II. Katoliški shod v Gradcu. Tretji den zborovanja, v četrtek, dne 4. junija bila je ob 7. uri zjutraj sv. meša z blagoalovom v atolni cerkvi. Služili ao jo prevzvišeni in premil. knezoškof Graški dr. Jan. Zwerger. Dobro izvežban zbor pel je pri tej sv. meši po pravilib družbe sv. Cecilije tako izvratno, da je pridobil mnogo novib prijateljev Cecilijanskemu petju. Odsekovib aej ni bilo ta den, ker se je vae delo že v sredo izvršilo. Ob 11. uri bil je tretji veliki zbor, katerega ao ae vdeležili štirje škofje, kralj. visokost Don Alfonzo, mnogo deželnib in državnib poslancev, med njimi vele. g. dr. Gregonšc in prav obilno ljudatva izraznib atanov. Tretje aplošaje zborovanje je bilo torej ob 11. uri dopoldae. Bilo je v aobani veliko poslnšalcev, knezoakofje iz Gradca, Maribora, Ljubljane in (Jelovca, zatem veliko druge svetne ia plemenite goapode. Tudi je prišla cela vrata brzojavnih pozdravov. Predsednik društva kat. delalskib pomočnikov, č. g. A. Stradner je nasvetoval .najprej želje v pomoč katol. delalcev in potreba je v reanici velika za to, da ne zanemarimo teb delalcev, ki bodo prej ali alej mojatri ter lebko storijo v svojem krogu veliko za dobro katol. ljudatvo, ali najprej je treba, da so sami dobri kriatijani in za to treba je pripravljati jib — v društvib katol. delalakih pomočnikov. Prof. dr. Neubauer je zatem poudarjal, da ne atori nibče toliko za uboge, kakor ravno av. katoliška cerkev — nekaj, kar se razvidi iz raznib in mnogih društev, ki delajo na Štajarskem ni6 manj, kakor v drugih deželab za ubožce. Kako ae naj obrani srednji stan t. j. ljudje, ki živijo več ali manj na svojih rokah, pri malem laatnem premoženji, ob svojem delu? 0 tem vprašanji je govoril grof Sylva-Tarouca, ia to jako razborito. Kar je liberalizem doalej v tej reči storil, to je prineslo, pravi, le škodo. Podrlo ae je dela staro dno, pošteno in zanesljivo in odprlo se je sto vrat ljudčm, ki žive* iz aleparstva. Da je aedaj po meatib med delalci pa tudi že zunaj pri malib trgovcib in obrtnikib toliko uboštva, nihče ni tega kriv, kakor liberalna goapoda in njib postave. Njemu je pritrjeval usnjar Rotb iz Danaja. Z izgledi je dokazoval, kako da je prialo po meatib do tega, da ni več pri tako zvanih delalcib zadovoljnosti, akoravno se jim delo ne plačuje prealabo — pri krščanakib mojatrib. V tem pa je težko reči, kje da se začne zapeljivec in kje da ao zapeljanci. Nibče že ne ve več, kaj naj terja za blago ali kaj naj plača za delo. To je krivo tudi tiatib ,,atrike", o katerib se bere aedaj velike krati. Ob 6. uri zvečer je bilo štrto, zadnje aplošnje zborovanje. Najprej je govoril drd. Strohridel ,,o katol. življenji na vaeučiliačib" in človek bi želel, da bi bilo veliko tacih mladeničev na viaocib šolab, kakor je ta mladenič. Zlaati alov. ljudatvo bi jib potrebovalo, kajti z višjib šol dobimo tiate može, ki dobijo javne alužbe med ljudstvom in če so pravi, katol. možje, koliko lebko storijo dobrega pri ljudišh! Žal, da se učijo na viaocih šolah, kakor jih sedaj imamo, mladeniči vaega druga prej, kakor kršč. življenja. Drž. poalanec baron Moraey in dominikanec P. Feldner sta govorila ae potem, da je treba tudi v javnem življenji, v politiki kršč. načel. Ne bilo bi potem toliko apletkarij, toliko prevare, kakor je je sodaj po vseh državah, po vaem svetu. Oba govornika sta za avoje besede žela obilo pohvale. Na zadnje ae je bila beaeda o cerkveni umetnoati ia njej je hvalo pel izvrstno o. Patrik Anaoleti. V reanici pa ae dela v sedanjem času veliko za olepšanje cerkev in in to tudi pri nas Slovencih. Blizo do 9. ure je trpelo to zborovanje in Nj. ekscelencija knezoškof sekovaki ao ga aklenili s papeževim blagoslovom in tako smemo reči, da je bil drugi štaj. katol. shod aijajno znamenje za to, da av. cerkev druži lepo vae stranke, vsa ljudstva, da je ona ,,sedež mirii in sprave".