2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 21. aprila 2011  Leto XXI, št. 16


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 21. aprila 2011

Porabje, 21. aprila 2011

ENKRATNO 
JE BILAU 
STR. 4
LEDENKA 
STR. 5

Mlašeči ognji pa štüki

»Lampe opri! --- BUMM!« Tüuča. »Lampe opri! --- BAMM!« Pá kratka tüuča, v šteroj sem – kak mali frnanc – nej za gvüšno znau, če v cerkvi zvonijo ali v moji vüjaj nika cinga. V tistoj kmičnoj sinčarskoj nauči smo pred dvajsetimi lejtami pá odišli na brejg, gde so kürili tak veuki odjen, kakšoga sem nindrik indrik eške nej vüdo. Istina, ka smo nücali toplaučo, vej je pa na tisto veuko soboto eške bejli, kusti snejg pokrivo cejlo krajino. Stau sem pri veukoj, vraučoj svejklosti pa samo gledo ognjene kresance, štere so lejtale gor v luft pa tam zvejzde gratale.
»Mali, es poj pa vužgi ednoga,« mi je pravo malo starejši pojep pa mi v roké dau gorečo palico. Čüu sem, ka trbej s paukanjom čalarice pa kuste oblake z neba tazagnati, ka aj bi po trdoj zimi donk prišla sprtolejt. Nej sem biu gvüšen, če ge tau leko, če ge tau smejm, podje pa so mi gučali od nikšoga krpita pa možnara. Najgir čütenje pa je bilau močnejše v meni kak straj, tak sem svojo palico blisketanco pomalek približavo k ozaješnjomi tali železnoga štüka. »Samo ne pozabi lampe oprejti!« so se hejcali podje, ge sem pa batrivno potisno svojo gorečo šker k maloj lüknji. »BUMM!« je djalo, ge sem pa tisto nauč dugo nej mogo zaspati pa sem senjo od čalaric pa kmični oblakov.
V nedelo zrankoma so me zbidili stara mati pa smo vküper odišli v cerkev, ka aj bi tam gospaud blagoslovili šunko, ren, djajca pa vrtanek. Dosta lidi se je sigurno držalo posta, tak ka so tisti zranek po štirideseti dnevaj oprvin mesau na talejr dali. Pred obödom smo mlajši mogli cejli gračenek prejkziskati, če smo steli djajca iz čokolade najti. Z mlašečov glavauv smo se najbole tomi radüvali, ranč smo nej djenau znali, ka tau znamenüje, ka je Jezoš Kristoš od smrti goristano.
Etognauk, že malo starejši, sem doma na polici najšo staro-staro pesmarco, v šteroj je z rokami napisana pesem o Kristošovom goristanenji. V rokaj sem držo knige z barnastimi listi, pomalek što več kak stau lejt staro pisanje pa cüj brodo: Kristuš nam je od smrti stáo. Alleluja hvala bojdi vsigdar Bougi. Vekivečno živlenje nam je obečano, če vörjemo v Jezoša. Zavol našega vesélja. Alleluja. Tau nam je trauštanje, ka po trüdnom zemelskom žitki nas čakajo neba. Za nevolnoga človeka. Alleluja. Vsikši človek na svejti more gnauk mrejti, če je dober, lagvi, bogati ali srmak. S smrtjom je grejhe vse pláčao. Alleluja. Človek je grejšen, depa Rešenik je mrau za naše greje. Zato se mi veselimo. Alleluja. Na tretji den je goristano od smrti. Teda vesélo spejvajmo. Alleluja. Žitek je vsikder močnejši od smrti. Na te vüzemske svetke. Alleluja. Vüzem je naš najvekši krščanjski svetek. Diko spejvajmo Gospodni. Alleluja hvala bojdi vsigdar Bougi.
Gnesnadén je že vse ovak kak pred dvajsetimi lejtami. S štükami se eške strejla tü pa tam na porabski bregaj, depa na vüzemski pondejlek že vsikši pojep »zalejva« dekle po naši vesnicaj. Vogrske navade so vsikder bole krepke pa moremo zaistino skrb meti, ka aj bi naše slovenske bar v en par držinaj gorostale. Ka aj bi se molitev donk za vüzemske svetke končala z »Vu imeni Očé i Siná i Svetoga Dühá. Amen.«
-dm-


Seja krovne šolske komisije

Z NOVO ZAKONODAJO: NAPOVED VELIKIH SPREMEMB TUDI V NARODNOSTNEM IZOBRAŽEVANJU

Krovna šolska komisija Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave, vodi jo Erika Glanz, je pripravila 4. delovno srečanje, razgovor o problematiki narodnostnega šolstva v Porabju. Državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport RS Alenka Kovšca je za uvod povedala, da Slovenija dobro sodeluje z učitel-ji na narodnostnih šolah med Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, veliko pozornost pa posveča tudi šolstvu za madžarsko in italijansko narodnost, zato vseskozi povečuje denar za narodnostno šolstvo. 
István Kraszlán, vodja službe za manjšinsko šolstvo pri Ministrstvu za nacionalne vire RM, je napovedal velike spremembe v izobraževanju, in sicer z zakonoma o osnovnem in visokem šolstvu. Povedal je, da podrobnosti sicer ne pozna, vendar je toliko seznanjen z vsebino, da zakona prinašata pomembne sistemske novosti, ki se bodo dotaknile tudi narodnostnega šolstva. Zakona naj bi sprejeli letos septembra, veljati pa bosta začela prihodnje leto 2012. 
Na okvirno predstavitev bodoče zakonske ureditve tudi narodnostnega šolstva se je odzval dr. Boris Jesih, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, in sicer s kritično pripombo, kako je mogoče, da je šele nekaj tednov pred zasedanjem mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije slovenska stran seznanjena s tako pomembnimi novostmi, kot jih je okvirno predstavil vodja službe za manjšinsko šolstvo. Slovenija se sicer ne vpleta v nastajanje zakonodaje, je pa živo zainteresirana, kakšen bo položaj narodnostnih šol, je poudaril dr. Boris Jesih. István Kraszlán je vnovič poudaril, da podrobnosti ne pozna, vendar je izrazil prepričanje, da bodo imele manjšine še naprej vse pogoje za izobraževanje, do sprejema zakona pa pričakujejo pobude in pripombe državnih narodnostnih samouprav in državne komisije za manjšine, ki šteje 13 članov kot je manjšin na Madžarskem. 
Državna slovenska samouprava dobi premalo informacij, kako nastaja šolska zakonodaja in doslej ni imela priložnosti za pobude in pripombe, je zatrdil predsednik Martin Ropoš. Podobno je menila tudi Agota Kállay z Inštituta za razvoj in posodabljanje šolstva, kajti manjšine v konceptu nove zakonodaje sploh niso bile omenjene. 
Izvirni problem je v sedanji obliki financiranja, ko morajo občine zagotavljati del denarja za dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Pogovarjali so se 14. aprila in tega dne, je zagotovila gornjeseniška ravnateljica Ildiko Dončec Treiber, še niso dobili denarja za letošnje plače in nekatere druge dejavnosti. Zato je morala občina najeti kredit za plače učiteljev. Ker, tako župan Gábor Ropoš, občina več nima kritja, kredita ne more dobiti, kar pomeni, da morajo prihodnji mesec šolo zapreti, če ne bo pravočasne druge rešitve. Nič manjši niso problemi v Števanovcih, kjer občina odprodaja nepremičnine, da financira delovanje dvojezične osnovne šole, ki je izjemno pomembna v tem delu Porabja. Tudi zato občina nima denarja za druge dejavnosti. 
Da je financiranje dvojezičnih osnovnih šol mnogo bolj prob-lematično, kot se vidi iz Budimpešte, je izpostavil tudi slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar in omenil primer nižjerazredne dvojezične osnovne šole na Hodošu v Sloveniji, kjer so imeli pred leti štiri učence in pet učiteljev, pa je šola delovala brez problemov. 
Očitno je namerna ali nenamerna »napaka« v sistemu, na kar je posredno opozorila Erika Köles Kiss, ki je državnemu sekretarju predlagala, naj posreduje predlog, da vlada pripravi izračun, koliko denarja je potrebno za optimalno delo neke, denimo gornjeseniške dvojezične osnovne šole, in potlej to vsoto šoli pravočasno zagotovi, ne glede na razpise in prijavljanja na le-te. 
V življenju šol je sedanji sistem financiranja popolnoma neživljenjski, kajti ni normalno, da morajo sorazmerno revne občine, v katerih ni industrije ali drugih dejavnosti, kar nekaj mesecev zagotavljati denar za plače učiteljev in prispevati za druge stroške. Zgolj mimogrede, a le na videz, kako bi sprejeli prekmurski Madžari ták sistem, da bi prve mesece v letu učiteljem dvojezične osnovne šole, denimo v Dobrovniku, denar za plače zagotavljala tamkajšnja občina in se na račun tega odrekla razvojnim načrtom na drugih področjih. Primerjava niti ni tako »umetna«, kot se zdi na prvi pogled, kajti Madžarska in Slovenija sta leta 1992 podpisali Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem. In ta sporazum, je bilo rečeno v razpravi, bi moral delovati kot zakon za obe državi. Podobno kot v šolstvu se dogaja še na drugih področjih, recimo pri narodnostnih medijih. Sicer pa, kako nenavadna merila imajo v Budimpešti, se je pokazalo pri urejanju statusa svetovalke za slovensko šolstvo mag. Valerije Perger, ki po novem podpisuje pogodbo za materialne pogoje delovanja z Državno slovensko samoupravo, le-ta pa je dobila denar za deset in ne dvanajst mesecev svetovalkinega dela, čeprav se šolsko leto uradno zač-ne s 1. septembrom in konča 31. avgusta. Problemi nastanejo z vsako politično spremembo na Madžarskem. Valerija Perger, ki delo opravlja 19 let in razmere zelo dobro pozna, je tudi povedala, da doslej v porabskem šolstvu tako kritično, kot je zdaj, še ni bilo, sta pa »obe šoli vitalnega pomena za obstoj manjšine.« Ne gre za zgradbe, marveč za ohranjanje in učenje jezika. Državni sekretar István Kraszlán je zagotovil, da bo problem ustrezno razrešen, kajti delo mag. Valerije Perger poznajo in zelo cenijo. 
Z upravičeno zelo kritičnimi mislimi je razpravo povzela državna sekretarka Alenka Kovšca, ki je poudarila, da se niso pogovarjali o tem, ali bo denar za plače učiteljev, marveč o obstoju slovenske manjšine na Madžarskem. »Zadeva je alarmantna, zato sodi na sejo mešane komisije. Pogovarjamo se o dvostranskem sporazumu, ki ima vlogo zakona, s katerim smo se dogovorili za vzajemnost. Upravičeno sem zaskrbljena ob razmerah, ki so jih predstavili predstavniki samouprav in šol. Ne gre za prošnjo, da intervenirate, država je dolžna izvajati programe in zagotoviti delovanje javne šole. Župana sta opozorila na neke vrste bankrot dveh občin. Neverjetno je slišati, da se razprodaja občinsko premoženje za financiranje šole. Tako smo zaskrbljeni, da bomo o tem še danes obvestili predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja. Upam, da boste prenesli našo zaskrbljenost madžarski vladi, ki bo našla rešitev na osnovi evropskih norm. Izražamo upanje in zahtevo, da se razmere začnejo razreševati.« 
Ob izstopajočih finančnih težavah niso prišle do izraza druge teme, denimo uveljavljanje učenja slovenskega jezika v Monoštru, večji vpis v dvojezične osnovne šole, sodelovanje med šolami, izdajanje pripravljenih in novih učbenikov – in druga področja iz življenja narodnostnih šol v Porabju. O tem so sicer podrobneje govorili na srečanju zamejskih učiteljev v Monoštru pod naslovom »Iz prakse za prakso – domača književnost (in kultura) pri pouku slovenščine«.
Ernest Ružič



Državni sekretar Urada za Slovence dr. Boris Jesih (z leve), višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport RS Alenka Kovšca, pooblaščena ministrica budimpeštanskega slovenskega veleposlaništva Dubravka Šekoranja in generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar

Predsednica krovne šolske komisije Erika Glanz (z leve), sodelavka gen. konzulata v Monoštru Andreja Kovač, vodja službe za manjšinsko šolstvo pri Min. za nacionalne vire RM István Kraszlán, slovenska referentka na Inštitutu za razvoj in posodabljanje šolstva Ágota Kállay in podpredsednica DSS, profesorica slovenščine Erika Köleš Kiss 

Pismo iz Sobote

Pesem nas združuje

Bilice, djajce, jajce

Mešani pevski zbor DPD Svoboda Maribor-Pobrežje je 9. apriliša svetiu 90-letnico društva pa 35-letnico mešanoga zbora. Na jubilej, steroga so držali v cerkvi Antona Martina Slomška v župniji Maribor Košaki, je pozvanje dobiu gorenjesenički MePz Avgust Pavel tö.
Velko presenečenje (meglepetés) nas je čakalo te, gda smo se pelali že zvüna Maribora med bregami s samimi lepau obdelanimi goricami pa sadovnjaki. Z nami je biu naš gostitel, predsednik njinoga zbora gospaud Janez Paluc, steri nam je pokazo na brejgi velko-velko cerkev, stera je eške nej do kraja zozidana. Cerkev ma velko kupolo, na törmi pa velki križ. Cerkev od zvüna vögleda kak navadna cerkev, dapa od znautra je pa okraugla. Zdaj majo samo eške navaden oltar, ka leko majo vsakšo nedelo mešo. Kak do dobili pejnaze, do nadaljevali z zidanjom. Tau je nauva, eške nej dokončana cerkev župnije Maribor Košaki, stera ima menje po prvom mariborskom püšpeki blajženom Antonu Martinu Slomšku.
Na te den sta sveto mešo slüžila pomožni škof dr. Jožef Smej pa domanji župnik Igor Ignacij Novak. Sveta meša je bila za vse tiste, steri so z dari ali delom pomagali pri zidanji cerkve pa za vse pevke in pevce, steri so tisti den spejvali Baugi na čast, lidam na veselje. Pridigo so meli škof Jožef Smej, steri so ejkstra pozdravili nas Porabce. Kak so pravli, radi se spominajo na Gorenji Senik, na gospauda Janoša Kühara. Pozdrav so poslali gnešnjemi župniki Tibori Tóthi z željo, naj se tadale lepau vči slovenski, naj se nej bi pozabila slovenska rejč, slovenska molitev v lejpi cerkvi, posvečeni sv. Janezi Krstniki. Čestitali so ma, ka se je v kratkom časi navčo Oče naš, Zdrava Marijo pa slovensko liturgijo. Vej pa njegov priimek je Tóth (Tot), leko ka ma slovanske korenine. Pri pridgi so eške povedali, da so veseli, da leko kak prvi škof mešüvlejo v tej nauvi cerkvi, posebno pevcem pa zborovodjem, steri se dosta trüdijo za svoje zbore.
Včasin po svetoj meši se je začno koncert, steroga so začnili jubilanti. Pod vodstvom Metke Vrbančič Osterc so spopejvali pet pesmi, med njimi eno našo porabsko tö (Micika v püngradi). Za njimi so spejvale Ljudske pevke Antona Martina Slomška, stere so gorstaupile kak domačinke. Naš zbor je biu tretji po vrsti, pod vodstvom Marije Trifus smo zapeli pet pesmi, med njimi so bile porabske pa taše tö, stere se šikajo v cerkev. Za nami so spejvali pevci iz Hrvaške, MePZ iz Karlovca. Koncert smo zaklüčili vsi zamaj, spopejvali smo pesem od Vlada Paljetaka Fala. 
Po koncerti so škof Smej dali blagoslov vsem navzočim, pevcom so ekstra dali blagoslov za grlo, blagoslov sv. Blaža (Balázs áldás). Oblejtnico smo končali z večerjo in druženjom, dosta smo vküper spejvali. Domanji župnik Novak so nas prosili, naj spopejvamo kakšno Marijino pesem, mi smo pa začnili pesem Marija skoz življenje, oni so nam s svojim lejpim glasom tö pomagali. 
Gda smo se zdignili, ka bi šli domau, so nas prosili, naj eške čakamo, ka zdaj prinesejo svetešnjo torto, stero smo leko vküper z njimi vsi kauštali.
Jubilantom se zahvalimo, jim gratulejramo in želejmo eške dosti-dosti lejt uspešnoga dela.
Vera Gašpar 

Vsi vejmo, ka mamo Slovenci bar tri imena, če nej eške več za tisto, ka kokauš znese. Vcejlak knjižno slovenski je gé ménje jajce, v naši krajini med Müro pa Rabo pa se jajcam pravi djajce ali pa bilica. Pa od nji je v tej dnevaj največ guča bilau pa bau. Najprva smo se doma zgučavali, kelko tej djajc, jajc ali pa če škéte, bilic küpimo za vüzemske svetke. Pa smo prajli, ka ji trideset dojde. Depa moja tašča Regina, trno čedna ženska, vsigdar slejdnjo rejč ma. Pa je una prajla, na, je zapovejdala, ka nam ji trbej najmenje štirideset. Pa je tak bilau tö. Šau sam na pijac k ednomi poznanci, ka je vsikši den tam odavle. Proso sam, aj mi štirideset lejpi vöodabere. Plačo sam je pa mi ji je eške deset vcuj dau.
»Tau aj bau moj dar za svetke. Pa blajžene svetke vam želejm!« je eške pravo. 
Eške sam nej biu dvej vöri doma, je nekak kloncko na dveri. Bila je edna ženska, dalešnja žlata z vési. Je prajla, ka njive kokauši dosta djajc nesejo té dneve pa nam je malo prinesla. Tresti ji je bilau.
»Aj bau tau moj dar za svetke. Ja, pa blajžene svetke želejm cejloj držini,« je prajla, gda je nin za dvej vöri na bus odišla. 
Na drugi den je žena domau iz slüžbe prišla. Nete vörvali, depa domau je prinesla dvajsti djajc, bilic ali pa jajc, če škéte. Tau njim je njivi sindikat vöstalo, aj majo. Pa vejte, ka njim je prej-djen od sindikata pravo?
»Aj vam tau za svetke dobro spadne! Pa blajžene svetke želejm vsem vam pa vašim držinam tö,« ja, tak je povedo. 
Nin večer na té isti den me je zvau eden pajdaš, ka njemi nika kauli rama trbej pomočti. Odišo sam k njemi. Tam smo štirge doj s kamiona sklali črejpnjé, ka de nauvo strejo pokrivo. Po tejm smo malo spili, malo pogeli pa je prišla njegva žena. Vsikšomi je vöstalala tresti djajc, bilic ali pa jajc, če škéte. Je prajla, ka smo si tau dun prislüžili za pajdaško delo.
»Pa je tau za svetke tö. Aj bodo blajženi tej svetki,« je eške prajla gda smo raznok šli. 
Večer sam se vcuj k tejm djajcam, jajcam ali pa bilicam, če škéte, vseu pa sam je začno šteti. Prešto sam, ka mamo doma 130 toga kokaušinoga dela. Eške gnauk sam je prešto. Ja, ranč telko, kak je bilau oprvin. Pa sam je gledo pa sam nej vedo, ka mo z njimi delali. Vcuj pa sam proso tam gor prauti nébi, samo aj je več niške vcuj ne nosi. Depa večer je prišla domau moja tašča Regina, trno čedna ženska. Ja, leko si brodite. Edna njena pajdaškinja njoj ji je tresti dala, aj baudo za svetke pa njoj je eške želejla blajžene svetke. Gledo sam tej 160 djajc, jajc ali pa bilic. Sam je gledo pa samo nagnauk sam na cejli glas pito:
»Ka pa šunka? Na šunko si je niške nej zbrodo?« depa niške me je nej čüo.
Miki


MePZ Avgust Pavel je gorstaupo pod vodstvom Marije Trifus


Z gostitelji kauli svetešnje torte

OD
SLOVENIJE…

Enkratno je bilau

Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo leto ma gledališki den. Špilat so že bili pri nas več kak pred desetimi lejti s Povirja, bili s Trdkove, največkrat pa naši iz Porabja, to so bili skupina Nindrik-indrik iz Varaša, Veseli pajdaši iz Števanovec pa Duo Fodor. 
Na letošnjom gledališkom dnevi, steroga smo držali 9. apriliša, sta gorstaupile dvej porabske skupine, Veseli pajdaši iz Števanovec pa Duo Fodor, steri je bijo okrepljen z mladim igralcom Rajmundom Virovcem. 
Veseli pajdaši so šli na mor-dje, Duo Fodor pa je emo »Pokapanje«. Z veseljom smo je čakali. Naš »Zborček« je že spejvo, gda so prišli, tak smo je pozdravili.
 Porabske skupine vsigdar majo vesele igre. Tau je dob-ro, ka je zdaj tak nika takšno težko živlenje pa aj se človek malo veseli, če kam pride. Veseli pajdaši so se pripravlali na morje. Ljüdje na vesi, steri so ešče nikdar nej bili na mordji. Ali kakšno je bilau tau pripravlenje? Tau smo leko spoznali med smejom. Tak smo se nasmejali, ka so nam skonze tekle. Škoda, ka so na konci don nej prišli do mordja, ka so je pokradnili pa so nej mogli titi, ka so jim pejnaze tö odnesli. 
Duo Fodor pa je emo igro z naslovom »Pokapanje«. Dvej ženske, stere na pokapanjaj guče majo pa ešče vendar djaučejo tö, sta nej mogle napisati gunč. Zaman je silo ministrant, ka plebanoš več ne more čakati. Govor so nej porodile, mi pa smo se vönasmejali. Telko ploskanja so dobile bejdvej skupine, ka so nas vse dlani pekle. Škoda, ka so nej malo ponovile, ka je konec bijo. Vsi naši lidgé so prajli, ka je enkratno bilau! Ešče Vaugri so prajli: »felülmúlták magukat«. Vsigdar so dobro špilali, ali od toga mo dugo gunčali, od toga špilanja.
Nej je samo zatau dobro, ka pridejo k nam iz Porabja, iz rojstnoga kraja, ka se nasmejemo. Zatau so nam potrebne skupine od doma ali iz Slovenije, ka vsakša skupina prinese k nam slovensko materno rejč, stero mi tü v velkom »varaši« sploj pogrešamo. Samo te leko gučimo slovenski materni jezik, če se srečamo, v slovensko društvo pridemo, tau je naša možnost. Tak je za nas tau velka vrejdnost, ka nam vsakša skupina pomaga, naj Slovenci ostanemo. Ka je tü človek samo številka in se brž zgibi, se asimilira. Hvala vam, da nam pomagate!
Po špilanji smo se malo dogovorili, kakšne programe mo meli pri društvi letos. Tak vsakši vej, ka začnemo s slovenskim kulturnim praznikom. Toga smo meli letos na Veleposlaništvi R Slovenije. 19. juniuša mo šli v varaš Vác. Tam je naš rojak kanonik Jožef Zavec, in de emo zlato mešo, zatau demo ta na pruško. 25. juniuša mamo slovenski piknik v čast samostojnosti in sedaj ob 20-letnici
R Slovenije. Vüpam se, ka se bomo vküper veselili z našimi Slovenci, steri živejo v okolici Bakonya, ka je pozovemo pa bi radi ešče pozvali Slovensko samoupravo z Gorenjoga Senika, ka smo mi lani bili tam. 9. pa 10. juliuša demo v Porabje, v Andovce na Porabski den. 13. pa 14. augustuša demo v Subotico/Szabadka k slovenskomi društvi Triglav, radi bi začnili sodelovanje z njimi. Oktobra mamo slovenski den, na sterom mo svetili 20-letnico Slovenije. K nam pa pride Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel iz Sombotela z razstavo o Avgusti Pavli in nastopi pevska skupina »Spominčice«. Decembra pa mamo božično praznovanje. To bodo naši najvekši programi. Pošikalo se nam je mali »Zborček« vküpspraviti. Vči nas Orsolya Zadori, ona je školnikojca za spejvanje, Hugo Čerpnjak pa igra s harmoniko. Naši mladi do pa šli na Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljano. V Budimpešti se tö leko vči slovenski jezik na Filozofski fakulteti pa na slovenskom lektorati, dapa tau naši mladi ne iskoristijo in žau, starši tö ne vidijo, kakšno možnost tapistijo. Tü nika moramo delati, aj tau naši vpamet vzemejo. Dostakrat iščejo takšne, ki znajo slovenski jezik v službo in nikoga ne moremo prajti.
Po vsem tem smo meli prijatelski večer. Sploj dobro smo se počütili. Naš »Zborček« pa vsi drugi smo spejvali, Hugo je igro in je luštno bilau. Vsakši je šanjalivo, gda je bijo konec tega lejpoga večera. 
Skupinam smo se zahvalili, gratulirali v imeni Slovenskoga društva v Budimpešti in želeli, naj ešče dugo delajo, naj ešče dostikrat pridejo. Med našimi gosti smo leko pozdravili pooblaščenega ministra Veleposlaništva
R Slovenije v Budimpešti, Gorana Križa.
Zahvalim se vsem tistim, ki so prišli nas razveselit, pomagali pri tem, da je ta prireditev uspela. »Domanja rejč je na porabskom odri kak püšau rauž, čüje se prausto, je pa lepša kak najvekši pauv vsej cvetauv,« je enkrat napisala Klara Fodor. Zdaj je porabska materna rejč na budimpeštanskom odri tö bila püšao rauž, lepo je cvetela.
Irena Pavlič 

DZ potrdil mandat novi evropski poslanki Mojci Kleva
Poslanke in poslanci so ob koncu izrednega zasedanja potrdili mandat novi evropski poslanki Mojci Kleva. 35-letna Kleva bo na poslanskem mestu za preostanek mandata nasledila Zorana Thalerja, ki je odstopil zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero, ki jo je razkril britanski tednik Sunday Times. Novinarji Sunday Timesa so se predstavljali za lobiste ter nekaterim evropskim poslancem ponujali 100.000 evrov, če bi v Evropskem parlamentu predlagali določena dopolnila na predpise s področja bančništva. Thaler naj bi ponudbo po navedbah časnika sprejel, sam pa je to zanikal. Kljub temu je ponudil odstop, kot je pojasnil, zato, da bi preiskava domnevne koruptivnosti, katere ga je obtožil Sunday Times, potekala neobremenjeno. 
Predsednika položila temeljni kamen za hotel v Tuhelju
Hrvaški in slovenski predsednik Ivo Josipović in Danilo Türk sta položila temeljni kamen za investicijo v nov štirizvezdični hotel v Termah Tuhelj, katerih lastnik je slovenska družba Terme Olimia. Gre za 12 milijonov evrov vredno investicijo, predsednika pa sta izpostavila pomembnost medsebojnega sodelovanja dveh sosednjih držav. Kot je dejal Türk, Tuhelj simbolizira novo raven sodelovanja med državama na področju gospodarstva in odpira nove priložnosti za razvoj gospodarstva in turizma, Josipović pa je poudaril, da je tokratna investicija najboljši dokaz odličnih odnosov med Hrvaško in Slovenijo ter najboljši pokazatelj, kako bo čezmejno sodelovanje izgledalo jutri.
Britansko-slovenski investicijski forum
V Londonu je potekal britansko-slovenski investicijski forum 2011, ki sta ga odprla premier Borut Pahor in predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Thomas Mirow. Pahor se je v okviru obiska sestal tudi z britanskim kolegom Davidom Cameronom in podpredsednikom britanske vlade Nickom Cleggom. Cameron je na srečanju izrazil željo po okrepitvi že zdaj dob-rega sodelovanja med državama. 


Nastopajoči z gostitelji


Po konci programa smo vküper spejvali

Milan Vincetič

… DO
MADŽARSKE

Ledenka

Nišče neje vedo, kak je v naš kraj prišlo velko korito iz kamna, v šterom smo napajali krave. Nišče iz našoga hatara ešče neje vido takši velki izdubani kamen, či gli so rejdki, šteri so prišli iz prve bojne, pravili, ka so tam prouti mordji takšni brejgi, ka bi leko, če bi jih vözdaubali, v njih držali cejlo mordje.
»Gé pa je mordje, tam so tüdi ribe,« se eni nejso dali.
»Tau naše kameno korito pa je gvüšno z Mrtvoga mordja, ar v njom ne živé niti edna riba,« so modrüvali v veški krčmi.
»Kak bi naj živéla, če pa je eti vleti takša sparina, ka so vsi stüdenci süji, v zimi pa takšni led, ka vsega do Merike,« se je čeden delo školnik, šteri je emo vso živazen v malom prsti.
V šauli nam je gučo pa kazo kejpe, kak leko ribe sopejo v vodej, človek pa se vtopi, če ma pride v plüča več kak žlica vodé.
 »A ka vam mo ges tau tomačo,« je grato cejli rdeči v lice, »žabe, ešče posebej poscalüge, se nej bi niti od daleč pocükale na vašo sklepano pamet …«
Ges pa ma nejsam vörvo. Niti te nej, ka je pravo, ka riba ne more živeti v vodej, okauli štere je kamen, ar sam ma dopovedavo, ka je mordje, štero sam parkrat vido na kejpi, ar je moj vüjec večkrat piso iz nekšne Boke Kotorske, ka so odavali na placi tak velke ribe, ka jih ne moreš niti prejk oči prešepiti.  
Moglo je biti okauli adventa, gda je v našo šaulo prišla Viktorija, štero smo vsi zvali Bambika, ar je bila bole kršejča kak ovi srnjak Bambi, šteri pa je meo dosta menje plave oči kak ona. Zato pa sam se potaplo v njej, ar so bilé globke kak tisto vüjecovo mordje z Boke Kotorske, najrajši pa sam bijo v njenij zenicaj drauvna riba, štera jo je z repom ščegejtala.
Ona pa je vse znala o ribaj. Doma je mejla, kak je tome vönavčeno pravila, akvarij z ribami, štere je küpüvala v Varaši. 
»Küščare pa kače tö maš?« sam stegavo gut.
»Norček, za küščare pa kače neje akvarij, liki terarij. Ti bi leko, ar si kak kakšni kameleon, živo v njom,« me je podražila.
Zazijo sam kak bikec v nauve dveri.
»Ar ne vejš plavati. Ribe pa nejso samo do kolen v vodej kak ti, liki cejle,« se je zavrtela, »pa ešče tau, ka boš znau, živejo tüdi ribe, štere leko letijo …«
Ona neje enjala: začala je tolmačiti, ka nin v Amazoniji ribe rejsan letijo, ka čez den lovijo sumiče, ponoči pa rake pa vodne kače. 
Nej ka bi nameravo, sam se tekno njene roké: za moment se mi je vidlo, ka ma ladne, če pa sam bole pogledno, pa sam bijo gvüšen, ka ma namesto nojetov ribge lüskine.
 »Najbaukše, Bambika, pa bi bilau, ka bi bilé ribe vöni, nej pa v tej malij glaženij škatülaj, ar se skouz zaletavajo v stejne,« sam pravo čez čas.
»One so kak naše düše,« se je delala čedno, »tüdi one so zaklenjene v naša tejla, gda pa doj vmerdjemo, pa jih radostno zapistijo …«
Spomno sam se, ka so o tom že ednauk gučali kaplan, a se mi je vidlo, ka tüdi oni majo rajši svojo düšo v svojom tejli, liki bi mrli.
Za dva dni sva z Bambiko šla k našom kamnitom koriti. Pod pazdijo je stiskavala malo glažojnasto tikvico, pokrito s čarnim vacalejkom. Njene draubne nogé so drobile po sreni, ges pa sam za njo opleto kak naopačni korat. 
Voda je bila za prst na debelo zamrznjena.   
»Neva jo znankar spistila v zimo, Bambika!« sam jo pogledno z bejlim.
»Pod ledom je toplo,« me je stisnila v kaut.
»Toplo?« sam pozino.
»Kak pa leko Eskimi gori na söveri živejo v svojij ledenij kučaj? Ka boš znao,« je zdignila glas, »spijo pa čista gauli …« 
Pomali, kak če bi od nje gemala sloboud, jo je spistila v vodau. 
»Pa srečno paut,« se je nagnila Bambika.
»V Ledenom mordji,« sam se pa srečo z njenimi očami, samo zdaj se nejsam tako globko potaupo v njé.
 »Zatau pa je Ledenka,« se je kak golaubek stisnila k meni, ges pa sam jo samo naraji küšno na lasé.
Zima pa neje popiščavala. Vrejmeni se je zmejšalo, so kumali lidgé, pa davali na mešo, ka bi mraz čim prlej odišo. Ešče malo, pa de vüzem, nočí pa so tak skomejče kak januara. Led v koriti se ešče neje odtaupo, ešče več, korito je čista do dna zamrznilo. 
»Najbaukše bi bilo, ka bi jo ta obrnauli,« sam modrüvo.   
»Ta jo ne süne ranč konj nej,« je prekrižala roké.
Pa začnila o tom, ka bi zgoraj na ledej začnila küriti, ar se voda najbole boji ognja. Brodila sva tüdi o tom, ka bi korito razstrejlila z bombo, kak tau delajo v rudnikaj.
»Ledenko bi gvüšno razčesnilo,« sva popüstila.
»Tak in tak je že mrtva, Bambika«.
»Zdaj je njena düša v dupliškom tejli: v mesenom pa v ledenom,« se je skoron zadjaukala.
»V ledenom ali mesenom,« sam ponauvo za njo pa se napauto prauti daumi, za šteroga sam bijo gvüšen, ka je tüdi cejli iz leda.
Te pa se je, začüda, čez nauč pred vüzmom otoplilo. Tüdi tisto malo snega na sövernoj strani je pobralo. Nej pa se je ešče do kraja raztaupo led v našom koriti, či gli se je že napravila precik velka lüknja.
Nagnila se je nad vodau pa jo iskala. Pa tüdi zvala. Notri pa nikaj. Samo skališana voda, pa tüj pa tam kak zmrznjeni rastov list. 
Te pa, kak če bi se zgaudo čüdež, je led počo na pau. 
Vzelo nama je sapo: v enom tali je vraščena v led mirno ležala najna Ledenka. 
Njeno tejlo je bilau kak živo, pa tüdi plavuti nejso zgledale falinčne.
Odnesla sva led na sunce, ar bi jo leko ranila, če bi jo ščela vöpoškrabati.
Gvüšno neje minilo več kak pau vöre, gda se je led okoli Ledenke otaupo, ona pa je spadnola na travo. In začüda: začnila se je gibati. Pa friško premetavati.      
»Tüdi ona je premagala smrt,« sva poglednola prauti cerkvi, ar bi naš kaplan isto pravo, pa jo spistila nazaj v korito, na šterom se je čez čas sama od sebé vösklesala riba.
»Tau je ichtios, riba, štero so meli za svoj znak prvi krščani,« mi je razjasno kaplan, šteri je šteo tam postaviti križ, müva z Bambiko pa sva na vsakšo velko nauč spistila v korito, ar več nejsmo napajali krav, nauvo ribo, za štero sva bila gvüšna, ka de kak naš Zveličar pa premagala smrt. 

Podpora za brezposelnost samo za 90 dni
Minister za nacionalno gospodarstvo György Matolcsy je po seji vlade prejšnji teden seznanil novinarje s konvergenčnim prog-ramom vlade. Sklepi vlade so namenjeni znižanju proračunskih odhodkov. Med njimi je tudi sklep, da bodo dobivali brezposelni podporo le 90 dni, kajti po mnenju ministra sedanji sistem (podporo dobivajo brezposelni največ 270 dni) ne motivira ljudi, da bi si poiskali novo službo. Vlada želi za 100-150 tisoč znižati število invalidsko upokojenih, delu le-teh bo ponudila javna dela, za ostale pa rehabilitacijske programe, da se bodo lahko ponovno zaposlili. V zvezi z visokošolskimi programi je vlada sklenila, da bo podpirala le študijske smeri, ki so v skladu s potrebami trga dela, torej predvsem tehnične in naravoslovne programe. Proračun zdravstvene blagajne (sedaj ima le-ta 343 milijard forintov) bo do leta 2013 znižala za 120 milijard, 12-odstotni davek, ki ga sedaj plačuje farmacevtska industrija, bo zvišala na 18 odstotkov. Vlada bo prevzela tudi 300-milijardni dolg Madžarskih državnih železnic, v zameno za to bo od leta 2012 zmanjšala podporo podjetju.
Opozicijka stranka LMP meni, da so varčevalni ukrepi vlade veliko ostrejši, kot jih je bilo pričakovati na podlagi programa Széll Kálmán.
Amandma o zgodnejši upokojitvi sodnikov in tožilcev
V končnem besedilu nove madžarske ustave, ali kakor jo po novem imenujejo, temeljnem zakonu, je zapisano, da se morajo sodniki in tožilci upokojiti z 62 leti oz. ko dosežejo starostno mejo upokojitve. Po dosedanjih predpisih so lahko sodniki in tožilci opravljali svoje delo do 70. leta starosti. Sodniki so v pismu opozorili predsednika države, premiera in tudi poslance, da bo omenjen predpis ohromil pravosodne organe. S 1. januarjem 2012 naj bi to  pomenilo upokojitev 228 sodnikov, med njimi je 26 visoko kvalificiranih sodnikov vrhovnega sodišča, ki šteje 88 članov. 


Z drvami se človek dvakrat segrejva


Telko drv so eške vejn nikdar nej domau zvozili iz gaušč lidgé, kak tau sprtulejt. Zdaj že Varašanci, šteri majo priliko, tü z drvami nalagajo, zato ka sta plin pa kurilno olje dragiva gratala. Tau se vidi na cejni pri drvaj tö, zato ka od leta do leta so dragše, dapa z drvami nalagati je eške itak bola fal kak s čimkolim. Tistim, šteri majo gauš-čo, je tau samo dobro, zato ka do tejga mau so drva tak nej mejle cejne. Kak pri nas, ranč tak je tau na Goričkom tö, gde je pri pauti puno drv vküpsklajeno. Kak sem se v Markovci prejkpelo na okrajmi gaušče sem eden traktor zagledno, s šterim je nekak drva kalo. Gda sem skrajej prišo, te sem vido, ka so tau gospaud Lujzek Jakič iz Markovec, štere sem do tejga mau samo tak pozno, ka fejst, fejst dobre klobasi pa šunko delajo, zato ka so mesar.
• Duga zima baude, Lujzek?
»Te drva so za odajo, ka do lidje kipüvali, moja so že doma.« 
• Gda ste svoja drva vözosejkali?
»Kauli marca, prvin nejmam časa, zato ka te so ešče koline pa nejmam časa z drvami delati.«
• Mate taša drva tü vküp-sklajeno, štera so za šunke kaditi?
»Tista bükova drva so že gotova, zato ka je februara, marca vsečem pa te senejo do konca novembra. Preveč süje tü ne morejo biti, zato ka te dima ne dajo dobroga. Za volo toga so nej dobra tista bükova drva, štere se več lejt sišijo, ka slabi dim dajo, samo temperatura je visika.« 
• Kelko drv vam trbej na edno zimau vsejčti za nalagati?
»Tam petnajset, dvajsti kubikov za svoj tau, malo več pa za odajo.« 
• Tau so vse trda drva?
»Za doma ja, dobro, ostanejo kakši vreki, ka se ne more odati, tisto ostane.«
• Pri vas tö fejst kipüvejo drva, ka so za nalagati?
»Dja mam te stalne küpce, šteri po tresti kubikov küpijo nagnauk, tau so že deset lejt edni pa isti. Letos je vekšo povpraševanje, zato ka so fejst zdignili ceno kurilnoga olja. Edna povprečna kuča zaküri tam trigezero litrov pa tau je zdaj trenutno dvejgezeropetstau evrojov. Za te denar dobiš petdeset kubikov lesa, ka ti skurok na dvej leti dojda. Pa tau, ka so drva ešče bola topla kak olje, zato ka duže segrejvajo. Drva toploto držijo za volo vaudjaldja, olje pa mora skauz goreti, če škeš temperaturo meti.« 
• Kakšno ceno majo bükova drva tü pri vas?
»Bükova drva so 55 evrojov za mejter, ka so pa mejšene, štere zdaj kalam, te so pa 38. V tejn je gaber, djauša, kostanj pa borovo, tak mejšano.« 
• Zaka küpci najbola samo bükova drva iščejo?
»Največ so vrejdna zato, ka najduže gorijo, dobro vau-djaldja majo, pa bola brž vöposenejo kak hrast. Hrast dosta bejloga ma pa tau küpci nejmajo radi, zato ka tau ne da telko ice.«
• Te drva, ka za svoj tau pa za odajo mate, tau vse sami napravite?
»Tau vse sam delam. Najprvin vöpoderem, gda je tašo vrejmen, potistim pa začam kalati.« 
• Vi tü taši zakon mate, kak mi na Vogrskom, ka samo do konca aprila se leko podira?
»Nej, pri nas tauga nega, mi cejlo leto leko podiramo. Gda se vöpodere, te ali tam se včasin gorskala, če s prikaulici vcuj leko pride, če so pa v lagvo mesti, te se pa vözvozijo. Ka so na odajo, tiste v tašo mesto zvozim, kak zdaj te, kama tovornjak vcuj leko stane.« 
• Kak se leko s te velke grabe drva vozijo?
»Mam eden velki traktor, šteri staudvajsti konjov ma, pa s tistim. S tistim je tau nej prob-lema, če je ranč blata, dapa če leko bola tašoga reda vozim, gda je süjo, zato ka ovak samo paut vküpvdarim.« 
• Tü med borovimi drvami ste najšli smolak?
»Zmejs se kaj ešče tü najde med borovimi, dapa tiste, šteri so fejst smolati, tiste se domau neso za podžgati. Smolak samo tam na tistom bauri najdeš, šteri je vöposeno. Baur tö ma lobadar, samo te je načaši kak djeličov, dapa kak se vidi, zato te tö dosta kvara dela, če ranč menja borauv vöposene kak djeličov.« 
• Vi drva s capilcom kalate na hidrauliko, te je baukši kak tisti, šteri se vrti?
»Šteri se vrti, tisti je nevaren, zato ka te leko vdari. Te na hidrauliko je ešče zato bauk-ši, ka te ide skaus, tü nega nika sekati, sploj sekire ne nücem. Pri tistem, šteri je na cvöder, tam dosta trbej presekavati. Tauga leko postavi, ka na dva tala aj kala ali včasin na štiri. Dvajsti ton poteži ta hidraulika, na dva tala komaut de, če pa kakšno kusti hrast škeš na štiri, te z velki gazom delam ali z vekši traktorom žanem cepilec. Te menši traktor mena, ka sem sam, ranč paše kak ide, dočas ka tau pomalek gorpride, dočas drva tadenem. Če ste dva, te bola hitreje leko traktor žene, zato ka eden samo vkraj djemle. Zato zdaj samo tak malo gaza mam, ka sem sam.«
• Zaka je baukše drva v gaušči kalati kak doma?
»Zdaj mo je gnauk domau vozo, te pa doma smetim pa te je ešče itak moram notri vozti. Etak pa te odtec zraven v drvarnico pelam drva.«
• Štera drve se kalajo najlakejše?
»Tau je odvisno, djauša se dobro kala pa bükev tö, dapa štera sokeu ma nutri, tista pa fejst lagvo. Ka je ravno, se dobro kala, dapa če je steblo zasüknjeno, tisto že tü bola žmetno de. S cvödrom se ešče breza pa črešnje žmetno kalajo, ka skaurdja drži, zaman znautri pisti. Tau te vse z rokauv moraš ešče potistim ranc zosekati.« 
• Ka delate z vejkami?
»Kusto za sebe vküpzožagam, ka je pa drauvno, tisto pa na küp pa pomalek ta-sprnej. Bükove tenke veje je sausedova vse odpelala, tau ona doma vküpzosejka pa püšle napravi s tauga. Tau je že rejdko, sto tašo dela, zato ka k taumi dosta časa trbej. Prvin, gda so ešče krüj doma pekli, se je tau fejst delalo, zdaj nega časa zatau. Brezi tauga je dosta dela z drvami, kak pravijo, z drvami se dvakrat segrejvaš. Gnauk gda delaš z njimi, gnauk pa te, gda küriš. Z drvami je dosta dela, zatau moraš volau meti pa si vzeti čas, tau siliti ne moreš.«
Karči Holec 

Turistično društvo v Cankovi je na začetki apriliša pripravilo Folklorni večer s pomočtjauv domanje folklorne skupine pod vodstvom Zorana Domjana. Vekši tau dvejvörnoga programa so vöpostavile domanja mlašeča pa odrasla folklora, folkloristi iz Veržeja, domanji tamburaške »Odpisani«. Pozvane so pa bile Porabske ljudske pevke tü, stere so se tomi fejs radüvale pa vzele za velko poštenjé. 
Ženske so s svojo lerencov Marijo Rituper mele fejs dobro vözbrane karažne naute, kak Oča so mi küjpili, Po laug mi lejče, Eno takšo bi rad. Na, k tomi so vcuj prišli tisti žmani, maličko masni vici Marije, stere je narod z velkim smejom pa ploskanjom sprvajo. Ta dobra vola je držala skaus programa, steroga je vodo z dugi gezikom, s hecnim gučom pa dobro volauv nadarjeni mladi par. Veseli pa hvaležni smo, ka smo leko preživeli tašni lejpi večer pa se fajn leko dröjžili z organizatori pa drügimi prijaznimi skupinami.
Klara Fodor
Foto: Darko Džuban



POSTRAŠENO STRAŠILO
 Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi!

OTROŠKI

KOTIČEK

KOKOUŠ

Postrašeno strašilo je cejli den žmejrilo, je cejli den spalo. Je cejli den bilau takšo, samo aj ne čüje, samo aj ne vidi ftičov. Aj ne vidi pa čüje ftičov, ka lejčejo kauli njegve glave. Aj vpamet ne vzeme, kak ga klükajo v njegvi velki naus. Samo aj pride nauč, ka de mer pa ednoga ftiča nede kauli njega. Pa gda se je zrankoma zbüdo, je samo molo, aj kak najprva večer pride, ka do ftiči šli spat. 
Vcejlak tiüma je gratalo. Ftiči so rejsan spali. Trno lejpa nauč se je začnola. Postrašeno strašilo se je vövtegnilo. Se je vövtegnilo pa začnilo živeti svoj den. Na, svoj kmični den. Pa bi tak bilou tö, če bi nej, če bi nej spodkar pod njim nika vcejlak naraj prajlo:
»Na, dun si gor stanolo. Dober den ali pa, če škeš, dobro nauč ti želejm!«
Strašilo je gledalo, depa nika je nej vidlo. Obračalo je glavo, gledalo es pa ta, depa nika.
»Vej pa es doj pogledni,« je tisto spodkar prajlo.
Poglednolo je tadoj, pa od straja skur vküper spadnolo. Tam spodkar je bila nikšna stvar, cejla nut v perdje oblejčena. Tak nagnauk je zaprlo oči pa škelo tadale spati. 
»Na, vej pa ne mej takši straj pred meuv. Ge sam samo edna kokauš,« ga je mirila.
»P-p-p-perdje maš… Ti si, ti si ftič,« njemi je trepeto glas, srce, düša pa eške kaj drugoga tö.
»Ja, gvüšno, ka mam perdje. Depa ge sam kokauš,« je raznok djala perauti.
»Ja, ja, ja, kokauš… Ti si ftič! Perdje maš,« je postrašeno strašilo trpetalo tadale.
»Ja, mam perdje, pa sam nekšne fele ftič, depa nej ranč takši ftič, od steri ti stra maš,« ga je eške bole mirila. 
Postrašeno strašilo je najprva gor odprlo edno pa po tejm eške drugo okau. Po tejm je prignolo glavau. Tam spodkar je stala kokauš.
»Na, rejsan si skur kak ftič, depa nejsi takša, kak so ftiči. Ti vnoči ne spiš?« je pitalo.
»Ka bi pa nej. Kokauši vnoči spimo, depa ge sam prajla, ka nemo spala, ka tau nauč k tebi pridem. Vejš, gnes je svetek. Lidge njemi pravijo, ka je vüzem gé. Pa na té svetek si lidge djajce za dar talajo. Pa sam si prajla, ti nikoga nemaš, ka bi ti ga dau za dar. Pa ti ga ge dam, vüzemsko djajce,« je stisnola svoje tejlo pa tam spodkar se je zasvejtilo bejlo djajce. »Tak, te pa dobro se mej za te svetke,« je eške prajla pa že go je vzela kmica.
Postrašeno strašilo je trno srečno gratalo, ka je vüzemsko djajce dobilo. Tak srečno, ka je zazrankoma eške nej spalo. Ftiči so se naganjali kauli njega pa je nikšne brige nej emo.
»Ka je ftiči? Ge mam djajce, vi pa nej, ka so vaši mladi že vö iz nji poglednoli. Ge mam svetek, vi pa kusto figo!« je eške prajlo pa po tejm spalo, dokejč se je ne zbidilo. 
Miki Roš 

MLAŠEČI

KAUT

Krü, kak so ga pekle naše babice

Kak dobre so indašnje pogače

Če mlajšom gnesnaden gučiš od krüja, gvüšno ka njim samo bautinski krü na pamet pride, steroga leko küpi. Njim je tau že cejlak normalno, ka dostaféle krüja se dá küpiti, v bautaj leko prbirajo med bejlim, črnim, polnozrnatim, kukrčnim, med takšnim, v steroga so omejsili vsefelé zrnja (sezam, tikvine goškice, sončnične goškice) ptt. Kak njim je tau tö cejlak normalno, ka doma v špajzi vsigdar geste krü, eni cejlak zabrajajo, če je nej friški. Ka je tau nej vsigdar tak bilau, sta želeli pokazati mlajšom Državna slovenska samouprava pa Küharova spominska iža na Gorenjom Seniki. 8. apriliša so organizirali delavnico, na steroj je Ilonka Braunštein mlajšom pokazala, kak so vertinje gnauksvejta pekle krü. V Küharovoj spominskoj iži (stari farov) je v künji osto nekdenešnji špajet s krüšno pečjo.
Med tejm, ka je tetica Ilonka s flajsnimi rokami mejsila testau za krü, smo zvedli, ka so inda svejta vsakši drugi ali tretji keden pekli krü v držinaj. Vertinja si je že en den prva pripravila korito, v steroga je drugi den dala rženo melo. Vcüj so dale malo pšenično ali kukrčno melo, vodau, sau pa kvas. Gda so tau zmejsile, so pistile, ka se je testau genilo v krbülaj. Med tejm časom so že zakürile peč, gda je vrauča bila, so vaugelge vöpotegnile z greblov pa go vözamele z omelo. Genjeno testau so dale na lopar pa dejvale v vraučo peč. Nagnauk so spekle od 5 do 8 kolačov krüja.
Krü so gnauksvejta trno poštüvali, prva kak so ga vrezali, so križ djali nanga. Če je kakšen falaček dolaspadno, so ga goravzeli, küšnili pa pogeli.
Državna slovenska samouprava, kak je tau pravo predsednik Ropoš, želi, ka bi muzej oz. Küharova spominska hiša vse bole živa bila.
M. S. 

Doma vsigdar pravimo, ka so najbaukše gesti tiste, stere nam küjajo ali spečejo naše babice. Njine pridne roke eške gnes ohranjajo tradicijo peke raznih potic. Te dobrote želijo porabske penzionistke deliti z drugimi, pa s peko ohraniti značilne porabske specialitete, zato so minuli teden držale prve gastronomske delavnice v hotelu Lipa. Majči Lang iz Slovenske vesi je pokazala, kak trbej delati žete makove pogače. Tau damo na znanje vam tö, če doma želite pripraviti vi tö. Leko spečete za vüzem tö, ka so fejst dobre. Dela se pa tak:
Žete makove pogače (za en velki tepšin)
Testau: 50 dkg mela (meka), 25 dkg žir, 4 dl vrnjo mleko (masno), 2 djajce (1 je za mazati), 1 kž. sau 
Nadev: 40 dkg maka, 2 dl vrnjo mlejko (masno), 5-6 žlic cukra v praji 
Vcuj valaun vküper omejsimo pa testau na dva tala vzememo. Na tenki vözvalekamo na kraublo (ovališko) formo. Zmleti pa pocukrani mak tápotorimo pa ga s prtepenim vrnjim mlejkom na tenki polejemo, aj ma vlago. Testau gora zasüčamo pa v ovališ formo zasüknemo. Tau kreda testau v tepšina z valekom naraje dolazvalekamo. Z djajcov go namažemo pa na žunto vöspečemo.
DOBER TEK!
N.V.N.




Folklorna revija
v Murski Soboti

PETEK, 22.04.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA: VABILO NA PIKNIK, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: EGIPT, 10.35 RISANKA, 10.45 NININO OKO, KRATKI FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA: SANJE, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: DOLGOTRAJNI MOLK, RIS., 16.00 RISANKA, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVIMO ZDRAVO, 16.25 PASJA PATRULJA: BEN JE POBEGNIL, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV, 18.20 RISANKA, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 BABILON.TV, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 22.04.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 9.05 TV PRODAJA, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASNIK, 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, 13.30 ČRNO BELI ČASI, 13.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.15 UNIVERZA, 14.40 TRIKOTNIK: STARŠI VS. UČITELJI, 15.10 CIRCOM REGIONAL, 15.35 MINUTE ZA ..., 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.40 NA LEPŠE, 17.05 PODOBA PODOBE, 17.30  PORTRET DR. VIDA PEČJAKA, DOK. ODD., 18.00 EVANGELIČANSKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, 19.00 KRAJINSKI PARK GORIČKO, DOK. ODD., 19.30 WWW.H, DOK. FILM OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE, 20.00 SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2011, 21.10 KRIŽEV POT, 22.45 BIBLIJA: JAKOB, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.15 V 80 VRTOVIH OKOLI SVETA: JUGOVZHODNA AZIJA, DOK. SER., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 23.04.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVIMO ZDRAVO, 7.15 ZGODBE O POLUHCU: KAKO SO SODILI SIROMAKU, LUTK. NAN.,; OTROŠKI PEVSKI ZBOR: STONOGA, PESMICA ZA OTROKE; BINE: DOJENČEK, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O STRIPU; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 8.55 ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 TOLPA IZ SUGAR CREEKA, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 NENAVADNA DOGODIVŠČINA, ISL. FILM, 15.55 UVOD IN Z DAMIJANOM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 NAGRADNA IGRA, 16.20 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGRADNO ŽREBANJE IN Z DAMIJANOM,17.25 NA VRTU, 17.50 (NE)URESNIČENO, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.20 (NE)URESNIČENO, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 VELIKA NOČ V OBREDNI SIMBOLIKI, DOK. ODD., 22.15 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL
SOBOTA, 23.04.2011, II. SPORED TVS
8.35 SKOZI ČAS, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 11.00 CIRCOM REGIONAL, 11.30 MINUTE ZA ..., 12.15 BELI PRAMEN: PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA, FR. FILM, 14.00 ŠTOS - 30 LET Z DRAGANOM BULIČEM, KONCERT, 16.55 DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI (M): 2. TEKMA FINALA KONČNICE, 19.00 LETEČI ČLOVEK, DOK. ODD., 20.00 SLOVO, DOK. ODD., 21.30 GOSTOVANJE ORKESTRA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.55 USODNA NESREČA, AM. NAD., 23.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 24.04.2011, I. SPORED TVS
7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.25 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE, 9.55 KATOLIŠKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE IZ ŽUPNIJE LAŠKO, 11.10 OZARE, 11.15 OBZORJA DUHA, 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA VELLIKONOČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.40 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE: SPOMLADI, TRUTAMORA SLOVENICA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 ALPE-DONAVA JADRAN, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NLP – FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MARGOT, ANG. FILM, 21.30 MEDPROSTORI: ZDENKO KODRIČ, DOKUMENTARNI PORTRET, 22.25 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 IRENE HUSS: OGNJENI PLES, ŠVED. NAD., 0.30 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL
NEDELJA, 24.04.2011, II. SPORED TVS
7.30 SKOZI ČAS, 7.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.40 GLOBUS, 9.15 MOZARTINA, SIMFONIKI RTVS IN LIOR SHAMBADAL, 0, 9.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 10.20 POMAGAJMO SI, 10.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 11.40 TURBULENCA, 12.30 POD DVESTOLETNO LIPO, DOK. ODD., 13.20 GOSPODIČNA MARPLE: UMOR S TRIKI, ANG. FILM, 15.00 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2011, 16.55 KOŠARKA (M), TEKMA LIGE TELEMACH: UNION OLIMPIJA - KRKA, 18.50 KRUHOVO LETO, DOK. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 HOTEL RUSIJA, DOK. ODD.,21.15 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 22.15 NA UTRIP SRCA, 23.15 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 25.04.2011, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POČITNIŠKI PROGRAM, 7.00 PRIHAJA NODI, RIS., 7.10 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 7.20 IZ POPOTNE TORBE: BARVANJE JAJC, 7.40 JAJCE, LUTK. PREDSTAVA, 8.05 PAJKOLINA S PRISOJ IN NJENI OTROCI, RIS.FILM, 8.50 KOKOŠKI V MESTU, KRATKI FILM, 9.05 POTPLATOPIS, 9.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 10.00 POROČILA, 10.15 POČITNIŠKI PROGRAM, 10.15 DANIEL IN SUPERPSI, KAN. FILM, 12.00 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 12.20 POLHI, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 DESETI BRAT, SLOV. FILM, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: DEČEK JARBOL, 16.20 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO ENA PRVIČ PO SOČI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 POGLED NA …, 17.30 VELIKI NARAVNI DOGODKI, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 JANEZ PAVEL VELIKI - PAPEŽ, KI JE SOUSTVARJAL ZGODOVINO, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.30 GLOBUS, 23.00 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
PONEDELJEK, 25.04.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 9.50 SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2011, 11.15 SOBOTNO POPOLDNE, 13.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.10 PODOBA PODOBE, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.35 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 17.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.30 FIRMA.TV, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO: RUDI & THE COOL VIBES, 19.30 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.45 APOKALIPSA: PEKEL, DOK. SER., 21.45 KNJIGA MENE BRIGA, 22.05 BLEŠČICA, 22.40     VSE BO DOBRO, POLJSKI FILM, 0.20 DANIEL IN NAJINE MAČKE, DOK. ODD., 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 26.04.2011, I. SPORED TVS
7.00 KAJ JE VEČ VREDNO, LJUDSKA PRAVLJICA, 7.05 PIKO DINOZAVER, OTR. ODD. 7.15 ZLATI KLJUČEK, PRIPOVEDNA PREDSTAVA, 7.55 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: DEČEK JARBOL, 8.10 RIBIČ PEPE: VABLJIVA KANADA, 8.30 SUPERAVTEK VITO, RIS. FILM, 10.00 POROČILA, 10.15 POČITNIŠKI PROGRAM, 10.15 TEŽAVE VITEZA GABRA, KRATKI FILM, 10.30 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.15 ŽABE IN KROTE, NIZOZ. FILM, 12.25 ŽIVALI V MESTU, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: TRANSPLANTACIJA, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VARUHI TEMPLJA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 21.00 OD VEČNE POTI DO TIVOLIJA, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.30 PRAVA IDEJA!, 23.00 APOKALIPSA, DOK. SER., 0.00 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL
TOREK, 26.04.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 11.20 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 14.05 MEDPROSTORI: ZDENKO KODRIČ, DOK. PORTRET, 15.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.55 NA LEPŠE, 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 GLASNIK, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 EKOLA!, 17.55 NOGOMET, POLFINALE POKALA HERVIS, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 DUHOVNI UTRIP, 20.45 DEDIŠČINA EVROPE: OTROCI IZ BLANKENESEJA, NEMŠ. FILM, 22.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.45 MAFIJSKI MIŠMAŠ, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 27.04.2011, I. SPORED TVS
7.00 KLJUKEC S STREHE, RIS., 7.25 ROBI, RIS., 7.35 ROKGRE: KOKOLOREK, RIS., 8.10 FRANČEK IN ZELENI VITEZ, RIS. FILM, 9.20 IZ MESTA NA VAS, DOK. FILM, 9.35 ZLATKO ZAKLADKO: VETER NA SOLINAH, 10.00 POROČILA, 10.15 POČITNIŠKI PROGRAM, 10.15 BACEK JON: REŠIMO DREVO!, RIS., 10.20 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 10.45 ŽLICA, NIZOZ. FILM, 12.15 ŠIMPANZJI VRTEC IN MAČJA ŠOLA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 OD VEČNE POTI DO TIVOLIJA - 70 LET OD USTANOVITVE OF, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 ŠOLA POD FAŠIZMOM - KRAS MED DVEMA VOJNAMA, DOK. FILM, 18.15 ZVERJASEC, RIS. FILM, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PIRAN - PIRANO, SLOV. FILM, 21.40 NEDELJA NA VASI, DOK. FILM, 22.20 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME ,22.50     ŠOLA POD FAŠIZMOM - KRAS MED DVEMA VOJNAMA, DOK. FILM,  23.45     DNEVNIK, 0.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFOKANAL
SREDA, 27.04.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.00 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 11.00 SPET DOMA, 12.45 MOZARTINA, SIMFONIKI RTVS IN LIOR SHAMBADAL, 13.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.50 VELIKI SPOMLADANSKI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ 2010, 14.55 KNJIGA MENE BRIGA, 15.15 DUHOVNI UTRIP, 15.30 ČRNO BELI ČASI, 15.45 FRANCE BEVK: ČRNI BRATJE, SLOV. FILM, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 VELIKI NARAVNI DOGODKI: VELIKA POVODENJ, ANG. SER, 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI (M): 3. TEKMA FINALA KONČNICE, 22.00 UMAZANE LEPE STVARI, ANG. FILM, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZON 2010, KONCERT NOVE SLOVENSKE JAZZOVSKE GLASBE, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 28.04.2011, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 7.25 ČARLI IN LOLA, RIS., 7.35 PALČEK, LUTK. PREDSTAVA,  8.20 NEVIDNI IVOR, RIS., 8.45 POD KLOBUKOM, 9.20 HIŠICA IZ LECTA, KRATKI FILM, 9.35 SPREHODI V NARAVO: CVETLIČNA RAZSTAVA, 10.00 POROČILA, 10.15 POČITNIŠKI PROGRAM, 10.15 UPS!, KRATKI FILM, 10.30 PISMO ZA KRALJA, NIZOZ. FILM, 12.20 CERKNIŠKO JEZERO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 JANEZ PAVEL VELIKI - PAPEŽ, KI JE SOUSTVARJAL ZGODOVINO, DOK. ODD., 14.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 OGLEDALO, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA …, 17.40 MISTIFIKACIJE: VZPON VATIKANA, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, 19.45 ŠPORT, 20.00 NORA NA HARRYJA, ANG. FILM, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE: PORTRET DR. JANKA KOSA, 23.30 VOJAKI ZGODOVINE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 1.50 GLOBUS, 2.20 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.25 INFOKANAL
ČETRTEK, 28.04.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 12.15 MOZARTINE - BRINA KAFOL, SIMFONIKI RTVS IN GÜNTER PICHLER, 13.30 HOTEL RUSIJA, DOK. ODD., 14.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 14.55 EVROPSKI MAGAZIN, 15.25 PESEM KAMNA, 15.55 FIRMA.TV, 16.25 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 19.00 GLASBOROLA, 19.55 EKOLA!, 20.00 ŠPORT, 20.30  NOGOMET, POLFINALE EVROPSKE LIGE, 23.15 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.10 NOGOMET, POLFINALE EVROPSKE LIGE, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL

Tau je že stara tradicija v Sloveniji, ka Javni sklad (Közalapítvány) za kulturo v Ljubljani vsakšo leto vöspiše srečanja tak za mlašeče kak odrasle pevske zbore, ljudske pevce pa goslare, igralce pa folklorne skupine. Kulturne skupine v Porabji majo priliko se glasiti pri Javnomi skladi v Murskoj Soboti, bile so pa že v Lendavi tü. Vsakša skupina se sama leko odlauči s svojim mentorom, če želijo vküper zmejriti svojo znanje z drügimi skupinami. 
Javni sklad OI v Murskoj Soboti je 10. apriliša pripravo Srečanje odraslih folklornih skupin, gde se je nota pokazalo 7 skupin. Zvöjn Folklorne skupine ZSM Sakalauvci so gora staupili Beltinčani s štirimi skupinami od veteranske do mlade, Moščanci pa Gornji Petrovci. Kak smo vidli, gnesden zvöjn indašnji plesov vsebola naprej dé tau, ka stare šedje, običaje postavijo na oder pa na velko cenijo, če se lepau popejva tü. Sakalauvska folklorna skupina je pod mentorstvom Dragice Kolarič iz Beltinec pa ob spremljavi harmonikaša Borisa Velnera nota pokazala Porabske plese v odrski postavitvi avtorice Dragice Kolarič, tau so Mrkefca, Rejzka, Anc, cvaj, draj, Mali čardaš, Štajeriš, Rozinka pa Sotiš. Selektor je bijo g. Mirko Ramovž, steri se v Sloveniji na folkloro najbole razmej, najbola več vej pa je vse tisto valano, ka on potrdi. 
Na tašnom srečanji z istoga območja samo ena skupina pride tadale, stera je najbaugša med vsejmi. Srečanje je zatok fejs dobro, ka leko vidimo vsi, ka znajo drügi, gdé smo mi s svojim delom pa ka je najvekšo, selektor furt tapovej svoja mišlenja, tak dobro kak lagvo kritiko. Za skupine je tau leko najvekša pozitivnost pa asek tašoga srečanja. Škoda, ka je lejpa nauva dvorana v Murskoj Soboti s tej lejpim pa veselim programom kumar mejla par domanji lidi za publiko. Dobro, ka skupine zavolé lidij sprvaje, steri tau delo na velko cenijo tü. 
Organizatori se lepau zavalimo za vse trüde, sakalauvskim mladim folkloristom čestitamo pa njim želimo dosta dobri nastopov, dobro volo pa radost v plesanji slovenski plesov vküper s svojo mentorico pa fudašom.
Klara Fodor



zveza.hu