponedeljek v mestu'de* monstracije. Pogajanja se pa nadaljujejo in se bo z obojestransko dobro voljo že našel izhod.
Iz volivne torbe
Komunisti zelo objestno nastopajo, vendar ne žanje* jo uspehov. Razbitemu sho* du na Vrhu je sledil shod v Jamljah, ki ga radi po* manjkanja poslušal*
Kaj se godi v Sovodnjah ?
Komunistična partija razvija v Sovodnjah neko posebno delav* nost. Komunistični veljaki, ki pri« hajajo v Sovodnje, se tam poču* tijo prav doma'če in ljudje imajo pred njimi nek sveti strah in jim še vedno nasedajo. To je žalostno pri Sovodenjcih, kajti to nas spo* minja ha čase fašizma, ko so isti ljudje, krotki in bojazljivi, v dol* gih vrstah romali na fašistovske shode v Miren ali Gorico. Sovo* denjci dobro poznajo ljudi, ki jih danes silijo na shode in sestanke. Nobenega spoštovanja ne čutijo do teh ljudi, ker vedo, da so iste* ga kova kot oni, ki tam onkraj
IZ TITOVEGA RAJA
1	i
Ne mine dan, da ne bi slišali | kaj slabega in žalostnega iz Ju*
■ goslavije. Samo trpljenje, samo trnje je prinesel komunizem na* Šim bratom v Sloveniji in širom Jugoslavije. Človeku se stisne srce in globoko sočutje ga obja» me, ko vidi gorje, ki so ga komu* nisti pripravili našim ljudem. Med Vipolžami in Cerovem so prete* kli teden Titovi obmejni vojaki ustrelili žensko, ki je hotela sto* piti v Italijo. Truplo so skrili in narod ugiba, kdo je bila ta ne» srečnica. — V Britofu pod Ma* rijinim Celjem so Titovi vojaki prijeli možaka, ki je tudi hotel v Italijo. Pretepali so ga tako ne* usmiljeno, da je ganilo vse, ki so slišali njegovo vpitje. Nato so ga pa ustrelili. — Šele sedaj pa smo zvedeli, da so ti brezčutni vojaki pred nekaj meseci ustrelili devet* letno deklico v Pomiščeku na me* ji Benečije, ko je revica tekla za
meje tlačijo naše ubogo ljudstvo, cev sploh ni bilo. Sestanki ; Ti ljudje so pač dobro plačani od materjo, ki je nesla kosilo sino
voma v gozd tostran meje.
na Oslavju, V Pevmi, V So* I partije, da ljudstvo spravljajo vodnjah so bili klaverni, 1 komunistične mreže, resnega dela
brez življenja in navduše nja.
Socialkomunistični prvak Nenni je doživel v »rdeči trdnjavi« v Tržiču polom.] Tudi žensko zborovanje v Gradiški je žalostno kon* | -fčalo, ker glavne govornice ni bilo.
Vrh sv. Mihaela
»Demokracijo« vljudno napro* šamo, naj blagovoli objaviti sle* deče: Na članek, ki ga jc priob* čila »Soča« v svoji štev. 30 z dne 6. III. odgovarjamo: Mi orjemo,
I sejemo in trebimo plevel. Ker pa po naših slovenskih vaseh ni mno*
Nova stanovanja
^	v	o i« j go plevela, ga bomo kmalu iztre*
Ena glavnih tezkoe Svobodnega	i
v x,	v	•	v	.	bili.	Ta	plevel	se	je	zarodu	po	va*
Vesti
j>Primorski dnevnik« obsojen
»Primorski dnevnik« je 28. no* vembra 1947 težko žalil čast in ugled gdč. Cite Kozlovič, učitelji* ce v Zgoniku trdeč, da povzroča javno pohujšanje in pozivajoč šolsko oblast, da jo odstrani iz šole, ker da starši ne morejo za* upati svojih otrok taki učiteljici. Gdč. Kozlovič je pozvala »Pri* morski dnevnik« pismeno, da naj popravi krivico, ki jo jc prizadel in prekliče lažnjive trditve, a ni prejela odgovora. Tudi z osebnim posredovanjem ni dosegla niče* sar. Zato je bila primorana tožiti odgovornega urednika »Pr. dnev.« Dušana Hreščaka radi žaljenja časti in obrekovanja. Dovolila
nesena. Zadnja razprava se je vr* šila 28. februarja pred tržaškim sodiščem. Prišle so priče tožitelji* ce, a obtoženčevih prič ni bilo od nikoder. Nikdo iz Zgonika ni ho* tel pričevati, ker je bilo vse ob* rekovanje izmišljeno in lažnivo. Zato je sodnija obsodila Dušana Hreščaka na plačilo 15.000 L. glo* bc, sodnijskih stroškov, 15.000 to* žiteljičnih stroškov, na povraealo odškodnine in na objavo razsod* be v »Primorskem dnevniku« in »Giornalo di Trieste«. — Komu* nistična gonja proti slovenskemu učiteljstvu, ki se noče vpreči v komunistični voz, je barbarsko in podlo nasilje nad svobodo in pre* pričanjem posameznega človeka. Zato zahteva že človeško dosto°
mu je pa, da lahko dokaže svoje , janstvo od vsakega, ki je napa* trditve. Na prvi razpravi je res J Jen, da so brani pred komunistič* obtoženec nastopil dokaz resnice, j nim terorjem. Gornja obsodba vsled cesar je bila razprava pre* naj bo opomin in vzgled.
tržaškega ozemlja je vprašanje i stanovanj. Zavezniška vojaška u* prava je zato posvetila temu vpra* šanju veliko važnost. — Doslej je bilo zgrajenih 220 novih stano* vanj. Izdelan je načrt za 1115 stanovanj, od katerih je 700 že v gradnji, ki bodo do poletja pri* pravljena za vselitev.. Za celotni načrt novih domov za prebival* stvo bodo potrošili 2 milijardi lir.
so pa nezmožni. Tako imamo na pr. slučaj »tovariša« Vižintina Oskarja, ki je uslužbenec komu* nistične nabavne zadruge v Go* rici. Ta hodi te dni po vasi in nas govarja ljudi, naj se ne udeleže slovesnosti, ki jo vas organizira za sprejem fatimske Marije. V vsaki drugi vasi, kjer so možje — možje, bi takemu agentu poka* /ali jasno svoje versko prepriča* nje, v Sovodnjah pa se zdi, da ni več mož. Sovodenjci se bojijo za* meriti partijcem. Ali si Sovodenj* ei želijo razmer, ki vladajo v va*
V Tolminu so obsodili na osem mesecev zapora gospo Ano G run* tar, ženo g. Rajmunda Gruntarja, bivšega občinskega predsednika iz Brcginja, ker se je vzdržala voli* tčv. Gruntarja Franca, brata g. Rajmunda, so obsodili pa na pet mesecev zapora, ker je prekoračil mejo.
Iz Lanišča in iz Mun v Istri je pobegnilo na Tržaško ozemlje (il mladeničev. Štirje so iz Brgunca. Med temi so tudi taki, ki so se od začetka borili pri partizanih.
Malim kmetom v Orehovi ju pri
seh po zaslugi zaslepljenih komuni* stičnih propagandistov, kateri bo* do ob svojem času še dajali račun. Da nekoliko razkrinkamo podtal* no delovanje in podlo obrekova* nje komunistične struj‘e, navaja* mo v odlomkih: Značilno je, ka* ko se jc izrazil v času »osvobodil* nega boja« Boris Kidrič: »Ni važ* no, koliko Slovencev ostane! Do* volj je, da ostanemo trije, a tf pravi...!« »Edvard Kardelj in Aleš Bebler sta v juniju 1042 poslala pismo glede organizacije OF na Gorenjskem:	sklicujte masovne
sestanke. Popularizirajte partijo kot avangardo OF. Glejte pa, da bodo v odbore izvoljeni samo ak* tivisti partije. Naš cilj in naša naloga je, da na Slovenskem uvc» demo diktaturo proletariata. Po našem prizadevanju mora prav Balkan postati izhodišče novega komunističnega reda tudi za vso Evropo«. In takim voditeljem mi* slite, da bo slovensko ljudstvo še verjelo? »Tovarišica Soča«, za da*
seh onkraj -meje? Ne! Če si prav ; Višnjeviku in v Krasnem so <’to* sam z njimi, ti povedo, da je tam j variši« napovedali, da jih bodo onkraj meje grozno slabo, da so j izselili v drugi del Jugoslavije, češ ljudje obupani, sestradani in da j da imajo v Brdih premalo pridel* si žele rešitve, toda oni sami ni* ka za prehran;>. Vsak izgovor je majo korajže, da bi se uprli. Ali j dober, samo da jim zemljo v/a*
Za prehrano
Misija za ameriško pomoč Tr* stu je edini vir za mast, mleko v prahu, testenine, belo moko in kruh.
Obsojeni trgovci
Zaradi samovoljnega povišanja cen je tržaško sodišče sodilo in obsodilo 32 trgovcev.
20 milijonov dolarjey
Ameriški zunanji minister Mar* shall je predlagal kongresu v odobritev 20 ^milijonov dolarjev kot začasno podporo Svobodne* i nes samo toliko... Učitelj na va*
ni to žalostno? Sami vedo, da če bodo pri prihodnjih volitvah voli* Ii za komuniste in njih »Garibadi* ja« in dr. Mermolijo, sc jim lahko zgodi, da bodo prišli na isti polo* žaj kot so naši ljudje v Opatjem* selu, Mirnu, Biljah, Solkanu itd. toda kljub temu dvomimo, da bo* do imeli korajžo dati prazno gla* šovnico ali voliti kako drugo res demokratsko stranko. Strah? Da strah, ki človeka ponižuje in ki je Sovodenjccm v nečast. Ali je kako zdravilo za Sovodenjce ? Vsem drugim je zadostovalo par mesecev Titovega režima, da so popolnoma ozdravili, Sovodenj* cem pa bi najbrže tudi to ne po* magalo. Strah! Strah!
Plešivo — Krmin
mejo.
V Brdih so pozvali mladeniče od 18 in 19 let, da morajo hoditi na predvojaške vaje. Tako je fa* šizem klical mladino na vaje »pre* militari«.
Listnica uredništva
Radi dogodkov na Češkoslova* škem se nam je gradivo za list tako nakopičilo, da smo morali odložiti nekaj dopisov. Prosimo potrpljenja.	,	-
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Družba zavednih Sesljančanov (skupno z Vižovci), da bi tudi tistih 52 .spregledalo 2650; name« V »Demokraciji« beremo marši* | sto cvetja na grob pok. Mariji
mu tržaškemu ozemlju.
I šem sestanku sploh ni bil navzoč.
Odbor Združenih narodov sicer i Zelo neprevidno ste ravnali, ko
že predvideva v svojem proraču* nu za 1. 1948 5 milijonov dolarjev za STO — vendar bo mogoče to nakazilo izvršiti, ko bo imenovan guverner. Tega pa — kot pravi Marshall — ni mogoče pričako* vati v bližnji bodočnosti.
ste ga napadli kakor je j>ri vas v navadi. Poskusite z vašim sestan* kom v predpoldanskih urah in nam to sporočite; videli bomo, koliko uspeha boste želi, če žc govorite o par zapeljancih in o par pijanih glavah...
kaj, kar nas zanima. Zlasti želi* mo, da hi bilo kolonsko vpraša* nje rešeno v zadovoljstvo vseh. Saj bi potem vsi v miru in lju* bežni delali. Mi Plešivci spadamo sedaj pod Krmin. Povedati mo* ramo javno, da smo z oblastmi v Krminu zadovoljni vsi Slovenci, ki bivamo tu. Slišimo, da drugod beguncem delajo sitnosti radi ži* j vilskih nakaznic in radi bivanja. Pri nas tega ni. Ze od 15. sept. dobivajo vsi begunci v redu živil* ske nakaznice in tudi glede sta*
Lupine iz Šempolaja 500; Ivan Gorski 1000; zavedna slovenska družina v Trstu 1000 ter želi »De mokraciji« obilo uspeha; U. G. iz .Trsta 1000; Vrhovec — zaveden Slovenec z željo, da bi kat. stran* ka zmagala 200; trije begunci iz cone »B« (1: 1000; 2: ,400; 3: 300) skupaj 1700; N. N., S. Marco -Trst 220.
Vsem .najlepša hvala !
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici