SLOVEINKSBČI VESTNIK CELOVEC SREDA 30. OKT. 1991 Letnik XLV. Štev.46 (2628) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. P. b. b. 25-/efn/ s/otrensk/ pesnik Fabjan Hafner (s/Aaj, ki objai/ija v obeb bežeinib jezikih in je na /iferarni oder sfopii preko revije „m/ad/'e", je dobifnik /efošnje deže/ne po-speševa/ne nagrade za //ferafuro v višini 40.000 ši/ingov. Fabjan Hafner je bi/ še/e pred /efom dni nagrajen s Pefrarkovo nagrado. PraznovaH nacionalni praznik Na prireditvah pod gesiom „Dober večer, sosed!" so slovenska prosvetna društva v Borov-ijah, na Radišah, v Železni Kapli, na Bistrici v Rožu tudi ietos izvedia skupno praznovanje avstrijskega nacionalnega praznika. Podobna prireditev je bila tudi v Pliberku, socialdemokratska mladina pa je prvič priredila „Srečanje v Bilčovsu". Več na straneh 4 m 5. MešanipevskizborSPD„Hadiše"prisvojemnasfopunapriredifvi„Dobervečer, sosed/" * * V* * Poziv manjsm za mamo rešitev jua&Movanske krize „Udeleženci XVI. srečanja narodnih skupnosti sosednjih dežel # najostreje obsojajo gnusne, zločinske vojaške akcije na Hrvaškem in v Bosni; # so zaskrbljeni nad naraščajočimi, življenje ogrožujočimi izgredi proti etničnim manjšinam na Kosovu in v Vojvodini; # obžalujejo naraščajoče kršitve manjšinskih pravic in temeljnih svoboščin v teh in drugih s številnimi manjšinami naslednjih pokrajinah; # izražajo svojo neomejeno solidarnost s prizadetim prebivalstvom; # pozivajo vse odgovorne udeležence ter mednarodne ustanove OZN in Evropske skupnosti ter KEVS, naj v interesu miru takoj zaustavijo ta nesmiselna, umazana, nacionalistična, krvava nas-protstva". Ta dramatični poziv v zaključnem poročilu, ki je bilo soglasno sprejeto na XVI. srečanju narodnih skupnosti sosednjih dežel, ki je pote- kalo od 25. do 27. oktobra t.l. na Dunaju, je nastal pod vtisom iz znanih vzrokov vključene večerne diskusije na temo „Trenutni položaj manjšin v jugoslovanskih kriznih regijah, posebno v Republiki Hrvaški". Uvodno predavanje o trenutnem položaju je podala Hrvatica mag. Mirjana Domini z Inštituta za migracije in narodne skupnosti na univerzi v Zagrebu, številni udeleženci iz prizadetih pokrajin pa so obrazložili svoje težave, deloma tragične življenjske pogoje v vojnih regijah. Udeleženci zasedanja so vsebinsko podobno spomenico naslovili tudi na mirovno konferenco za Jugoslavijo v Haagu, v njej pa zahtevajo enakopravno udeležbo prizadetih narodnih skupnosti pri pogajanjih za rešitev krize. Delovna tema dunajskega zasedanja, katerega se je udeležilo nad 140 delegatov 29 narodnih skupnosti iz sedmih držav (Avstrije, Slovenije, (Dn//'e na 2. .stran/J ..Slovenija sedaj svobodna!" Republika Slovenija je svobodna! 26. oktobra, nekaj minut po polnoči, je slovensko ozemlje zapusti) zadnji pripadnik jugoslovanske vojske, hkrati pa je siovenska teritorialna obramba prevzeta nadzor nad ce!otnim ozem-)jem. Po odhodu zadnjega vojaka JA so isto dopoldne v Kopru/Capodi-stria priredili slovesnost, katere so se udeležili člani vlade in druge osebnosti političnega življenja Slovenije, predsednik vlade Lojze Peterle pa je ob tej priložnosti priredil sprejem za predstavnike zamejskih Slovencev in z njimi opravil tudi daljši razgovor. ZSO sta zastopala predsednik dipl. inž. Feliks Wieser in podpredsednik Ludvik Ogris, NSKS pa predsednik dr. Matevž Grilc in tajnik mag. Marjan Pipp. Prvič pa je uradna Slovenija povabila na razgovor tudi slovenske socialdemokrate, od katerih se ga je udeležil njen govornik Tomaž Ogris. VAB!LO Zveza koroških partizanov priredi vsako leto za Dan mrtvih na drugem pokopališču centralno spominsko svečanost za borce proti fašizmu in vse ostale žrtve fašizma, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Letos bo ta centralna spominska svečanost v četrtek, dne 31. oktobra 1991, ob 15. uri na pokopališču v Selah. Spomnili se bonio vseh žrtev nacizma, ki počivajo na tem pokopališču. Mislimo, da je naša dolžnost, da se tem žrtvam fašizma poklonimo tudi mi, ki smo doživeli svobodo. Zato vas prosimo, da se v čim večjem številu udeležite te spominske svečanosti. Zapiet zaradi HHG-21... Zadeva okrog jugoslovanskega vojaškega letala MIG-21, ki je pretekli petek dopoldne pristalo na celovškem letališču, se zapleta. Beograd zahteva takojšnjo vrnitev tako letala kot tudi pilota, Hrvata, ki je z letalom pogebnil iz letalske baze v Bihaču v Avstrijo, ker „ni hote! streljati na svoje rojake". Pilot v Avstriji ni zaprosil za politični azil in čaka na dovoljenje za vrnitev v domovino, avstrijske oblasti pa so Beogradu odgovorile, da niso pripravljene takoj izročiti letala, ker je treba najprej razčistiti vsa pravna vprašanja. To pa po besedah zunanjega ministra lahko traja „nekaj tednov"... Vukovar in Dubrovnik odiočiina za razpiet Faze, Ja a://;/.s7r.sA:/ .svet Frrr/p.sArc sAri/pao.sf/ Mr //ocsca/ pre-pr/čaa, Ja /e eJ/a/ kr/ccc za voyae grozote na f/rca.sA;e/n .Srh/ja. Na poaeJet/Acovea/ SM/aM&M c F/aaga se a/AcaAcor ar oroge/ oJ/o-č/J za cArc/aoa/.sArc saaArc/jc ra je MJošcv/ča postat'// rok Jo torka. 3. aocc//J/ra. Ja .Sr A rja sprejrae /z/roJ/.sea Carrorgr/ronote ra/rotae koa/ereace o 7agos/ar/j/. Po aj/A; aaj /a /?Je repah/Zke porezaae v o/r/apao AroajeJeraerjo, karpa PeograJa /z zaaa/A; raz/ogot' - porezaaost .Srkoc c ea/ Jr za ta - ae asfreza. M//o.se-v/ča gre ze/o vpr/J rr.svaaor/tet^ .sArrrp.se/rre .Srkor p Rosa//a /Ver-cegof/a/ /a .seteJa okc .Srk.sk/ artoaoarrr/ oh/a.sa /,SA Oj v Xa/aa /a t z/roJar' .S7at oarjr. Vneta razprat/a s/ odmora med predavanj/ G/avaa tema 2. Aroagre.sa o aaroJao^/a/k iAraprro.sJ/r v Evrop/ pretek// teJea v Ze/eza/ A"ap/r, aroJe/ aekake eta/čae z/rora/ce za koro.ske .S/ofeace, /a/orarorjea; oč/tao a/ pr/ae.s/a ze/jeaega reza/tata.* tako /areaovaa/ PeraJra/erjev aroJe/ javao-pravaega avtoao/aaega ^astop.stva s/orerr.sAre rraroJao.s-fae ^ArrrpaosJ r; a/a reč a/ aa/e/e/ aa zaJo.s/ao poJporo, aa-sprotao - tao Je/a „getof.sArega par/ataeata" groz/ n/a/k, če pre-Jea ^e je razprava o aje/a sp/oA; zače/a/ VEST! ^Componenta ^ tudi ieta 92! Po letošnji uspešni premieri prvega avstrijskega sejma za dobavitelje komponent in posameznih delov za sistemske proizvajalce komponenta" v Celovcu že tečejo priprave za komponento 1992". Sejem naj bi bil od 7. do 10. oktobra prihodnje leto, razstavljalci pa naj bi bili spet iz Nemčije, Madžarske, Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Na letošnjem sejmu je bilo skupno 121 razstavljal-cev iz inozemstva in 91 iz Avstrije. specializiran sejem pa je obiskalo 3000 strokovnjakov. Spominska svečanost v Trnji vasi Na dan nacionalnega praznika so se ob spomeniku za svobodno Avstrijo na pokopališču v Trnji vasi socialdemokratski borci za svobodo ter predstavniki drugih antifašističnih gibanj na Koroškem spomnili žrtev za neodvisno Avstrijo. Položili so vence, v kratkih govorih pa so razni govorniki, med njimi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, spomnili na žrtve, ki jih je Avstrija dala za svobodo. (/VaJa//'evaaje^7. .stra///j Hrvaške, Madžarske, Češke in Slovaške federacije, Italije in Švice) je bila posvečena vprašanju „Tradicija in napredek - narodnostne skupnosti v industrijski družbi". Ta tema povsem odgovarja kraju srečanja - namreč velemestu Dunaju - saj so temu vprašanju izpostavljene predvsem narodne skupnosti v velemestih. Tej tematiki je bila posvečena tudi posebna anketa, ki jo je opravila Dunajska delovna skupnost za narodnostna vprašanja -Inštitut narodnih skupin (kije hkrati vzorno pripravila letošnje srečanje), njeni prvi izsledki pa so bili predstavljeni na tem srečanju. Dokončnih rezultatov - zlasti kar se tiče razlik med narodnostnimi skupnostmi v velemestih in v podeželjskih področij - doslej še ni, ker anketa še ni povsem izdelana, in bo predstavljena šele v prihodnjih mesecih. kot je v pogovoru za tisk dejal ministerialni svetnik dr. Heinz Tichy. Končno so udeleženci ponovno potrdili lani v Osijeku sprejeto listino o minimalnem standardu manjšinskih pravic in pooblastili koordinatorja dr. Francija Zwittra st., naj v njenem smislu ukrepa dalje. Na Hrvaškem je vse več negodovanja proti predsedniku Tudjmanu. Očitajo mu neodločnost in nesposobnost vodenja obrambne vojne, da je usodo vzhodne Slavonije prepustil lokalnim branilcem v Vukovarju, Vinkovcih in Osijeku, da je že pred letom in pol vodil napačno politiko, do Srbov na Hrvaškem, med drugim doslej ni obiskal niti enega srbskega kraja. Podobno nezaupanje do Zagreba je opaziti tudi v Dubrovniku, saj se njegovo vodstvo prizadevno pogaja z vojaškim vodstvom, da bi rešilo mesto, prave podpore od Zagreba pa niti ne pričakuje. Za Dubrovčane je predlog generala Kadijeviča, naj bi mesto postalo demilitarizirana cona pod nadzorstvom ES, kar sprejemljiva rešitev. Po vsej verjetnosti bodo za Dubrovnik več kot hrvaška oblast storile mednarodne Do prihodnjega srečanja v enem letu, po vsej verjetnosti pri furlanski narodni skupnosti v Vidmu, naj bi dokončno pripravili dokumentacijski material ter manjšinsko tiskovno agencijo s sedežem na Dunaju, ki naj bi po eni strani služila medsebojni komunikaciji narodnih skup- nosti vseh na srečanju zajetih dežel, po drugi strani pa hkrati služila informiranju večinskih narodov o manjšinskih problemih. V ta namen si koordinator lahko izbere poseben odbor za izdelavo takega projekta. V svojih zaključnih besedah se je ponovno potrjeni Ponovno poftjen za koord/-nato/ja.' dr. Franc/ Zw/ffer s/. humanitarne organizacije, Unesco in druge republike. To se kaže predvsem v pošiljanju pomoči po morski poti za prebivalstvo, ki je že mesec dni odrezano od sveta. Razumljivo je, da je Hrvaška najšibkejša nh najskrajnejših kratkih svoje razpotegnjene podkve ob Vukovarju in Dubrovniku, ni pa sprejemljivo, da Tudjman tega po treh mesecih krvave vojne še ni spoznal, da je zamenjal že štiri obrambne ministre, daje obramba neorganizirana, da je z novo vlado narodne enotnosti v avgustu uničil opozicijo in da še nadalje gradi kult osebnosti in se kot miš skriva v Zagrebu. Razplet vojne na Hrvaškem se kljub nemoči Evropske skupnosti bliža, najbrž pa se ga najbolj boji sam Tudjman. Vukovar in Dubrovnik pa bosta odločilna zanj. Jože Rovšek koordinator dr. Franci Zwit-ter st. zahvalil organizatorjem, posebno Dunajski delovni skupnosti za narodnostna vprašanja ter organizacijam gradiščanskih Hrvatov na Dunaju, ni pa pozabil tudi omeniti posebnih zaslug v tem letu umrlega predsednika Hrvatskega kulturnega društva na Dunaju Demetra Karalla, ki je pravzaprav botroval letošnjemu tako uspešnemu srečanju, a ga ni več doživel. Prihodnje, XVII. srečanje narodnih skupnosti sosednjih dežel bo - kakor že rečeno -po vsej verjetnosti v Vidmu pri furlanskih prijateljih. P S. Četudi se očitno eni koroški slovenski osrednji organizaciji zdi, da Delovna skupnost narodnih skupnosti sosednjih dežel ni vredna pozornosti, je treba ugotoviti, da je letošnje že XVI. srečanje , katerega so se udeležili predstavniki skupno 29 različnih narodnostnih skupin, najboljši dokaz za pomen in potrebo medsebojnega spoznanja, ki ne temelji zgolj na subvencijah uradnih inštitucij, temveč na - naj mi bo oproščen preživeli izraz -idealizmu tako koordinatorja kot tudi (vsako leto drugih) prirediteljev. Kdor se iz takega kroga sam izključuje, je za to sam odgovoren in ne priča o posebni nagnjenosti k solidarnosti-!- Piše Ivan P. Lukan Vzrok za to je zelo enostaven: prvič si večina Slovencev „s pomočjo od zunaj" ne pusti vsiljevati, kdo naj zastopa njihove interese nasproti deželi in državi, drugič pa bi bila ustanovitev nekake etnične zbornice v nasprotju s sodobnim evropskim trendom odpiranja in integracije. Tako model univ. prof. dr. Petra Pernthalcrja, ki ga je izdelal na željo NSKS in ki ga je finansirala koroška deželna vlada še v času deželnega glavarja Haiderja, v široki razpravi ni imel prepričljivih zagovornikov, postal je - v primerjavi z prvo predstavitvijo decembra lani - še bolj sporen, glasovi proti njegovi uvedbi pa odločnejši. NSKS, EL,-FP Na koncu občasno zelo emocionalno vodene razprave se je namreč izkazalo, da model podpirajo le še nacionalno usmerjeni krogi znotraj NSKS in EL, ki si preko zbornice želijo ustvariti nekakšno oblast znotraj slovenske narodnostne skupnosti, ter nemškonacionalna svobodnjaška stranka, za katero je pozitivno stališče zavzela druga predsednica koroškega deželnega zbora Kriemhild Trattnig. Poskus izpodkopavanja Odločno in z močnimi argumenti pa so proti modelu etnične zbornice in s tem povezanim poskusom izpodkopavanja legitimnosti obeh osrednjih slovenskih organizacij kot mednarodno priznanih predstavnic koroških Slovencev v pogajanjih z deželnimi in zveznimi oblastmi nastopili tajnik ZSO na Koroškem dr. Marjan Sturm, dv. sv. dr. Valentin Inzko, član nemško-stovenskega koordinacijskega odbora Krške škofije, govornik slovenskih socialdemokratov Tomaž Ogris ter poslanka ZAL v državnem zboru mag. Terezija Stoisič. Celo deželni poslanec Leo Ustcr (OVP) jc menil, da bi bila zbornica oz. predlagani model zastopstva izvedljiv in tudi smiseln le tedaj, če bi slonel na širokem soglasju znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Nikakor pa ne bi smel biti vsiljen! Avtor spornega mode/a nekake efn/čne zborn/ce un/v. prof. dr. Peter Pemtda/er Pernthaler pesimističen Medtem tudi univ. prof. Pernthaler že močno dvomi v realizacijo njegovega modela. Po končanem kongresu je v razgovoru za naš list menil, da nima več velikega upanja za njegovo uvedbo, čeprav je še vedno prepričan, da gre za integracijski in ne izolacijski model. Posredno pa se je proti uvedbi modela izrekel tudi poslovodja narodnostnega sosveta za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, ministerialni svetnik dr. Heinz Tichy. Dejal je, da razprave o modelu ni sprožila zvezna vlada ter hkrati po udaril, da bi za narodnostno skupnost morala biti samoumevna integracija, ne pa načrti, ki takemu razvoju nasprotujejo. Mučni dvomi Tudi uradni koroški krogi so po kongresu v Železni Kapli očitno spremenili gledanje na Pcrnthalcrjev model. Prvi deželni uradnik dr. Ralf Unkart jc v svoji w * v * w Pozrv manjsm za mimo rešitev jugoslo vanske krize! Dr. FRA/VC7ZW77TERrn/. z Danap/ Neprestišno svgrito pred nekako etnično zbornico na kongresu v Železni Kapii: „Ne pustite si izspodkopad tegitininost!" zaključni besedi namignil, da želi Urad koroške deželne vlade čimprej rešiti vsa odprta vprašanja. Napovedal je, da bodo preverili, ali ustanovitev take zbornice sploh spada v pristojnost Koroške. Sam avtor modela je namreč na kongresu izjavil, da skorajda vse govori proti, ker so narodnostne skupnosti zvezna zadeva. Vprašanje pristojnosti želi Unkart razrešiti preko zakonskega osnutka, ki bi ga poslali v oceno ustavnemu sodišču. Zato pa je potrebno politično soglasje v deželni vladi oz. v deželnem zboru, kar pa je po najnovejših izjavah predstavnikov socialdemokratske stranke malo verjetno. ZSO in NSKS priznana Kot prvi razpravljalec o Pernthalerjevem modelu se je oglasil dr. Valentin Inzko. Ugotovil je, da je že v okviru razprave na seji narodnostnega sosveta 21. marca letos poudaril, da sta ZSO in NSKS skozi desetletja priznana zastopnika slovenske narodnostne skupnosti znotraj Avstrije in tudi na mednarodni ravni ter da sta kot politični organizaciji zasidrana tudi v avstrijski državni pogodbi. Glede kritike, da obe organizacij ne odgovarjata v polni meri potrebam in zahtevam današnjega časa, pa je menil, da je take pomanjkljivosti mogoče tudi odpraviti. Trditve, da obe osrednji organizacij ne bi bili reprezentativno zastopstvo koroških Slovencev, pa je odločno zavrnil. Nadalje je poudaril, da za realizacijo Pcrnthalcrjevega modela trenutno tudi niso ustvarjeni pogoji, tako da je naloga obeh osrednjih organizacij v tem, da pospešujeta notranjekoroški dialog. dr. Ma/jan Sturm Obrobna zadeva Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je izjave, po katerih slovenska manjšina na Koroškem nima pravih in demokratično legitimnih zastopnikov, prav tako zavrnil in s tem v zvezi naštel vrsto vprašanj (med drugim javno dvojezično šolo v Celovcu), katerih rešitev ni odvisna od notranjih organizacijskih struktur manjšine. Opozoril je, da ustanovitev nekakšne etnične zbornice sploh ne more biti centralno vprašanje sožitja med večino in manjšino, marveč da pri tem nekateri krogi hočejo manjšini vsiljevati neko diskusijo, ki pa da je obrobnega pomena. „Konservativen in nacionalističen" Sturm je zavel ostro stališče do Pernthalerjevega modela. Označil ga je za konservativnega in nacionalističnega, ki ustreza predstavam iz 19. stoletja in ne upošteva bistvenih elementov iztekajočega se 20. stoletja." Model da tudi ne odraža realnosti, saj današnji človek nima le ene, marveč več identitet. Pcrnthalerjev model pa bi ljudi prisilil k temu, da se priznavajo k točno določeni predstavi o slovenstvu oz. slovenski narodnostni skupnosti. „To je nacionalistična koncepcija, ki pa je nevarna!" je dejal Sturm in opozoril, daje treba upoštevati, da obstajajo različne skupine oz. posamezniki, ki jih ne moreš prisiliti, da se priznavajo v tak ozek okvir. Menil je, da je manjšinsko vprašanje v današnjem času treba videti kot jezikovno vprašanje, seveda z vsemi elementi, ki so povezani z jezikom. To pa pomeni, da jezik ne moremo izstovetiti s pri- dr. Heinz Ticby dr. l/a/entin /ozko znavanjem k manjšini ter da je to treba upoštevati tudi pri razvoju organizacijskih struktur znotraj manjšine. Motivacijo za razpravo o modelu nekake etnične zbornice pa je dr. Sturm videl v tem, da so se določeni krogi znotraj slovenske narodnostne skupnosti odločili za boj za oblast. Opozoril je, da bi prav uvedba tega modela konflikte znotraj manjšine še poglobila. Pri tem zagovorniki modela ne upoštevajo dejstva, da se volilni postopki, ki so za večinski narod samoumevni, ne dajo prenesti na manjšinske strukture. Na „hiaden način" Državna poslanka mag. Terezija Stoisič pa se je po nastopu predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, ki je sicer priznal, da ima model tudi slabe točke, kljub temu pa je „v lastnem in v imenu NSKS" zagovarjal realizacijo modela, samo še čudila, kako si - brez vsakršnega nasprotovanja - predsednik ene od osrednjih organizacij pusti ..odvzeti mednarodno priznano legitimnost na hladen način". Mnogo odprtih vprašanj Za dr. Feliksa Bistra, ki seje tudi vključil v razpravo, je po Pernthalerjevem predavanju ostalo več odprtih vprašanj, med drugim je dobil vtis, da osnutek ni najbolj naklonjen društvom na podeželju, povsem nejasne pa da so kompetence take zbornice. Zato bi po Bistrovcm mnejnu bilo bolj pametno, da bi koroški Slovenci raje sodelovali v politič nih organih in telesih. Model etnične zbornice pa sta zagovarjala tajnik NSKS mag. Marjan Pipp („NSKS je mag. Terezija Stoisič pobudnik modela...") ter podpredsednik NSKS dv. sv. dr. Pavle Apovnik, ki je s svojim prispevkom potrdil tezo dr. Sturma, po kateri gre pri etnični zbornici za boj za oblast znotraj narodno-zavednega dela slovenske manjšine na Koroškem. Izhod iz situacije Dr. Franci Serajnik je ob koncu živahne razprave nakazal izhod iz zapletene situacije: osrednjima organizacijama je predlagal, naj dosežeta osnovni konsenz o ciljih slovenske narodnostne skupnosti ter naj se šele potem začne razprava o modelih, pri čemer bi bilo vsiljevanje modela drugemu napačno. Predavata dr. Sturm in Tomaž Ogris V okviru 2. kongresa o narodnostnih skupnostih v Evropi, ki ga je priredila dežela Koroška oz. biro za norodnostne skupnosti pri Uradu koroške deželne vlade, je prišla do besede še vrsta slovenskih predavateljev. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je referiral o temi ..Evropa regij, kultur in jezikov - med nacionalizmom in interkulturnim srečanjem", govornik Delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPO" Tomaž Ogris pa je obravnaval temo ..Integraci-ja: nova kultura sožitja". Oba referata bomo objavili v prihodnjih številkah Slovenskega vestnika. Apovnik o sosvetu Vodja biroja za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem pri Uradu koroške deželne vlade dr. Pavle Apovnik, hkrati član sosveta za slovensko narodnostno Tomaž Ogris skupnost na Koroškem, pa je v svojem referatu kritično ocenil delo tega organa. Ugotovil je, da je večina sklepov sosveta „v sferi uprave in zakonodaje ostala brez učinka". Zahteval je, da bi moral sosvet končno delovati tudi kot svetovalni organ za koroško deželno vlado, ter ugotovil, da bo mogel izpolnjevati svoje naloge le tedaj, če bodo politične stranke pripravljene, da realizirajo tudi s soglasjem zastopnikov političnih strank v sosvetu sprejete sklepe na področju uprave in zakonodaje, se pravi, da jih transformirajo v zavezujoče sklepe. Manjšinski mandat Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp pa se je na kongresu lotil vprašanja zastopstva narodne skupnosti v splošnih in stanovskih predstavniških telesih. Za deželnozborske volitve je predlagal enakopraven in enakovreden manjšinski mandat v koroškem deželnem zboru, ki bi ga slovenska narodnostna skupnost morala dobiti ali preko zagotovitve v deželni ustavi, ali pa na osnovi volilne ureditve, ki bi upoštevala posebne pogoje, predvsem naselitveno strukturo slovenske narodnostne skupnosti. Danci v Nemčiji, Nemci na Danskem Niz predavanj na kongresu o narodnostnih skupnostih v Evropi sta odprla Raning Krueger s poročilom o položaju danske manjšine v Nemčiji in Peter Iver Johannsen, generalni sekretar strešne organizacije Nemcev na Danskem. Iz obeh referatov je bilo mogoče razbrati, da je finančna situacija oz. javna podpora dejavnosti obeh manjšin v primerjavi s podporo, ki jo dajejo Avstrija oz. Slovenija, Hrvaška in Madžarska svojim manjšinam na avstrijskem ozemlju, neprimerno višja. Po izjavah predstavnikov obeh manjšin dobijo Nemci na Danskem iz Kopenhagna in Bonna skupaj blizu 300 milijonov šilingov, danska manjšina v Nemčiji pa od obeh držav skoraj 700 milijonov šilingov, medtem ko Slovenci za leto 1991 računajo s podporo v višini nekaj nad 20 milijonov šilingov z Dunaja in Ljubljane. Kljub dobri finančni podpori teh manjšin pa je tako na Danskem kot tudi v Nemčiji ostalo odprto več problemov, ki še čakajo na rešitev. Predsedujoča kongresa.' direktor deže/nega urada dv. sv. dr. Ra/f Unkart fievo) in vodja biroja dr. Pavie Apovnik. Glasbena skup/na „D/e IVeZ/ktiren" /z Bavarske je razg/ba/a peb//ko na pr/recf/fv/ „ Dober večer, sosed/" na B/sfr/c/ /n na koncertu v Sen(/akobu v Rožu. „Sosedstvo napofnid z konkretnimi dejanji!" Srečanja s sosedi ob avstrijskem nacionalnem prazniku Pr/ret/hve z gadom „Do&er večer, .so.sad/ - va/; že deseto po vr.s//. Na praznovanju .se je Gnfen Ahend, A'ae/;/)ar/", s kater/nu s/ove/;ska zbra/o /epo .šrevdo občanov obe/; /;afodno.sfn;7; prosvetna drudva na Koroškem v a/njo ne/n- skMpuo.sr/. Srečanja /ned ^/ovenet' /n nemško dto govoreče .so.sede k praznovanju av.s/rrj- govoreč/m/ .sodeže/am' pod tem ge.s/or/; .so pr/'-skega nac/ona/nega praznika, .so v neka/erd; red/7/ že na Pad/žak, na /d.sr/;e; v Požu /n v kraj/'// n a/ere/e na poz/dven odmev, /ded dru- j^e/ezm' Kap//, podobne pr/redkve pa so bde že g;'m v Porov/jak, kjer .so v me.sru; k/ž/ prazno- 'v /d/eovsu Zn v Pliberku. Na jubilejni prireditvi v veliki dvorani mestne hiše v Borovljah je predsednik SPD Borovlje Melhijor Verdel pozdravil številne častne goste, med njimi župana dr. Helmuta Krainerja, predsednika SPZ dr. Gustava Brum-nika in tajnika ZSO dr. Marjana Sturma. „Srečujemo se z manj predsodki" V pozdravnih besedah v obeh deželnih jezikih je predsednik boroveljskega društva poudaril, da je prireditev „Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!" v Borovljah dosegla svoj namen, namreč da je zbližala ljudi, občane obeh narodnosti. „Uspelo nam je, da se srečujemo z manj predsodki, da se bolj odkrito pogovarjamo, da drug drugemu bolj zaupamo!" je poudaril Verdel in navkljub nečloveški in nesmiselni vojni na Harvaškem podčrtal pomembnost dobrega sosedstva. Izrazil pa je tudi željo, da prireditev ob nacionalnem prazniku ne bi ostala edino zbliževalno srečanje med pripadniki obeh narodnostnih skupnosti v teku leta, marveč da bi moralo biti več priložnosti za spoznavanje jezika, kulture, skratka človeka naroda soseda. Župan Dr. Krainer je v svojem govoru prireditev ocenil za kulturni dogodek za Borovlje, ob tragičnih dogodkih na Hrvaškem pa poudaril, naj bi slovesnost ob nacionalnem prazniku krepila povezanost Avstrijcev s svojo skupno domovino, ne glede na njihov jezik, kulturo in etnično pripadnost. Govorom je sledil pester spored. Oblikovali so ga Moški pevski zbor SPD Borovlje pod vodstvom Romana Verdela, ki je bil ustanovljen pol leta pred prvo prireditvijo pred desetimi leti v Borovljah, Dekliški zbor Borovlje pod vodstvom Edija Oražeta, Stadtchor Ferlach pod vostvom Helmuta Ebnerja, ki je bil kot prvi nemško govoreči zbor od vsega začetka pripravljen sodelovati na teh prireditvah, ter slavni Slovenski oktet. Pevci so svojimi nastopi nadvse navdušili občinstvo in poželi zaslužen aplavz, nastop Slovenskega okteta pa je pomenil višek večera. Po vsem svetu znan oktet seveda tudi v Borovljah ni mogel brez dveh dodatkov. Zadnjo pesem, hrvaško, so pevci iz Slovenije namenih mestu Dubrovnik, kjer so nastopili nad 30-krat in ki so ga enote jugoslovanske vojske prav ta dan napadle. Večer je izzvenel v družabnem srečanju Pp Qngplcu na Trati. '** Na Radišah že enajstič Slovensko prosvetno društvo „Radiše" pa je letos že 11. priredilo prijetno srečanje, ki naj bi počasi razjedlo narodno nestrpnost. Po pozdravni pesmi „Radi-ških fantov" (vodi Nužej Lampichler) je navzoče pozdravil predsednik doma- Poročajo ivan Lukan, Jože Rovšek in Franci Wa!ter čega društva Tomaž Ogris, ki je posebno obžaloval, da se nekateri najbližji sosedje še vedno niso opogumili prestopiti prag kulturnega doma. Pozdravil je tudi nekaj častnih gostov, med njimi namestnika župana Pavla Kaferja, tajnika ZSO dr. Marjana Sturma, predsednika SPZ dr. Avgusta Brum-ttika in še nekatere občinske odbornike, posebej pa nastopajoče in deželno poslanko mag. Melitto Trunk. Ta je v dvojezičnem slavnostnem nagovoru razmišljala na temo „Kaj (naj) praznujemo Avstrijci? / Was (sollen) wir Osterreicher feiern?" S po- Mošk/ pevski zbor „A/penrose" /ž 1/ordernberga na Štajerskem se je prvič predstavi/ na Rad/-šab. močjo besed Barbare Strom-berger, je kritično obravnavala pojem „solidarnost". opozorila pa je tudi na neznosni položaj na Hrvaškem. Ob koncu svojega govora v slovenščini pa je dejala: glasovi za mir so postali zelo tihi. Opogumimo se ob tem nacionalnem prazniku in dajmo glasu miru moč — in tudi odmev. Postavimo si, preko jezikovnih in drugih meja, za nas in naše otroke nove cilje. Premagajmo ekstreme, tudi nacionalizme; premagajmo narodno sovraštvo, tudi če se nam postavi nasproti populizem". Publika je dvojezični nagovor poslanke nagradila z bučnim aplavzom. Prireditev pa sta popestrila tudi šolarja oddelka glasbene šole na Radišah Samo Lampichler na klavirju in Andrea Ogris na citrah. Kritično-pikre pripombe h koroški stvarnosti je vnesel domovinski pesnik Bernhard C. Bunker, katerega prevode (Janko Ferk) je bral Hannes Tolmaier, ob kitari pel pa Gottfried Gfre-rer. Posrečeno so gostje, moški pevski zbor „Alpenro-se" iz Vorderberga, zapeli predvsem dve ruski narodni. 40 - članski zbor ima zato ustrezen glasovni volumen. Spored je zaključil radiški mešani pevski zbor pod vodstvom Stanka Wrulicha. Franci Wa)ter Stavnostno tudi v Žeiezni Kapii V Železni Kapli, kjer sc jc porodila zamisel o prireditvi ..Dober večer, sosed!", se je vabilu domačega kulturnega društva „Zarja" odzvalo veliko število občanov. Predsednik društva mag. Jože Blajs je med časntimi gosti pozdravil župana dr. Dietra Hallerja ter deželnega poslanca SPO mag. Petra Kaiserja, slednji je navzočim spregovoril tudi v slovenščini. Kulturni spored so oblikovali Mešani pevski zbor „Zarja", Singgemeinschaft Rechberg, Volksmusikquintett Schuller ter Moški pevski zbor „Va-lentin Polanšek". Na Bistrici tokrat drugače Na Bistrici v Rožu je kar precejšnjo množico obiskovalcev obeh narodnosti pozdravil predsednik šentjan-škega slovenskega prosvetnega društva, ki je prireditev organiziralo, Hanzi Weiss. Podčrtal je pomen tovrstnih prireditev in spomnil na dosedanje. V kulturnem programu je nekaj domačih ljudskih pesmi zapel moški zbor Kočne iz Sveč pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Govorniško težišče je opravil dr. Hans Haid, ki je spregovoril o možnostih regionalnega razvoja in pri tem navrgel precej pobud za alternativno gospodarjenje na vseh področjih! predvsem pa v kmetijstvu in turizmu. Obsodil je kratkoročno investiranje v deželi in ljudjeni škodljivo industrijo, predvsem turistično, in opozoril na uničevanje krajinske podobe in na ekološko in kulturno obubožanje. Z tnno- Nasfop svetovno znanega S/o venskega okteta je b/7 v/ček borove/jske pr/red/fve. Korošk/ pesn/K Bemhard C. Bunker /n b/ues-pevec Golfkred Gfrerer sta sooMko s/a/a ku/lurn/ spored na Bad/sad. gimi primeri pa je nakazal tudi alternativne možnosti, uvajanje novih oblik in načinov na vseh področjih, ki prebivalcem omogočajo spodobno preživetje, ob tem pa mu ohranjajo njegovo identiteto. Kot nalašč se jena Haidovo predavanje navezala skupina treh deklet-sester iz Bavarske, Die Wellktiren. S svojim kabaretistično-glasbenim programom je na ironičen način, a vendar komedijantsko, prikazala plehko kulturo na Bavarskem, ki je v službi turizma postala že dejansko abotna. Iz njihovega nastopa, ki je med občinstvom sicer sprožil mnogo smeha, dejansko veje protest in vsa tragi-komika. Poslušalstvo, vsaj' večina, ga je tako tudi sprejelo, nakaterim pa je bil morda vendar preostro ogledalo. Prvič „Srečanje v Biičovsu" Skupno praznovanje nacionalnega praznika pod dvojezičnim geslom „Srečanje v Biičovsu - Begegnung in Ludmannsdorf" pa je letos prvič pripravila SJG-Social-demokratska mladina. Namen prireditve je bil prispevati in pospešiti pozitiven odnos do dvo- in večjezičnosti, ki se začenja v majhnih enotah kot sta družina in občina. Soprireditclj je bila Delovna skupnost ,,Avstrijske narodnosti v SPO", pokroviteljstvo pa so prevzeli predsednik koroške SPO dr. Peter Ambrozy, županja Štefka Ouantschnig ter deželni poslanec mag. Peter Kaiser. K uspehu dobro obiskanega večera pri Miklavžu sta posebej prispevala pevka Barbara Stromberger ter oktet Suha, številni obiskovalci pa so si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi razstavo slik Zorke Loiskandl-Wciss in Gustava Januša. Prireditev so zaključili z dražbo razstavljenih slik, dohodek v višini 13.000 šilingov pa bodo namenili za potrtoč Sloveniji. Srečanje v Ptiherku Pod geslom „Avstrija, domovina več kultur" je Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" v dvorani gostilne Soc/a/demokrafska pos/anka v koroškem deželnem zboru mag. Me//ffa Trunk je občanom spregovo-r/Va v obed deže/n/d jez/k/d. Deže/n/ pos/anec mag. Peter Kaiser (SPO) se je v -Železni Kapi/ in v Biičovsu zavze/ za sožitje na Koroškem. Schwarz! priredil kulturni večer, na katerem so nastopili še Moški pevski zbor "Valentin Polanšek z Obirskega, MGV Bad Fischau iz Nižje Avstrije ter skupina ,,Mlada Podjuna". Prireditvi je priso-stoval tudi Pliberški župan dr. Raimund Grilc, opazno pa je bilo, da se vabilu slovenskega kulturnega društva ni odzvalo večje število nemško govorečih občanov. Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista pa sta na predvečer nacionalnega praznika vabila na sprejem v Celovcu, katerega se je udeležila vrsta osebnosti, med njimi tudi deželni politiki. Za 3. Jugoslavijo ni več prostora, a tud/ /ukojvujc pr/zunjc Hrvaške, men/ p roj. dr. Drago /šok.sa/rti/č' v //ada/jet anju pogovora za .SV, d/ /a/rko namesto miru pr///e.s/o nasprotni učinek. Dgotat ja, da hrvaška tdada za .srbsko a v tonom/jo n/ podvzeda še n/č konkretnega /n da prihaja tud/ do m.s'trumcutad'zar;j'e znanost/. Poudarja, da žet/ d/t/ predstavljen v prvi vrst/ kot mte/ektua/ec, a še/e potem kot pripadnik srdske narodne skupnosti na Hrvaškem. Kakšen pravni status predvideva viada v Zagrebu za Srde na Hrvaškem? Kajpred-/agate Vi? Razen načelnih stališč o kulturni avtonomiji, lokalni samoupravi in proporcionalni zastopanosti v oblasti, kar se uradno prepogosto različno interpretira, ne obstaja niti en akt s saborsko verifikacijo, ki bi konkretno reguliral katerekoli posamezne nacionalne pravice Srbov na Hrvaškem v skladu z novo zgodovinsko stvarnostjo. V taki situaciji je izredno zmanjšan prostor za delovanje vseh tistih ljudi, ki se dosledno trudijo za civilno rekonciliacijo (spravo, op.ur.) v suvereni Hrvaški. Sam sem eden izmed redkih srbskih intelektualcev na Hrvaškem, ki se od večstrankarskih volitev naprej vztrajno trudi za definicijo modusa vivendi Hrvatov in Srbov na Hrvaškem. Imam že celo knjigo o tem - od časopisnih komentarjev do ustavnih amandmajev. Se vedno nisem obupal. Da ne bi bilo nesporazuma. V zvezi z vsem, kar se dogaja, nimam pravice do kakršnekoli izolacije. Pred nedavnim sem kot strokovnjak bil imenovan za člana Komisije za izdelavo Ustavnega zakona o nacionalnostih v Republiki Hrvaški. Napravil bom vse, da bom prispeval čim boljše osnove k definiciji hrvaško-srbske civilne in nacionalne rekonciliacije na Hrvaškem. Stvarnost je frenufuu vse drugačna. So režijo v 'srdsko-hrvaški vojn/' prevzete ue^onfrodraue agresf/e /n emocije, ad pa odsfaja še k/e kakšna 'cen/ra/a', k/ htad nokrvno dirigira In Izigrava? Čeprav nimam nobenih dokazov, mislim da obstaja vgč. 'ccn/ra/'. Samo na ta način postane razum//iva vse večja podpora ekspanziji sovraštva na obeh straneh, kakor tudi vse pogostejše izjave, da drug z drugim enostavno ne morejo. V zvezi z vp/nimi dogodki ste govorili o povratku v kameno dodo. Kaj ste mislili s tem? Mislil sem na vojne bestialnosti, ki so v našem kolektivnem spominu iz časa 2.svetovne vojne, a nič manj na popolnoma iracionalno strast, s katero se uničuje ljudsko premoženje in s katero nas porivajo na rob eksistence in v kdo zna katero dobo. Ali vidite po vsem tem še kakšno perspektivo za neko J. Jugoslavijo ali kakršnokoli 'vsejugoslovansko' rešitev? Nimam nobenih iluzij o zgodovinskem polomu jugoslovanstva in njegovih daljnosežnih posledicah. Tem bolj se kot zgodovinar čutim odgovornega za to, da bi racionaliziral vzroke zloma. Jugoslovanstvo 19.stoletja je nastalo kot liberalna ideologija s projektom modernizacije družbe. Od 1918.leta dalje Jugoslavija nikoli ni bila liberalna država, a proces modernizacije - v globalno-zgodovinskem smislu - je še vedno odprt. Danes je jasno, da jugoslovanstvo, kot ideološki projekt skupnosti jugoslovanskih narodov, ni izvedljivo v luči katerekoli hegemonije -nacionalna, razredne, pa tudi ne civilizacijske in kulturne. V 1991.letu se vsiljuje sklep, da jugoslovanstvo po vseh svojih zgodovinskih vzponih in padcih sploh ni izvedljivo, ker nacionalni in drugi ljudski odnosi znotraj liberalne paradigme v razviti Evropi prav tako niso enakopravni, t.j. ne izključujejo različnih tipov 'hegemonije'. Kakor je dodobra znano(v modernizacijski perspektivi), da imajo vsaj nekateri jugoslovanski narodi (če ne vsi) vrsto vitalnih interesov, katere morajo - ali hočejo ali nočejo - spraviti v soglasje, zlasti če se ne odrečejo evropskim ambicijam, je možen zaključek, da je bodočnost jugoslovanstva v neki svoji eventualni bodoči artikulaciji odvisna predvsem od tega, koliko bo v Evropi sploh prostora za integracijske procese, ki ne bi postavili pod vprašaj ,,različnost", "drugačnost" itd. V koliko v integracijskih procesih v Evropi začnejo prevladovati centralistične tendence z večjimi pravicami ,,močnejših" in "bogatejših" itd., je jasno, da integracijski procesi v tem delu kontinenta ne bodo pretirano usklajeni z izvirnimi nacionalnimi interesi njegovega prebivalstva. A jasno je tudi to, da bo s časom vse več predpostavk za nove velike konflikte prav v tem prostoru. Ob takih izhodiščih je zelo malo "Zgodovinskega prostora" za kakršnokoli ,,tretjo Jugoslavijo". Če sploh še obstaja takšen prostor. Navzlic tem hipotezam o racionalnih interesih ostajajo še druge, podzavestne, emocionalne. Mislim, da je v teh sferah srbsko-slovenski in srbsko-hrvaški prelom tako globok, da je povsem iluzorno pričakovati kakršnokoli globalno rešitev v naslednjih desetletjih. Sem eden izmed tistih, ki niti malo niso srečni zaradi tega, a se morajonavsezadnje brez iluzij soočiti z dejstvi. Ali mistite, da hi takojšnje diplomatsko priznanje Hrvaške s strani več/ega števila evropskih držav zaustavilo eskaiaci/o nasitja in privedlo do pomiritve napetosti? Diplomatsko priznanje Hrvaške je neizbežno. Izven celovitega 'paketa' reševanja jugoslovanske krize pod sedajšnjimi pogoji pa je bolj verjetno, da bi povečalo obseg konflikta in nasilja. Povem to kot človek, ki si z vsem srcem želi, da bi konflikti na Hrvaškem hitro prenehali in da se rešimo pekla, v katerem se zdaj nahajamo. Na koncu še osehno vprašan/e; kot pripadnik srhske narodnosti, ki Je poročen s Hrvatico, ste gotovo naleteti na zadržanost tako ene kakor druge strani. Ste imeti pri svojih poskusih posredovanja stahe izkušnje, ste hiti razočarani? Biti Srb na Hrvaškem, imeti občutek enakopravne pripadnosti eni in drugi kulturi, ne odrekati se niti srbski naciji niti hrvaški domovini, ceniti svoje narodnostne pravice in spoštovati hrvaške narodnostne pravice danes niti malo ni lahko, ne s srbske, ne s hrvaške strani. Kaj naj Vam o tem še pripovedujem? Znanost naj hi hita objektivna, ohtast pravična... Kako hiizu ati kako dateč od tega ideata sta trenutno ohe-dve v Jugoslaviji? Povsod v srednje- in jugovzhodni Evropi so se v 19. in 20 stoletju humanistične in družbene znanosti razvijale v senci imperativa nacionalnih ideologij, ponekod bolj, drugod manj. O vprašanju ideološke in politične instrumen-talizacije znanosti v kulturi nemškega jezika je verjetno bilo največ povedano. Dvomim, da bi lahko rekel karkoli izrednega. Kajpada, čim bolj je neka družba urejena v skladu z normami civilne družbe, tem manj je v objetkivnem merilu prostora za neposredne in-strumentalizacije. Kakor smo mi nasploh daleč od takega stanja, imamo dovolj instru-mentalizacij. Pri nas je prišlo celo do znižanja nivoja znanstvene refleksije, tako da je eno od osrednjih vprašanj v razpravah, ki se ne zadovoljujejo samo s pragmatičnimi dejstvi, o čem v bistvu sploh razpravljamo, ker nam je stvarnost dejansko vse bolj neznana. H vatu za pogovor. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Nedetja, vkutturnemdomu ..ČRNAKOMEDtJA" SPDRadiše 3.11. naRadišah nastopa gtedatiška skupina SPD ..Dobrač" z Brnce 10.00 Nedetja 3.11. 14.30 in 19.00 v stari šoti v Kotmari vasi Premiera igre ..Posiednja vojna njegovega veti-častva" (Žarko Petan), nastopa: mtadinska gte-datiška skupina SPD ..Gorjanci" SPD Gorjanci Sreda, 6.11. 19.00 v domu v Tinjah Odprtje razstave kiparskih det Atojza Pogorevca Dom v Tinjah Sreda, 6.11. 19.30 v domu v Tinjah Začetek joga-tečaja za začetnike, vodi: Krista Demšar Dom v Tinjah četrtek. 7.11. 18.30 v domu sindikatov Predavanje dr. Brigitte Hipft o vtogi medijev pri v Cetovcu posredovanju kutturnih predsodkov Ljudska visoka šotacetovec Četrtek, 7.11. 19.30. v domu v Tinjah Dia-predavanje dr. Hamernika ..Povzetek iz kutturne zgodovine starega Egipta" (nem.) Dom v Tinjah Petek. 8.11. 19.30 v domu v Tinjah ..Možganska kap", predavanje: dr. Ruže Ačimovič-Janežič Dom v Tinjah Sobota. 9.11. 20.00 v kongresni hiši v Betjaku Dobrodetni koncert ..Lučvtemi" Kongresna hiša Betjak Sobota, 9.11. 20.00 v gostitni Podobnik Martinovanje z ansambtom „ Jožeta Šumaha" na Beti iz Stovneije in ..Smrtnikovimi fanti" iz Kort Atpski ktub Nedetja, 10.11. 11.00 Premiera tutkovne igre ..PEKARNA Mtš- MAŠ" KPD ..Šmihet" KPD ..Šmihel" Ponedetjek, v domu 11.11. v Tinjah 19.30 (1813-1888)"; predavatetj: dv. sv. dr. Vatentin tnzko Dom v Tinjah Sreda. 13.11. 19.30 v domu v Tinjah V seriji „Novo obtikovanje Evrope": ..Evropska dediščina je njena raznotikost"; predavata: dr. Peter Jankowitsch in univ. - prof. dr. Andreas Khot, vodja diskusije: dr. Reginatd Vospernik Dom v Tinjah Sreda, 13.11. 15.30 v kongresni hiši vBeijaku Otroško gtedatišče Teatro det Šote iz Mitana: ..RtKSCHA" Kongresna hiša Betjak RAZSTAVE CELOVEC - Dežetna gaterija - VVerner Berg (do 3. 11.) - Dom umetnikov, Mata gaterija - Susanne Zemrosser, tihe vode (do 2.11.) - univerza - Helga Kellermann, slike - Pri Joktnu - Franz Sem, razne tehnike (do 31.10) - Gaterija Carinthia - Maria Moser, nova dela (do 30.11.) TtNJE - Gaterija Tinje - Razstava slik Bare Remec iz Argentine (do 5.11.) -BELJAK - Kongresna hiša - razstava „Biti ati ne biti" - idustrijsko razdejanje narave (do 31.10.) -PUBERK - Posojitnica-BankPiiberk-Albert Mesner.umet. dela (do 2. 11.) - ŠENTPAVEL/Labotska dolina - Samostan - Deželna razstava (podaljšana do 3.11.) Prireditve Tri Jokinu" Četrtek, 7. november 1991, ob 20. uri: Agricantus, pesmi sicilskega ljudstva. Petek, 8. november 1991, ob 20 uri: Matjaž Vipotnik, grafike, likovna oprema knjig Založbe Wieser. Petek, 15. november 1991, ob 20 uri: Odprtje razstave „...ss firt kejn Weg tsu-rik...", skupina „Gojim" predstavlja geto v Vilni (1941-1943). Sobota, 16. november 1991, ob 16. uri: Otroška prireditev, Mino Clowntheater: Max und Moritz, Picko in Packo za otroke od 4. leta naprej. Petek, 22. november 1991, ob 20 uri: Cafe de Chinitas, španske pesmi, ki so jih nekdaj prepevali v majhnih cestnih kavarnah. Nedetja, 1. december 1991, ob 16. uri: Grega Sulejmanovič, Ljubljana, čarovnije. Četrtek, 12. december 1991, ob 20 uri: Rooner Meye, pesmi in melodije iz Bre-tanske in Irske na instrumentih keltskega značaja. Nedetja, 15. december 1991, ob 16 uri: Otroška prireditev, Jože Zajec, Ljubljana, Zgodbica o kozici, lutkovna predsta-va____________________________________ SLO VEN SIKI Nadstrankarski VESTNIK 3kihs,.^ Avstrija^1^!efon"()463/514300-30 do 34^ te)č^42KN6 ZSo'^e!efaks 0463/51430071. fon 0463/5^!4300, tek)^422086 ZSo!*^kfiks^3^3(X)7L*^"^^' 16, 9020 Cetovec/Kiagenfurt, Avstrija, letefon 0463/50566, teieks 422086 ZSO, tciefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBc 16, 9020Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, tetcfon 0463/514300-30 do 34 in 40, teieks 422086 ZSO. tciefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Gionarjeva 8,61000 Ljubijana, Siovcntja, tciefon 061/32976!. teiefaks 061/311123. Težja križanka brez črnih polj S pomočjo spodnjih opisov uganite pravitne besede in jih s pravdnim kombiniranjem vpišite v tik. Opisi so med seboj pomešani, števitka na koncu posameznega opisa pa pove števitko črk v besedi. V križanki ni nobenega potja. - črki s strešicama - /2/ - ime slovenske ilustratorke mladinskih knjig Godčeve - /5/ - žival, ki menda prinaša nesrečo, če človeku prečka pot (dve besedi) - /9/ - francoski utopični socialist, ki je zahteval odpravo privatne lastnine in svobodne konkurence (Jean J.Louis, 1811-1982)-/5/ - prebivalka makedonskega mesta Kočani - /7/ - dvočlcnik v matematiki -/5/ - mitološki grški letalec, Dedalov sin - /4/ - pisani znaki za glasove, pismenke - /4/ - izgovorjava črke K - /2/ - starinska očala, ki se pritrdijo na nos, nanosnik -/9/ - indijanski fizik, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1930 (Chandrasekhara Venkata) -/5/ - indijansko pleme v Severni Ameriki - /5/ - hrvaški književnik in borec za osvoboditev Istre (Viktor, dve besedi) -/7/ - dalmatinski izraz za kapitana ladje; tudi oblika imena Barbara - /5/ Jože Petetin V 18.10-19.00 Sreda, 30.10. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 „Smrt v umetnosti" Četrtek, 31.10. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 1.11. 6.30-7.00 „lščem te človek!" (P. Zunder), 18.10-18.30 ..Človekovo življneje je potovanje - toda kam? (P. Zunder) Sobota, 2.11. „Od pesmi do pesmi - od srca do srca" Nedelja, 3.11.6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. F. Zergoi) 18.10-18.30 ..Dogodki in odmevi" Ponedeljek, 4.11. Gorski kmetje Torek 5.11. Partnerski magazin Iščem te, človek (Petek, 1.11.,6.30 uri) Na dan vseh svetih praznujemo množico brezimenskih ljudi, svetnikov, ki so doživeli božjo ljubezen, odpuščanje, odkrili božjo bližino v tem svetu. Te dni posebej razmišljamo o sebi in drugih zraven nas, gledamo nazaj, se spominjamo -in se morda tudi sprašujemo, kakšna bo bodočnost. Mnoga vprašanja nas vznemirjajo. Pod geslom: „Jaz sem tudi Tl" za praznični dan prvega novembra župnik Leopold Zunder pripravlja jutranjo in večerno oddajo v slovenskem radijskem sporedu. Božji sin, tako glavna izpoved, je dal življenje za človeka. Človek je bil in bo vedno predmet neskončne ljubezni Boga: „Jaz sem življenje in vstajenje. Kdor vame veruje, bo živel, četudi umrje." Iščemo zanesljivo sode!avko za knjigovodstvo Nekaj prakse zaželjeno Znanje slovenščine potrebno Če se želite pridružiti teamu 15 kolegov, pokličite firmo Paradeisergasse 9/1! A-9013 Klagenfurt/Celovec intrade Produktions- und Handelsges.m.b.H. Občni zbor Zveze s!o venskih zadrug na Koroškem: „Zaupanje v našo zvezo seje spet povečato!" Zaupanje v največjo gospodarno u.s/anovo borošA://; .S7o-vencev, v Zvezo s/oven.sb/b zadrug, se /e ta J; v /a/rsAre/n /e/u poveča/o. 7*o razve.se//';vo ves/ je v ponede/jeb zvečer na sedežu ZSZ v Ce/ovcu sporoči/ /?re<7.sec/raA: ap ra v a ega odbora Zveze s/ovensA://; zadrug na RorošAren/ A7/ba An/on/č, A:o je odbor/u-A:o/n /a s7ev/bu7n čas/n/n: go.stoa; pre<7.sfav;7 pos/ovno poročdo za /ero 7990. „Rezultati so razveseljivi. Ugotavljamo porast na vseh področjih. Zaupanje v našo zadružno zvezo se je spet povečalo, saj so se samo hranilne vloge zvišale za preko 20 odstotkov," je dejal predsednik upravnega odbora. Nadalje je poročal, da je ZSZ uspelo zaustaviti deficit v blagovnem oddelku oz. ga stabilizirati, polovica blagovnih zadrug pa je v letu 1990 poslovala pozitivno. Pri zadrugah v Šentjakobu in v Kotmari vasi pa se odgovorni v ZSZ po besedah Antoniča prizadevajo preko novih investicij nastali deficit zmanjšati in odpraviti. Prvi korak v to smer je bil že storjen pri pri kotmirški zadrugi. Posojilnice so „vseskozi poslovale pozitivno oz. nadaljevale pot konsolidacije, stabilizacije in porasta", medtem ko blagovni oddelek ZSZ ter nekatere zadruge „s svojim deficitom še naprej bremenijo skupen dosežek," je poudaril Antonič. S tem v zvezi je tudi menil, da „se moramo tudi koroški Slovenci spoprijazniti s tem, da neke zadruge ne morejo večno ustvarjati deficite. Ce ni izgleda, da bi zadruga kdajkoli poslovala uspešno, jo moramo pač zapreti, v perspektivne zadruge pa je treba investirati, jih modernizirati in povečati." Stvarno in hkrati kritično je predsednik upravnega odbora in za njim tudi višji revizor Tuschl od Raiffeisnove zveze na Dunaju ocenil trenutno tveganje v poslovanju z Jugoslavijo. V letu 1990 so tudi ZSZ prizadeli stečaji in plačilna nesposobnost firm v Avstriji, katerih lastniki v Sloveniji so bile potentne firme, ki jih je ZSZ priporočala celo Gospodarska zbornica Slovenije. ZSZ je zato v bilanco za leto 1990 morala prvič vnesti „precejšnje vrednostne popravke". Izkazalo se je, da tam, kjer so možni veliki zaslužki, obstaja tudi velik riziko. Predsednik upravnega odbora ZSZ M/ha Anfon/7scb /e občnemu zboru poda/ razve-se//7vo, /oda /ud/ kr/7/čno poroč//o o pos/ovnem /e/u /990. V zvezi z načrtovano grad-Antonič informiral, da je z najemnikom v ulici 10. okto-najemnikom v ulici 10. oktobra uspelo doseči soglasje oz. kompromis, z najemniki v Pavličevi ulici 9 pa še ni razrešeno, njihove zahteve so namreč „astronomske". Če bodo pravočasno prejeli gra-deno dovoljenje, se bo gradnja v ulici 10. oktobra (Pri Joklnu itd.) začela najkasneje spomladi prihodnje leto. Prva faza gradnje bo stala blizu 50 milijonov šilingov. Še nekaj številk: bilančna vsota Zvezc-Bank se je v letu 1990 zvišala za 3,4 odstotka na 1,48 milijarde šilingov, skupne vloge so se povečale za 1 odtotek na 1,33 milijarde šilingov, posojila pa kar za 26 odstotkov. Bilančna vsota posojilnic se je v lanskem letu naprem prejšnjemu povečala za 14,3 odstotka, skupne vloge pa za 14 odstotkov. Blagovne zadruge (Za-druga-market) so v letu 1990 dosegle 275 milijonov šilingov prometa, od tega okrog 63 milijonov na agrarnem in gradbenem področju in okrog 212 milijonov na področju živil ter ostale drobnoproda- je- Občni zbor je potrdil letni računski zaključek za leto 1990 in razrešil upravni in nadzorni odbor. Dipl. trg. Joža Habernik pa je občnemu zboru podal tričetrtletno poročilo za leto 1991, ki v glavnem potrjuje pozitiven trend poslovanja ZSZ. Občnega zbor so se poleg zastopnika Raiffeisnove zveze udeležili še predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Roman Veras ter predstavnik Ljubljanske banke Franc Cuznar. Za glasbeni okvir pa so poskrbeli učenci glasbene šote pod vodstvom prof. Lovra Sodje. LL. Seminar giedaiiškega piesa DRUŠTVO NAŠ OTROK išče vzgojiteijico za otroški vrtec Naš otrok v Celovcu. Nastop službe januarja 1992. Pogoji: zaključena izobrazba za otroške vzgojiteljice, znanje slovenščine in nemščine. Prijave pošljite na: Društvo Naš otrok, l().-Oktober-Str. 25, 9020 Celovec. Tel.: (0463)512898 Mladi, a že uveljavljeni plesni teater Ikarus pripravlja izobraževalni seminar gledališkega plesa. Začel se bo 9. nobembra t l. oh 15. uri na Sudbahngurtel 4 (Volkshaus) v Celovcu in bo trajal do junija prihodnje leto. Vodili ga bodo priznani strokovnajki kot so Uli Christian, Ferdinand Prcgariner, Maria Konrad, Boris in Jera ,,Do-it-yourse!f" za 2,5 milijarde! Geslo „Do-it-yoursclf' se pri Avstrijcih vedno bolj uveljavlja. Po bilanci avstrijske podjetniške verige bauMax so v lanskem letu nakupili predmete in gradbene dele za 2,5 miliarde šilingov. Ostan, Mery Fulkerson, Maud Paulissen in drugi. Seminar je odprtega tipa, pomembno je predvsem veselje do izraznega plesa. Vodja Ikarusa k udeležbi še posebej vabi moške. Vse informacije prejmete pri Zdravku Hader-iapu, na Tarviser StraBe 16, tel. (1)463)51 431)0/23 Umr! je Krist! Krasnik V celovški bolniščnici je nepričakovano v 67. letu starosti umrl Kristl Krasnik iz Grabalje vasi, občina Dobrla vas. Pogreb bo danes, 30. oktobra ob 11. uri na domačem pokopališču Šentanel. Ob 140-!etnici Mohotjeve za!ožbe - sklad V. Omana V Mohorjevi v Celovcu so Anton Koren, pretekli ponedeljek praznovali 140-letnico Mohorjeve V okviru slovesnosti, na založbe. Slovesnosti se je katero niso bili vabljeni udeležilo veliko število čas- zastopniki Založbe Drava in tnih gostov, med njimi tudi ne Zveze slovenskih deželni glavar dr. Christoph organizacij na Koroškem, je Zernatto, slovenski ministr- znani koroški slikar Valen-ski predsednik Lojze Peter- tin Oman (slika) predal le, krški škof dr. Egon Mohorjevi hiši sklad 120 Kapellari in drugi. Pozdravil svojih del, ki bo v prihodnje jih je direktor ustanove dr. na ogled na stalni razstavi. Na medkulturnem srečanju na Rebrci o naciona!izmih V A7/ad/nsA:ew cen/ru na Rebrc/ /e pre/cAd/ Aronec ter/na po/e-Ara/o .srečanje, Ad so se ga ude/ežd/ vodje Ara/tarn/b /n/cZadv /z .Sa/zbursAce, A/z/e Avs/r/je, Grad/sčansA:e, 77ro/sAce, .Š/ajersAre /n RorošA/e, po/eg /egapa še us/užbenc/ A RGL Reg/on-AdJ/ar. Organ/z/ra// s/a ga .S/ovensAra prosve/na zveza /n ArščansA;a Aruburna zveza /z Ce/ovca, jZnančno pa ga je podpr/o zvezno /a/u/s/rs/vo za Ara/zaro. Srečanje se je začelo v četrtek in sicer s kritično analizo razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji dr. Mirka Messnerja s poudarkom na ekspanziji nacionalizmov. To je bilo tudi eno izmed težišč. V literarnem in glasbenem večeru z motom „Erzah! nix von Daham (Nič ne govori od doma) sta nastopila pesnik Jani Oswald in ansambel „Trinajsto prase" iz Ljubljane. Oba sta udeležence navdušila, prvi z branjem novih, še neobjavljenih pesmi, v katerih se mojstrsko poigrava z jezikom, drugi pa z avtentično ljudsko glasbo, ki jo igrajo na preprostih instrumentih, izdelanih v prejšnjem stoletju. V petek popoldne je v okviru srečanja potekala podijska in forumska diskusija na temo „Nevarnosti starih in novih nacionalizmov kot posledica krize v Jugoslaviji. Posledice za slovensko narodno skupnost na Koroškem." Diskutirali so Marko Hren, vodja Centra za mirovno politiko v Ljubljani, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, tajnik NSKS mag. Marjan Pipp ter predsednik Koroškega Hci-matdicnsta dr. Josef Feldner. Skoraj dveurno razpravo brez posebnih viškov je vodil dr. Hans Haid. V soboto so bili udeleženci na prvem in spoznavalnem srečanju s predstavniki alternativne kulturne scene v Sloveniji, kar je bilo njihovo drugo težišče. Ogledali so si galerijo na škofjeloškem gradu in rojstno hišo Jurija Vege v Dolskem, v Ljubljani pa so imeli pogovore s predstavniki Študentskega kul-turno-umetniškega centra (ŠKUC), iniciative za Metelkovo (bivše vojaško sodišče z zaporom, ki bi ga radi spremenili v kulturni center), Centra za kulturo miru in nenasilja in Zveze kulurnih organizacij Slovenije. Ob tem, da so dobili vpogled v alternativno sceno, so ugotovili tudi mnogo enakih pogledov na razvoj v Sloveniji, dogovorili pa so se, da bodo tovrstne skupine iz Slovenije v reviji ARGE Region-Kut-tur Pollinger Spcicher lahko objavljale svoje prispevke in tako avstrijski javnosti posredovale svoje ideje in poročale o dejavnostih. V spremljajočem programu srečanja so si udeleženci ogledali muzej odpora ri Peršmanu. na Bistrici in v entjakobu pa je gostoval glasbeno-kabaretistični trio Die Wellkuren. JR. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT____________________SLOVENSK! VESTNtK - ŠPORT Kapetan MoMtata Pacher po porazu 1:7 ,,Ta SAK je botjši od celovške Austne!" .SVorcžž.s/:/ Mf/ff.sAr/ /e v n