GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 11. AVGUSTA 1961 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr
LETO X. — ŠT. 33
ZAKLJUČEN JE II. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE NA KOPRSKEM
O	0	0	lil	o o
. Ko so pred nekaj minutami ta starinski koprski trg občudovali na televizijskih ekranih milijoni ljudi po vsej Evropi in občudovali vrhunske dosežke jugoslovanskih narodnih plesov ter pesmi, nas navdaja še vosebno ponosna misel, da je II. festival jugoslovanske folklore v času, ko po vsej domovini proslavljamo naš veliki dan — 20. obletnico ljudske vstaje.«
Titov trg v Kopru je bil minulo soboto nrizorišče svečanega zaključka II. festivala jugoslovanske folklore, ki je bil pravzaprav nenozabna revija narodnih plesov in pesmi naših narodov.
TRETJA VEZ
V konrski luki z vso naglico gradijo tretjo vez, ki ho dolga 129 metrov, Z dograditvijo te vezi bo imela operativna obala 4-00 m dolžine, kar bo omogočalo boljše pristajanje prekooceanskih ladij. Bloki za obalni zid so že izde-Fnj in v jeseni jih bo »Veli Jože« položil na betonsko podlogo. Vzporedno s temi deli nadaljujejo gradnjo skladišča, ki bo lahko z enkratnim skladiščenjem sprejelo okrog 20 tisoč' ton blaga.
©
Že v popoldanskih urah so dali prazniči dah koprskemu mestu sprevodi folkloristov, med katerimi so vzbudili največ pozornosti markovski kurenti, Okrog 19. ure pa so fanfare napovedale veliko prireditev, ki bo brez dvoma zaradi svoie temperamentnosti ostala še dolgo v spominu tistim šest tisočim gledalcem na Titovem trgu in tudi vsem onim po Evropi, ki so sledili programu preko televizijskega ekrana.
Občinstvu je izrekla dobrodošlico slovenska akademska folklorna skupina France Marolt z Ziljskim rejem, nato pa se je razvila parada plesov in petja naših vrhunskih jugoslovanskih folklornih ansamblov »Kola« iz Beograda, »Lada« iz Zagreba in »Taneca« iz Skooja. Ti profesionalni folklorni ansambli Jugoslavije so očarali z lepotami plesnih običajev hrvatskega, skrbskega in
makedonskega naroda, še posebej pa s pestrostjo narodnih noš in petjem,
Preden so s stolpa koprske katedrale zadonele fanfare in se razpršile tisočbarvne svetlobne rakete, je predstavnik festivalskega odbora Črtomir Kolenc poudaril, da je posebno letošnji II. festival jugoslovanske folklore dokazal, kako izredni sta lepota in bogastvo naše narodne zakladnice.
(Nadaljevanje na 5. strani)
2e drugi poslej tradicionalni festival jugoslovanske folklore je za nami. Utihnile so festivalske fanfare, umolknila plesna glasba jugoslovanskih narodov, obmirovala so gibka telesa izvajalcev ljudskih plesov, ki so več dni razveseljevala številne domače in tuje gledalce na naši obali. Čeprav se ne moremo pohvaliti, da imamo za organizacijo teh prireditev toliko denarja kot kje drugje, pa vendar lahko rečemo, da smo tudi s skromnimi sredstvi dosegli lep uspeh. Na tisoče gledalcev je na prireditvah, na milijone po Evropi pa še prek televizije spremljalo vrhunske dosežke naše ljudske umetnosti v pesmih in plesih. Zato lahko trdimo, da smo svoj namen dosegli, da smo svojo nalogo opravili In če kje še kaj ni šlo — bomo izpopolnili prihodnje leto, da bo to bogato doživetje in srečanje še bogatejše plemenite ljudske umetnosti jugoslovanskih narodov
PRISRČEN SPREJEM M/L »BELA KRAJINA« V PIRANU
Sreči® vezite, dragi mimrnjil
Minula sobota je bila pomemben praznik ne samo za Piran, kjer so slovesno sprejeli našo doslej največjo trgovsko ladjo za prevoz suhih in sipljivih tovorov »Belo krajino«, praznik ne samo za Splošno plovbo, ki je srečni lastnik te velike pomorske enote, marveč je to slavje vsega našega pomorskega gospodarstva. Motorna ladja »Bela krajina« je ponos puljske ladjedelnice »Ulja-nik«, ker je delo pridnih rok njenega delovnega kolektiva, je ponos Splošne plovbe Piran kot njene lastnice, ponos piranske in čr-nomeljske občine, ponos novomeškega in koprskega okraja in vse naše državne skupnosti. S svojimi 18.400 tonami nosilnosti prekaša vse naše ladie s to zmogljivostjo, kakor jih prekaša po svoji sodobni izdelavi in opremi. - Splošna plovba je ob prihodu »Bele krajine« priredila na ladji v soboto popoldne svečan sprejem za povabljene goste. Med njimi
smo videli sekretarja Izvršnega sveta LRS Petra Zorka, sekretarja za' promet LRS Bojana Pola-ka-Stjenko, generala Jana Lokov-ška, nredsednika novomeškega okraja Nika Belopavloviča, sekretarja OK ZKS Koper Alberta J akopiča-Kajtimira, podpredsednika OLO Koner inž. P. Aljanči-ča, direktorja »Uljanika« Kupi-niča (ki je ladji botroval ob njeni splavitvi), predstavnike obalnih občin, pomorskih organov in številne druge, ki so napolnili palubo na krmi, kjer je stal slavnostni oder.
Po pozdravu tovariša Ivančiča, predstavnika Splošne plovbe, je goste in posadko ter kolektiv Splošne plovbe pozdravil predsednik piranske občine Davorin Ferligoj, ki je zaželel novi. enoti veliko sreče pri plovbi in mnogo poslovnega uspeha v korist vse naše skupnosti. Nato so govorili še tovariši Niko Belopavlovič, Kupinič in končno noveljnik lad-
je, mladi kapitan Drago Širca, k: je ob zaključku povabil vse goste na ogled ladje. Ta je nato vso noč stala razsvetljena v zalivu, kjer so jo občudovali tudi številni tuji turisti. Naslednji dan so si ladjo ogledali tudi člani delovnega kolektiva Splošne -dovbe, nakar je odplula na svojo prvo pot v Ameriko.
Zanimivo je, da je ladja »Bela krajina« tako velika, da polno
V PORTOROŽU PRIPRAVLJAJO PRIVLAČNE PRIREDITVE
Oslovske dirke in Portoroška noč
Z nedeljske partizanske prireditve v Hrenovicah
Turistično društva Piran-Por-torož pripravlja razne prireditve, ki naj v višku sezone nudijo razvedrilo številnim turistom.
#
Z ODKRITJA SPOMENIKA V HRENOVICAH PRI POSTOJNI
»Sprejeli so boj, ne sramotno ječo«
Krajevna organizacija ZB NOV v Hrenovicah pri Postojni je odkrila v nedeljo pri Bolku veličasten spomenik dvaindvajsetim padlim žrtvam v NOB iz vasi Hrenovice, Studenec in Goriče. Odkritju spomenika je prisostvovala velika množica ljudi iz pivških, podnanoških in podgorskih partizanskih naselij kakor tudi iz Postojne,
Svečanost je pričel predsednik krajevnega odbora ZB NOV Hrenovice Edo Turk, nakar je po odkritju spomenika in govoru sekretarja Občinskega komiteja ZK Slovenije Postojna Jožeta Baše sledil izbran program, ki so ga izvajali mešani pevski zbor, oktet in recitatorji DPD Svobode ter orkester Doma JLA iz Postojne. Ob zaključku svečanosti je tovariš Turk predal spomenik v var-tvo pionirski organizaciji osnov-.<? šole Hrenovice, predstavniki levilnih organizacij in delovnih kolektivov postojnske občine pa so položili ob spomenik kup cvetja in vencev.
Na spomenik pri Bolku so vklesali tele besede Vasje Ocvirka: »Postoj, popotnik — Nekoč smo
tudi mi hodili po tej poti, živeli skromno, tiho in iskali srečo. — Ko plat zvona udaril je na naša srca, sprejeli boj smo in ne sramotno ječo.«
Po zaključku svečanosti ob novem spomeniku so se ljudje po-
dali na bližnji veselični prostor, kjer so imeli do poznih večernih ur zabavo. Krajevni odbor ZB Hrenovice je poskrbel za vse. da je bilo večtisočglavi množici s spodnje Pivke ta dan pri Bolku zares lepo in prijetno.
Predvsem bo v nedeljo, 13. avgusta poooldne v Luciji ponovitev velikih oslovskih dirk, »najbolj fotografirane prireditve v Portorožu«, kot jo imenujejo. Tudi., tokrat se bodo pomerile najprej oslovske vprege, potem pa še jezdeci, končno pa bodo smeli poskusiti srečo tudi najbolj drzni gledalci. Spet so pripravljeni pokali in lepe denarne nagrade.
Tradicionalna Portoroška noč pa bo letos v soboto, 26. avgusta. Da bo letošnji program obsegal več prikupnih novosti in da bo res dobro izpeljan, mora poskrbeti posebna komisija, katera je že pridno na delu. Vsekakor bodo tudi letos volili »Portoroško vilo«, na vrsti bo pa tudi nekaj drugih tekmovanj, pri katerih bo lahko sodelovala vsa -ublika, tudi najmlajša.
Predsednik novomeškega okraja Niko Belopavlovič pozdravlja posadko in udeležence sprejema na m/l »Bela krajina« minulo soboto v Piranu
naložena ne bi mogla Dristati v novem koprskem tovornem pristanišču, ker ima prevelik grez, zato je le malo upanja, da bi jo lahko v bližnji prihodnosti videli privezano v našem okrajnem mestu. Plula bo le med velikimi pristanišči, kjer ji zaradi sodobne izdelave in opreme za prevoz specialnih tovorov prav gotovo zlepa ne bo zmanjkalo dela. Vsi pa želimo ladji in njeni mladi posadki srečno in ugodno plovbo pod ponosno jugoslovansko zastavo!	rb
PREDSEDNIK NKRUMAH NA OBISKU PRI NAS
WWUD®[] mastT®$(E)m cz IP^mumfjm
Sprejem ganskega predsednika Nkrumaha v Postojni
Lepo okrašena in praznično razpoložena Postojna je priredila v nedeljo predsedniku afriške republike Gane Kurami Nkrumahu veličasten sprejem.
Vzdolž osrednjih cest in zlasti na Titovem trgu se je zbrala do devetih zjutraj več tisočglava množica ljudi in s transparenti in zastavami v rokah nestrpno čakala tega afriškega državnika in njegovo spremstvo.
Ko je avtomobil predsednika Nkrumaha, ki ga je spremljal predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, pripeljal do srede Titovega trga.
mu je množica ob vzklikanju in skandiranju zaprla pot. Potem, ko je državnik nasmejan odzdravljal ljudem, je pristopil sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kaj-tlmir in mu zaželel prisrčno dobrodošlico. Otroci so ga obdarili s cvetjem, sekretar ObK ZKS Postojna Jože Basa pa mu je po krajšem pozdravnem nagovoru izročil darilo delovnega kolektiva Postojnske jame. Vidno ganjen od toplega sprejema in izrazov simpatij se je predsednik s spremstvom takoj nato odpeljal proti morju.
Težke denarje dajejo naši zavodi, podjetja in organizacije za tiskano reklamo -in obvestila, ki jih nalepljnjo na. javnih mestih. Veliki plakati po zidovih, plotovih in tablah naznanjajo to ali ono prireditev, ponujajo ta ali oni izdelek, vabijo turiste ali obveščajo o raznih ukrepih. Zal pa je med nami nekaj ljudi, ki teh papirjev ne morejo trpeti na svojem mestu. Posebno otrok jc mnogo takšnih, ki kar tekmujejo, kdo bo prej in več plakatov ostrgal z zida. Kar poglejte na sliki: velike plakate, ki so vabili na prireditve folklornega festivala, so drzni fantiči takoj postrgali z zida v Semedeli, kjer Primorske prireditve gotovo nimajo nobenega konkurenta ali sovražnika. Tudi za te vrste vandalizem bi morale biti sankcije, za nedoletnike pa naj bi odgovarjali starši. Prav bi bilo, če bi se tudi za take prestopke pozanimali javni organi
V Inki štiri angleške vojne ladje
Četrtega avgusta so prispele v tržaško luko štiri ladje angleške vojne mornarice, in sicer po ena ikrižarka, podmornica, rušilec in petrolejska cisterna. Skupino ladij jc vodil kon-traadmiral Bush. Angleški višji mornariški oficirji so obiskali tržaške oblasti. Ladje so se zadržale v tuki do 0. avgusta, v nedeljo pa si je lahko križarko in rušilec ogledalo občinstvo.
Posojilo za šolstvo
Tržaški občini jc drugega avgusta 19(!l odobrila komisija za nadzorstvo nad proračuni dcflcitnih krajevnih ustanov najetje posojila v znesku 50 milijonov lir. Znesek bodo porabili za izredno vzdrževanje šolskih poslopij.
Milijon 273 tisoč ton prometa
Tolikšen promet so dosegla javna skladišča v Trstu v prvih sedmih mesecih letos. Promet se je torej znižal v primeri z lanskim za 0,4 odstotke, Na prvem mestu Je premog s 471 tisoč tonami, sledijo pa žito s
1013 tisoč tonami, les s 117 tisoč tonami in drugo blago s 548 tisoč tonami
Folklorni skupini Tanec onemogočen nastop
Profesionalna folklorna skupina Tanec je nameravala, kot piše Primorski dnevnik, v nedeljo gostovati v Trstu na stadionu Prvi maj, kjer je bil napovedan večer narodnih pesmi in plesov. Tik pred nastopom l.e skupine pa jim je bil odbit vstopni vizum, zaradi česar je Slovenska pro-
svetna zveza ostro protestirala pri vladnem komisarju dr, Palamari In tudi pri ministru za turizem Folehi-ju.
Folklorna skupina Tanec je gostovala že v več italijanskih mestih in ni takrat nikjer naletela na težave pri nabavi vizumov. Vprašujemo se, zakaj so nastale težave prnv za gostovanje v Trstu? Tanec je gostoval tudi v Nemčiji, s katero nima FLRJ nobenih uradnih in diplomatskih odnosov, pa so bile zadeve okoli vizumov urejene brez težav v 24 urah. Zakaj torej težave prav za gostovanje v Trstu? Ne moremo mimo ugotovitve ,da s takimi izpadi, ki močno mejijo na preživeli šovinizem, pač ne borno utrdili prijateljskih stikov in vezi, ki so se zadnja leta okrepile.
Sovjetski major G. S. Titov je v nedeljo poletel v vesolje i? se po dobrem dnevu vrnil srečno na Zemljo, potem ko jo je
17-krat obkrožil
KONČNO IZBOJEVANA DOLGOLETNA PRAVDA ZA PRIZNANJE ODŠKODNINE
ŽRTVAM NACIZMA
Povrniti škodo koroškim Slovencem
Avstrija je dosegla od Zahodne Nemčije plačevanje odškodnine preživelim žrtvam nacistične strahovlade, med katerimi je posebno veliko koroških Slovencev
Parlament na Dunaju je sprejel novelo 12 k zakonu o oskrbi žrtev faš.zma. Zakon bo pravno-veljaven po pogajanjih med Av-
strijo in Zahodno Nemčijo. Zahodna Nemčija bo prispevala določeno vsoto za poravnavo Avstriji.
PRED KONFERENCO V BEOGRADU
V zvezi z bližnjo beograisko konferenco ,ie pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Leo Mates te dni dejal, da so že razdeljena vabila med tiste vlade, ki bodo na to konferenco poslale svoje delegacije. Poslovnik zasedanja šefov držav in vlad nevezanih dežel bo predvideval ustanovitev sekretariata konference. Na konferenci bodo veljali kot uradni jeziki arabski, angleški, francoski in španski. Imena članov delegacij bodo znana šele konec meseca.
-AGRARNA REFORMA V MEHIKI
Pod geslom »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje« je dobilo v južnih državah Mehike več tisoč kmečkih družin okrog 472 tisoč hektarov obdelovalne zemlje. Ta akcija mehiške vlade pomeni brez dvoma velik korak naprej v izvajanju agrarne reforme, ki je v preteklih treh letih pod vodstvom predsednika Adolfa Lopeza Ma-teosa že razdelila 4,5 milijona ha. obdelovalnih površin kmetom, ki so bili doslej v neenakopravnem lastniškem položaju z lastniki ve-leposestev,
NAPETI ODNOSI ITALIJA—AVSTRIJA
Trenutni položaj na Južnem Tirolskem, ki je podoben zasedbe-nemu stanju, je po avstrijskem mnenju »zakrivila Italija, ker še ni priznala posebne avtonomije za Bocensko pokrajino«. Z zločinskimi atentati pa hočejo Avstrijci izsiliti avtonomijo, ki naj bi bila le uvod v končno odcepitev Južne Tirolske od Italije.
Razmere na Južnem Tirolskem
so takšne, da jih ni mogoče rešiti z dvostranskimi razgovori. V zaporu je generalni tainik ljudske stranke Stanek, izgnali pa so tri urednike (avstrijske državljane) glasila za Južno Tirolsko »Dolomiten«. Policija odkriva dan za dnem orožje in nemško pisane letake. Vse to dobiva vedno bolj značaj terorističnih akcij nacistov, ki dokazujejo, da se za tem skrivajo »pangermanski in nacistični elementi«.
Po »Slovenskem vestniku«
Med te upravičene žrtve fašističnega nasilja sodijo tudi slovenski izseljenci na Koroškem. Določba zakona se nanaša na vse tiste, ki so jim kratili svobodo iz političnih, narodnostnih, rasnih ali verskih vzrokov. Mesečno bodo prejemali 350 šilingov odškodnine.
Podrobna navodila za prijavo bodo kmalu izdali, zato bo imela Zveza slovenskih izseljencev na Koroškem v avgustu svoj občni zbor.
Po dolgih letih vztrajne borbe bodo -le popravljene krivice tudi slovenskim žrtvam. Nekatere hujskače, ki so še nedolgo tega rovarili, je vrgla ta uredba -iz ravnotežja. Vemo, kdo so ti ljudje. Sodelovali so -pri izseljevanju koroških Slovencev, danes pa bi radi iz strahu pred ljudstvom zamolčali ali zmanjšali svoje zločine.
Po »Slovenskem vestniku«
Sedmega avgusta ob 10. uri 18 minut po moskovskem času je v Sovjetski zvezi srečno pristal drugi človek — vesoljeplovec, sovjetski državljan, major German Stepanovič Titov. _ Šestega avgusta je z vesoljsko ladjo Vzhod II poletel v vesolje, kjer se je za-
PRISRČNO SREČANJE
Te dni se je mudil v naši državi kot gost predsednika Josipa Broza Tita predsednik ganske -republike dr. Kwame Nkrumah, Med svojim petdnevnim bivanjem v Jugoslaviji je obiskal tudi Slovenijo in imel s svojo delegacijo prisrčne razgovore z državnimi voditelji naše države. Izmenjava stališč predsednika Tita in visokega gosta je ponovno poudarila potrebo po gojitvi tesnih stikov med miroljubnimi narodi, ki vztrajajo na uveljavljanju aktivne koeksistence.
HRUŠČEV VABI ZA OKROGLO MIZO
V zvezi z velikim uspehom majorja Titova, lci je 25 ur krožil z vesoljsko ladjo okrog Zemlje, je predsednik ministrskega sveta Sovietske zveze Nikita Hruščev pozval vlade ZDA, Velike Britanije in Francije, naj bi veliki štirje ponovno sedli za okroglo mizo. Med drugim je Hruščev dejal, da se vse bolj bliža čas. ko bo potrebno s Dogajanji končati vojno psihozo in da bi se vse sile naslonile na -zdravo pamet namesto na moč jedrskega orožja.
držal 25 ur in 18 minut ter med poletom 17-krat obkrožil zemljo na višini od 178 do 257 kilometrov. Nova vesoljska ladja Vzhod II, ki je pod vodstvom Titova obšla 700 tisoč kilometrov dolgo pot, je težka 1731 kilogramov brez zadnje stopnje rakete. Kozmonavt Titov se je ves čas poleta dobro počutil in ,je srečno pristal. Sovjetski državljani so lahko njegov polet ves čas spremljali preko televizijskih sprejemnikov, odlomke radijskih oddaj med vesoljsko ladjo in raketno bazo v Sovjetski zvezi pa so v času poleta sprejele tudi mnoge tuje postaje. Med mnogimi tujimi državniki, ki so Nikiti Hrušeovu in sovjetskemu ljudstvu čestitali k velikemu uspehu, je bil tudi naš predj sednik Tito.
i
DANILO KALC NADALJUJE OPISOVANJE POTI
S#Pohorjem' po morju okoli
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina B00 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,li am. dolarja, — Bančni račun 600-70-1-101. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
Prvi pogled na Kanado so bili neizmerni gozdovi, ki segajo prav do morja, nad njimi pa visoke, s snegom pokrite gore, preko katerih se-valijo megle. Toliko sem že slišal o tej deželi, da me je zanimala bolj kakor druge. Pristali smo v pristanišču New Westminster, ki je v neposredni, -bližini Vancouvra. Ze naslednjega dne so prišli na ladjo pivi obiskovalci. Bili so domačini, ki so se slučajno sprehajali po pristanišču. Med njimi je bilo tudi precej naših izseljencev, novih in starih. Spraševali so nas o življenju, v domovini in o tem, kako se na ladji počutimo, zdelo se mi je, da v vsakem tli iskrica domotožja.
Mesto Vancouver leži na pobočju hribov in ga od vseh strani obdajajo gozdovi, Zaradi oceanske struje je klima zelo ugodna, saj je v okolici mesta veliko nasadov raznega južnega sadja. Mnogo je tudi industrijskih podjetij. Kakor povsod v Kanadi, živi tudi v tem mestu -prava mešanica ljudi, ki so prišli semkaj z vseh vetrov.
Glavno mesto British Columblje je Viktorija, ki je na otoku Vancouver. Le nekaj kilometrov od mesta se že začno gozdovi in v njegovi neposredni bližini je obilica, žag. Zato mora tudi ladja natovarjati les na raznih kraj-Ih.
Opazoval sem vrvež v mestu in prišel v stik z raznimi ljudmi. Njihov način, življenja je precej podoben ameriškemu. Zanimalo jih je, kako je pri. nas in skoraj vsak je vedel povedati, da je bil naš predsednik pred kratkim na ameriški televiziji, ki jo je prenašala tudi kanadska. V časopisih je izšel članek, da namerava jugoslovanski Rdeči križ sprejeti del otrok iz Konga, za katere bodo začasno skrbele naše družine. Temu so se na moč čudili, češ kako si naše družine kaj takega upajo, ko še same nimajo dovolj zase. Seveda je temu največ krivo to, da nas premalo poznajo.
British Colulhblja je znana po gozdnem bogastvu. Nepregledni gozdovi zavzemajo večji del otoka Vancouver, Naselbina Tahsis je na dnu zaliva, ki je podoben fjordu. Naselbino so ustanovili šele po vojni; pripeljali so
stroje in naselili delavce. Zaga in vsa naselbina je last nekega danskega princa. Cesta, ki je dolga nekaj kilometrov, se meni nič tebi nič -konča v gozdu. Edina zveza z ostalim svetom je morska in zračna pot. Središče življenja so trgovina, kino, restavracija in majhen poštni urad. Vsi živijo od žage. Ko sem si ogledoval naselje, sem opazil pri vsaki stavbi — enodružinski hišici — majhen -rezervoar za gorivo. Čeravno živijo v gozdu, kurijo le z nafto.
Posebno poglavje v tej deželi so kanadski Indijanci, ki so razen Eskimov, edini avtohtoni prebivalci te dežele. Danes so potisnjeni vstran in žive največ v nekakšnih rezervatih. To so naselja, ki so odmaknjena od mest in ostalih središč, kjer žive s svojimi družinami in prejemajo državno podporo, ki naj bi bila nekakšna odškodnina za njihovo zemljo.
V filmih sem si ustvaril podobo o Indijancih, o njihovih nošah, mokasinih, peresih v laseh in s tomahav-kl v -rokah. V takšna oblačila se oblečejo samo še ob svečanih priložnostih, da bi tako praznovali svoj praznik in obujali spomine na čase, ko so bili lastniki te zemlje samo oni. Le po značilnih potezah obraza je moč spoznati Indijanca, drugače se pa od ostalih ljudi prav v ničemer ne razlikujejo. Prevzeli so navade belcev, vendar imajo od vseh njihovih dobrot najraje alkohol. Sele pred kratkim so ukinili prepoved, ki je prepovedovala točiti domačinom alkoholne pijače.
Čeravno je šolanje obvezno, ostajajo njihovi otroci doma In le manjši del -jih šolanje nadaljuje. Zadnje čase so začele kanadske družine jemati v oskrbo njihove otroke in jih odgajati vse do konca šolanja. Vendar bi morali storiti to in še marsikaj drugega v njihov prid že -mnogo prej.
Na vhodu v veliki Stanle.v Park v Vancouv.ru stojijo tako imenovani Totem poli (stebri), ki so delo indijanskih umetnikov in ponazorujejo njihova božanstva. Običajno so to različno dolga debla, iz katerih so izrezljane podobe njihovih božanstev. Na vrhu je glava Tliunderbirda
ali po naše hudournika. Teh spomenikov je veliko; v parkih, pred raznimi zgradbami In celo pred hišami.
Ko smo zapuščali Kanado, sem se v mislih še enkrat skušal spomniti krajev, ki sem jih videl, in ljudi, ki sem jih spoznal. Lepa je ta dežela s čudovitimi pejsažl in ugodnim, čeravno precej vlažnim podnebjem. In ljudje? Kako pa naj govorim o prav.ih Kanadčanih, ko je bila šele pred dvema letoma stoletnica Brltish Columblje? To je torej prva generacija pravih naseljencev. Pravi Kanadčani so samo Indijanci, vse druge pa celo v uradnih listinah imenujejo kanadski Anglež, kanadski Italijan itd.
VnjzkajvtxtaJv
RIM: Predsednik italijanske vlade Fanfani je te dni dejal, da je avstrijski kancler Gorbach pred dnevi le formalno obsodil nasilje, ki vlada v Južni Tirolski, ker je javno zatrdil, da »italijanski bajoneti zatirajo svobodo nemške manjšine«. Ta Fanfamjeva ugotovitev pa je vzbudila med levičarsko usmerjenimi italijanskimi stranka,m-i pozornost s pripombo, da je polemiziranje z Gonbachom brezplodno, ker je odkrit prijatelj Adenauerja, ki predstavlja dejanskega voditelja pangerma-nskega revanšiama.
KAIRO: Predsednik Naser je te dni napovedal skrajšanje delovnega dne od sedanjih osmih ur na sedem. Hkrati je v svojem govoru ob deveti obletnici egiptovske revolucije omenil, da pripravlja, vlada ZAR vrsto socialnih in gospodarskih ukrepov v ' korist delavstva.
ADIS ABEBA: Etiopska družba za proizvodnjo električne energije namerava približno 100 km od glavnega mesta Adrs Abebe zgraditi električno centralo, ki bo proizvajala 60 tisoč kWh električne energije.
POPRAVEK
V prejšnji številki našega lista se nam je vrinila neljuba pomota v podpisu pod sliko novega poslopja Radia Koper, kjer moralo pravilno stati, da je gri ditelj delovni kolektiv gradben? ga podjetja Gradbenik iz Izole in ne SGP 1. maj iz Kopra.
t," I
V prihodnjem nadaljevanju poti se bomo s »Pohorjem« peljali skozi Panamski prekop v Tihi ocean. Na sliki se pravkar zapirajo vrata enega Izmed prekatov, ki urejajo vodostaj v prekapu in omogočajo plovbo po njem. Panamski prekop je zelo navralgična točka na našem planetu, ker je po svojem strateškem položaju neprecenljivega pomena. Zato je Panama samo na videz svobodna in neodvisna dežela, v kateri je resnični gospodar Pentagon (gencralštab ZDA)
ŠE ENKRAT O PRESKRBI S SADJEM IN ZELENJAVO
V prejšnji številki smo se vprašali, čemu sta sadje in zelenjava v Kopru, Piranu ali Izoli dražji kakor na drugih trgih v Sloveniji. Na to in vrsto drugih vprašanj smo že dobili nekaj odgovorov in treba je to plat medalje o cenah še bolje pogledati.
Podjetje Fructus v Kopru ima dogovor s trgovino na drobno, da jo oskrbuje s kakovostnimi kmetijskimi pridelki po čim nižjih, cenah. Seveda lahko pavšalisti ibavljajo sadje in zelenjavo pri posrednih proizvajalcih obalne-področja, če pa je v drugih krajih države boljše in cenejše blago, jim ga grosist preskrbi od tam, Znano je, da je obalno področje idealen vrt, na katerem pridelujemo predvsem zgodnje sadje in povrtnino. Znano pa je tudi, *da sredi sezone na Konr-skem kupujemo kakovostno sadje iz drugih predelov države po nižjih cenah, kot so cene tukajšnjim marelicam ali papriki. Zato je na primer podjetje Fructus v dvaj-
I tu
m

GOSPODARSKI KOMENTAR
OKREPITEV GOSPODARSTVA
Govorili smo že o ustvarjanju »skupnih rezerv gospodarskih organizacij«, ki jih vodijo občine in ljudske republike in katerih namen je zagotoviti sredstva za itje poslovnih izgub in za sana-Jjo gospodarskih organizacij ter za druge potrebe, s katerimi se pospešuje njihova dejavnost. Vsekakor je to eden izmed ukrepov za okrepitev stabilnosti našega gospodarstva.
Med drugimi ukrepi, ki jih je sprejela zadnja Zvezna ljudska sktipščina, je treba zlasti omeniti ustvarjanje obveznih rezerv skladov, za kar je bil sprejet poseben zakon, ki načelno ureja to vprašanje. Po tem zakonu bodo morali vsi skladi uporabnikov družbenega premoženja odvajati 10 0/o iz razpoložljivih denarnih sredstev kot rezervo, poleg tega pa morajo družbeni investicijski skladi tudi obvezno odvajati za obratne namene 35 "Id in ne več samo 25 °/o. Zakon predvideva, da je možno glede na prihodnja gibanja v gospodarstvu ta odstotek spreminjati, kakor tudi. da je možno že zbrane rezerve uporabljati glede na potrebe in zlasti glede na utrjevanje gospodarstva.
Take rezerve bi morale gospodarske organizacije in proračuni •ustvarjati že same po sebi. vendar dosedanji sistem tega ni spodbujal. Posegi v gospodarstvu, ko je bilo to potrebno, so bili izvršeni preko osrednjih skladov in sredstev, često tudi s krediti iz bančnih virov. Z decentralizacijo skladov pa tako ne bo več možno, kakor tudi ne bo možno kaj takega s krediti preko bank. Zato predstavljajo omenjene re-rve nov instrument za utrditev 'ašega gospodarstva, zlasti pa kreditno-denarnih razmerij.
V skupščini pa je bilo govora še o drugih ukrepih na tem področju. Med njimi je napovedano, da je 'v-pripravi predpis o spremembi delitve dohodka na podlagi denarne realizacije in ne več na podlagi fakturiranega blaga. Tak ukrep je logičen glede na našo celotno gospodarsko politiko in glede na ostale ukrepe na tem področju, zlasti pa glede na utrditev naše zunanje trgovine z najetjem potrebnih mednarodnih posojil. Nerealnost delitve dohodka na podlagi fakturiranega blaga in ne na podlagi realizacije je očitna zlasti danes, ko so mnoge gospodarske organizacije zašle v težave zaradi prevelike kreditirane prodaje blaga. Govorimo o pretiranem medsebojnem kreditiranju v gospodarstvu.
Novi ukrepi terjajo od uprav-ih organov gospodarskih organizacij in vseh uporabnikov družbenega premoženja, da se nanje temeljito privravijo in jih uvedejo, če nočejo, da bodo zašli v težave, iz katerih jih tudi sredstva skupnih rezerv ne bi mogla rešiti.	-dt-
setih dneh preteklega meseca pripeljalo s kamioni z mareličnih plantaž okrog Subotice kar 701 marelic. In kljub temu, da je precejšnja razdalja med Subotico in Koprom, je grosistu uspelo, da so bile te marelice v obalnih krajih že 24 ur po trganju po ceni od 50 do 70 dinarjev. Razen tega smo te dni imeli dovolj južnega sadja, predvsem banan, limon in tudi pomaranč iz uvoza.
Kljub vsemu pa zasledimo v naših prodajalnah s sadjem in zelenjavo občutno razliko med cenami. Tako je s papriko. Malo-prodajalci jo prodajajo po 100 do 120 dinarjev in sicer tisto, ki jo lahko pri okoliških kmetih kupijo po približno 50 dinarjev zato, ker ne sodi v prvo kvaliteto. Po drugI strani pa ima podjetje Fructus na zalogi dovolj najboljše makedonske paprike po ceni 70 do 75 dinarjev (podatek z dne 7. VIII. 1961), na je ne vidimo na trgu iz nerazumljivih razlogov. Skratka, gre pri tem za upravičen sum: 1. da maloprodaj alci več ali manj zavestno iščejo dobiček na račun
STRMO NAVZGOR
Podjetje Pristanišče Koper je imelo letos — podatki so z dne 5 .avgusta — že 142.343 ton prometa, kar pomeni, da je že skoraj za 500 ton prekoračen ves lanskoletni promet. Vse kaže, da bo letošnji predvideni plan prometa v višini okrog 200.000 ton izpolnjen še pred decembrom. V preteklih sedmih mesecih je koprska luka posredovala izvoz v višini 21.175 ton, uvoz v višini 101.276 ton, tranzitnega blaga je bilo 507 ton, razvoza za 19.384 ton, direktnega pretovora za 74,964 ton in pretovora preko skladišč za 67.379 ton blaga.
slabše kakovosti in 2., da iz kdo ve kakšnih vzrokov nočejo nuditi potrošniku boljšega in celo cenejšega blaga.
Podjetje Fructus v Kopru že sedaj pripravlja pogodbe s kmetijskimi proizvajalci za oskrbo obalnega področja in Istre z ozimnico. Da bi bil naš trg v do-voljni meri založen z južnim sadjem, je med drugim zagotovil uvoz pomaranč eritrejskega porekla, kakor tudi večjo količino banan, ki jih bodo shranili v novozgrajeni dozorilnici.
(sič)
V novem koprskem pristanišču se zdaj že lahko hrez težave privežcta po dve veliki ladji in hkrati manipulirata s tovorom
OB USPEHIH KOPRSKEGA TOVORNEGA PRISTANIŠČA
V prihodnjih dneh bo začela obratovati pražarna kave — V plinskih celicah bodo vsake štiri ure razkužili do 300 ton blaga — Z umetno dozorelim južnim sadjem bodo oskrbovali
domači trg skozi vse leto
Doslej so bile naše luke namenjene le: pretovoru blaga, sedaj pa dobivajo vse bolj pomembno vlogo v gospodarstvu naše države in zato prehajajo na specializacijo. Specializacija pa pomeni, da morajo severne jadranske luke, ki so močno izpostavljene konkurenci tujih jadranskih in severnih luk, urediti naorave za promet s posebnim blagom in s tem bolj komercializirati svoje poslovanje. Tega se prav posebno zaveda podjetje Pristanišče Koper, ki se specializira za promet z blagom hitro pokvarljive narave, medtem ko sedaj v glavnem manipulira z lesom in lesnimi izdelki. V svojem obratu,, to je v skladišču lesa, pa že les razklada, sortira,
MOJA SLABA ZA VASO DOBRO VOLJO
—	Veš kaj, prijatelj? Ko je že svet tako krivično ustvarjen in imaš ti avto (res sem »srečni« lastnik Fičkota), jaz pa niti hiclkla ne, bi bilo prav, če bi ti to krivico vsaj malo omilil in popravil s tem, da bi letos mene in moje zapeljal na dopust. Seveda — je hitel v eni sapi, ko je videl moj kisli obraz — ti bomo plačali bencin...
Po naravi sem dobrega srca in se načelno nerad zamerim prijateljem, čeprav njihovo število začuda narašča, odkar imam streho na kolesih. Zato tudi tokrat nisem mogel odreči in drugi dan smo drčali proti Zagrebu. Lezli pravzaprav, ker v vozilu niti za miš ni bilo več prostora, čeprav je še moj komolec do rame gledal iz avta. Ko smo se bližali cilju, pa je prijatelj načel takle razgovor:
—	TI, poslušaj, koliko pa pravzaprav rabi tale tvoja žaba?
—	X, okrog sedem litrov.
Sosed je obmolknil, toda kar čutiti je bilo, kako ga nekaj peče.
—	Kaj pa je?, ga pobaram.
—	Ni lepo, veš, da hočeš zaslužiti na prijateljih. Slišali smo namreč, da troši nekaj manj . ..
Nič čudnega ne bo, če bom lepega dne Fičkota prodal (dokler je še kaj z njim) in si kupil bicikelj.
Gorazd Morjak
škartira, suši, čeli, markira, kon-servira. ga, pripravlja ,po pogodbah ter ga odpremlja. Ker pa program predvideva povečan promet z blagom hitro pokvarljive narave, bodo ob tretjem privezu zgradili kondicionirano skladišče, skozi katerega bo šlo letno okrog 70 tisoč ton sadja. Take količine sadja, ki ga bodo ladie pripeljale z vseh kontinentov, pa zahtevajo posebne higiensko sanitarne ukrepe. Praksa je pokazala, da hladilnica v Dekanih s 1890 kvadratnimi metri površine za hlajenje in zmrzovanje blaga do minus 38 stopinj Celzija ne bo v prihodnje zmogla opraviti vseh tistih nalog, ki jih bo zahteval povečani promet z južnim sadjem. Zato je podjetje Hladilnica Dekani v sodelovanju s koprsko luko začela graditi ob pomolu obrat za dezinfekcijo, dezinsekcijo in umetno dozorevanje sadja.
Ta obrat bo veljal okrog 40 milijonov dinarjev in bo začel obratovati že v prihodnjih mesecih. V njem bo nameščenih pet plinskih celic za dezinsekcijo in dezinfekcijo ter umetno dozorevanje sadja, kakor tudi skladišče s kontroliranim režimom. V celicah bodo lahko vsake štiri ure dez-inficirali okrog 300 ton blaga od vseh vrst sadja in povrtnin, tobaka, žitaric do bombaža v balah. Prav zaradi tega, ker bo proces dezinsekcije in dezinfekcije opravljen v štirih urah, bo možno hitro obračanje sredstev in postopek bo veliko cenejši, kot bi bil v velikih hladilnikih. Umetno dozorevanje je namenjeno limonam, bananam in drugemu sadju, ki bo prihajalo v luko nezrelo in
nesortirano, zato pa po nizkih mednarodnih cenah, Takšno blago bo lahko dozorelo v tem obratu v dveh do štirih dneh od izkrcanja in v najlepšem stanju prispelo na domači trg.
Druga pomembna novost v koprski luki bo pražarna kave, ki bo začela te dni obratovati. Ta obrat bo imel razen pražarne tudi stroj za paketiranje surove in pražene kave in začimb. Dnevno bo lahko spražil do tisoč kilogramov kave, ki jo bodo takoj poslali v celofanastih vrečicah po vsej državi. Podjetje Centroprom iz Beograda, ki je postavilo ta obrat, je imelo predvsem pred očmi željo, da bi surovo kf.vo, ki jo izkrcavajo v Kopru, takoj pre-pražili in jo v primerni embalaži posredovali trgovsk: mreži. V ličnih vrečicah embalirana kava bo odgovarjala vsem sanitarnim in higienskim predpisom ter v znatni meri zmanjšala stroške samopostrežnih trgovin, ki so v glavnem morale doslej same poskrbeti za praženje in embaliranje kave preko tretje osebe.
PRVE PRIPRAVE NA TURISTIČNO SEZONO 1962
Pretekli teden so se v Kopru sestali direktorji penzionskih gostinskih podjetij koprskega okraja in ood vodstvom okrajne gostinske zbornice ter zastopnika Koprske turistične zveze razprav-
DOBRO GOSPODARIJO
Svet za gospodarstvo ObLO Ilirska Bistrica je pred kratkim obravnaval stanje v nekaterih gospodarskih organizacijah in izpolnitev plana v prvih šestih mesecih. Ugotovili so, da je stanje v vseh gospodarskih organizacijah zadovoljivo in da so se dobro znašli v novem gospodarskem sistemu. Nekatere gospodarske organizacije imajo težave, ker jim primanjkuje obratnih sredstev, vendar to ne povzroča večjih gospodarskih posledic.
V prvem polletju so plan izvršili in ga tudi presegli. Industrija ga je presegla za 11 odstotkov, gostinstvo za •1 '/o, obrt za 2 %, ostale dejavnosti za 9 %. Kmetijstvo plana ne dosega. Z večanjem proizvodnje so se povečali tudi plačni skladi, in sicer za 0 v kmetijstvu pa celo za 42 % v primerjavi s predvidevanji.
ljali o pripravah za turistično sezono v prihodnjem letu.
Praksa je pokazala, da so prihajala naša turistična hotelska podjetja doslej s svojimi penzion-skimi cenami in pogoji na tuja tržišča prepozno. Zlasti letos so določila cene in pogoje šele tik pred sezono, kar je zelo kvarno vplivalo na pridobivanje gostov. Ti se navadno že ob koncu leta ali vsaj v prvih mesecih naslednjega odločijo, kam bodo odšli na letovanje. Turistični uradi jim morajo zato že tedaj postreči z zaželenimi informacijami. Zaradi tega je bila uvedena akcija, da se cene in pogoji za leto 1962 določijo že v letošnjem avgustu.
Razprava na sestanku je pokazala, da smo bili letos s svojimi cenami precej nekonkurenčni in smo jih dvignili celo nad cene v Italiji z boljšo organizacijo turizma, Zaradi tega je bil sklep ta, da se glede na izenačenje kur-za dinarja, 1 ameriški dolar 750 dinarjev tudi za turiste, in raznimi drugimi olajšavami v gostinstvu, letošnje penzionske cene
¡1 izkušenj
v glavni turistični sezoni tudi za prihodnje leto ohranijo nespremenjene, ali se po možnosti še znižajo, znatno pa se znižajo za predsezono in posezono.
Važen je bil dalje sklep, da je treba čimprej sestaviti in izdati okrajni cenik penzionskih in drugih uslug v tujih jezikih z navedbo cen v valuti posameznih držav in ga dostaviti interesentom, zlasti potovalnim uradom in naši turističnim predstavništvom v tujini.	R
OBNOVA SADOVNJAKOV
Kmetijska zadruga »4. junij« v Ilirski Bistrici je v preteklem letu pričela posvečati pozornost obnovi sadovnjakov v Brkinih. V lanskem in letošnjem letu so nasadili G1 ha površin s priznanimi sadnimi sortami. Izdelali so tudi desetletni program obnove sadovnjakov, po katerem bi morali do konca leta 1961 zasaditi 410 ha s slivami lin 350 ha z jablanami. Za realizacijo tega načrta bodo porabili več kot 532 milijonov dinarjev, ki jih bodo najeli iz splošnega investicijskega sklada pri Kmetijski banki.
O DRUŽBENI PREHRANI
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so imeli v Ilirski Bistrici pred kratkim posvetovanje s predstavniki gospodarskih organizacij o organizaciji in napredku družbene prehrane. Posvetovanje je pokazalo, da imajo podjetja Lesonit, TOK, Javor na Ba-ču, Snežnik in gradbeno podjetje »Primorje« samostojne obrate družbene prehrane, medtem ko imata podjetji Topol in Transport skupen obrat družbene prehrane, ki ga je ustanovila stanovanjska skupnost. Od vseh zaposlenih v proizvodnji — 2500 — se jih hrani v teh obratih le 589, Ugotovili so, da so kapacitete teh obratov tolikšne, da bi mogle zadovoljiti potrebe vseh zaposlenih.
Naročite
SLOVENSKI JADRAN svojcem v tujini
O DELU ZADRUŽNEGA SVETA KZ PIVKA
i pivških zadružnikom
Sprejeli so tudi pravilnik o poslovanju EE
Zadružni svet Kmetijske zadruge v Pivki je pred dnevi dokončno potrdil pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov ter novi pravilnik o poslovanju ekonomskih enot. Svet je hkrati potrdil finačno-proiz-vodni plan za celotno zadrugo in ekonomske enote posebej. O tem planu in ostalih pravilnikih so predhodno podrobno razpravljali zbori proizva-
jalcev posameznih ekonomskih enot KZ Pivka;
Na štiriurni izredno plodni seji je zadružni svet sprejel nadalje sklep o takojšnji prodaji odvečnih osnovnih sredstev, nakazal potrebo po nadaljnji selekciji živine, hkrati pa'je prodrla tudi zahteva, da se vsem zadružnikom te pivške gospodarske organizacije v čimkrajšem času razdeli po en izvod vseh sprejetih pravil.
»DOBRODOŠLI IN ISKRENO POZDRAVLJENI!«
V Postojni so -začeli prejšnji teden podirati stare stavbe in zidove, kjer bo stal novi hotel, o katerem je govora že več 'kot deset let. Novi hotel bo stal na prostoru, kjer je nekoč stal hotel »Krona«, ki je zgorel 21. januarja 1941. Na sliki: delavci podirajo stare zidove, da bodo napravili prostor za nove
Zapornica na obmejnem prehodu v Škofijah se je dvignila, skupina turistov iz Švice pa je bila prijetno presenečena. Na jugoslovanski strani jih je čakal predstavnik hotela Triglav iz Kopra s šopkom cvetja, jim izrekel dobrodošlico, zaželel prijeten dopust -pri nas in jim vrhu vsega postregel še s kozarčkom pristne stare slivovke. Družba se je takoj razpoložila, med smehom je bilo slišati klice: »Živio šlivovic!« Še najbolj iznenadena je bila gospa Baumgartner, ki je prav tega dne praznovala rojstni dan. 2e na Škofijah je prejela čestitko za svoj praznik in poseben šopek rož.
V VELIKO VESELJE PREBIVALCEV KOPRSKE OKOLICE
Nova asfaltirana cesta iz Bertolcov v Pridvor
Dolgoletna želja prebivalcev Bertokov, Prad. Pobegov, Čežar-jev in Pridvora, da bi tudi skozi njihove kraje vodila boljša in lepša cesta, se je tč dni uresničila. Kolektiv direkcije za ceste OLO Koper je z njihovo pomočjo
KAJ PRAVIJO DRUGOD
,pJdm¡teke.
POZIV VSEM PARTIZANSKIM KURIRKAM NA PRIMORSKEM
Pripravljalni odbor za zbor partizanskih kurirk pri Okrajnem odboru ZB Nova Gorica poziva vse ikurirke na Primorskem, ki so sodelovale v NOB, -naj se pismeno prijavijo pripravljalnemu odboru kurirk pri okrajnem odboru Nova Gorica najkasneje do 15. avgusta.
Ob odkritju spomeni-ka padlih borcev v Gonjačah meseca septembra letos v Brdih pripravljamo tamkaj tudi zbor partizanskih kurirk. Pripravljalni odbor poziiva zato vse bivše kurirke, naj pismeno sporočijo pripravljalnemu odboru svoje ime in po možnosti naj navedejo, od kdaj so sodelovale kot kurirke in s katero enoto ali organizacijo.
Pripravljalni odbor za zbor kurirk pri Okrajnem odboru ZB Nova Gorica
OBISK V HMELJIŠČIH
Evropski kongres proizvajalcev hmelja, ki bo letos v začetku avgusta v Beogradu, bo delal ravno v času obiranja hmelja v Savinjski dolini. Zato ni na-ključje, da so v delovni program vnesli tudi obisk savinjskega hmeljišča. Tu si bodo ogledali priprave, obiranje, kvaliteto hmelja itd. V Žalcu pričakujejo goste štirinajstega avgusta.
TEŽKA KONFEKCIJA PREDVIDOMA 1. SEPTEMBRA
Prihodnji teden pridejo v tovarno »Mura« prvi monterji zastopstva »Sin-ger«, ki bodo v novem obratu težke konfekcije namestili nove parne likalne stroje. Nekako v drugi polovici avgusta pridejo tudi monterji iz Zahodne Nemčije, ki bodo nameščali šivalne stroje. Monterji bodo ostali v tovarni predvidoma 3 tedne.
SREDSTVA ZA LETOVANJE OTROK ZAGOTOVLJENA
Na seji Sveta za socialno varstvo ObLO Kranj so obravnavali znižanje proračunskih sredstev odseka za socialno varstvo, nadalje so govorili o socialnem delu v stanovanjskih skupnostih in še o nekaterih drugih tekočih zadevah.
Kljub znižanemu proračunskemu znesku za socialno varstvo je Svet sprejel- sklep o dodelitvi pol milijona sredstev za letovanje otrok padlih borcev v NOB. Morebitna preostala sredstva so namenili za medmestno letovanje mladine iz Kranja, Pule in Zemuna.
obnovil sedanjo cesto in jo asfaltiral v razdalji petih kilometrov od križišča v Bertokih pa do Pridvora. Cesta je široka 6 metrov ter sodi med najlepše urejene v koprski občini.
Kolektiv direkcije za ceste OLO Koper je vsa dela opravil v šestih tednih in pri tem porabil •30 milijonov dinarjev, kar je za polovico manj, kot bi zahtevala druga podjetja. Prebivalci ob cesti pa so s prostovoljnim delom opravili za najmanj milijon dinarjev vrednosti raznih terenskih
del, gradbeni podjetji Gradbenik Izola in Gorica -pa sta prispevali materiala za najmanj 300 oziroma 500 tisoč dinarjev,.
Ko so gostje nato v hotelu Triglav stopili v sobe, je vsakega čakalo novo presenečenje: vizitka z dvema rdečima nageljekoma in z napisom v gostovem domačem jeziku: »Dobrodošli in iskreno
VRABCE IN OKOLICA
Prejšnji teden so bili na Vrab-čah, Velikem polju, Grižah in Stomažu sestanki, na katerih so sklenili, da bodo brez prekinitve nadaljevali gradnjo ceste Vrabce —Štjak. Nekateri so delo že začeli, kljub temu, da je treba še marsikaj opraviti na -polju in v vinogradih.
Na pomoč domačinom bodo priskočili tudi -mladinci iz obrata »Iskre« in drugih podjetij. Nedvomno pa se bodo kmalu pojavili na cesti tudi prebivalci srednjega in spodnjega dela Vrhov.
Tako ije računati, da bo cesta popolnoma končana že prihodnje leto. Verjetno pa ne bo preteklo veliko let, ko bodo krampi zapeli tudi od Vrabč do Dolenje vasi.
»Vesno« v Portorožu
Zaradi močnega navala turistov na prenočitvene kapacitete v piranski občini je Turistično društvo Piran—Portorož z odločno in naglo akcijo ter veliko mero iz-
DVA PLENUMA V POSTOJNI
V o
0 ZIV
Teden dni za sindikati je o problemih stanovanjskih skupnosti v Postojni in Pivki razpravljal tudi plenum občinskega odbora So-socialistične zveze Postojna. Referat in razprava sta — podobno kot na sindikalnem plenumu — znova osvetlila vrsto obiektivnih in subjektivnih pomanjkljivosti v dosedanji dejavnosti obeh skupnosti, niso pa nakazala konkretnih predlogov za izboljšanje njunega dela. Plenum je razpravljal tudi o nalogah krajevnih organizacij SZDL v zvezi s kadrovanjem v nove šolske odbore.
Prejšnji teden je imel sejo tudi občinski komite ZKS Postojna, Poleg sprejetja sklepov in smernic za nadaljnje delo komunistov v postojnski občini je bila na dnevnem redu še razprava o vlogi članov ZK pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Plenumu je prisostvoval tudi sekre-
tar OK ZKS Koper Albert Jako-pič-Kajtimir.	(ma)
DOBIČKONOSNA GOJITEV LEŠNIKOV
Pred nekaj leti smo dobili iz Hrvaške Istre sadike lesk. ki rode debele lešnike in jih za poskušnjo nasadili po Krasu. Leske so se lepo prilagodile tlom in podnebju in obetajo letos že bogat donos. Precej velike nasade smo napravili tudi na ozemlju Črnega kala. Kmetijske zadruge v Hrvaški Istri imajo zdaj že 84 ha takih nasadov pri Vrsarju, Poreču, Moto-vunu, Višnjanu itd. Ponekod da prinos že 600.000 dinarjev na hektar. Takih nasadov bi mogli na Krasu in v naši Istri napraviti še veliko, in to na zemljiščih, ki za druge kulture niso posebno prikladna.	R
najdljivosti v slabem tednu uredilo prostor za šotorjenje v zadnjem delu velikega -parka vile »Vesna« v Portorožu. Novi cam-ping-prostor ima 16 stalnih šotorov s po dvema ležiščema, poleg tega pa še prostor za postavitev šotorov, katere pripeljejo turisti s seboj, oziroma za parkiranje avtomobilov in camping^prikolic, kakor tudi ločena moderna stranišča in umivalnice za moške in ženske ter prhe. Kako je -bil ta cam-ping potreben, je najbolje razvidno iz dejstva, da je vsako noč zaseden do zadnjega ležišča in da ima številna ležišča rezervirana tudi že za teden in več vnaprej.
MELBROSIN ® preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO - C O OP {Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri -»Kemofarmaciji«.
pozdravljeni! Želimo Vam prijetne počitnice! Hotel Triglav Koper«. Nato slovesno kosilo pri mizi, okrašeni s cvetjem in švicarskimi ter jugoslovanskimi zastavicami. Vsak gost, ki je v času bivanja v hotelu praznoval rojstni dan, je bil deležen posebne pozornosti uprave. Pred odhodom pa za slovo še vizitka z napisom: »Zahvaljujemo se za Vaš cenjeni obisk! Želimo Vam srečno pot in na svidenje prihodnje leto! Holj Triglav Koper«. Gospa Bauif gartner iz Švice se je lani še enkrat oglasila v Kopru. Upravi hotela je izročila obširno zahvalno pismo.
Tak način poslovanja, tak lep. gostoljuben odnos do gostov je bil že lani stalna praksa v hotelu Triglav. Zaželeti gostu dobrodošlico, spomniti se ga za njegov osebni praznik s skromno čestitko in mu ustreči z majhnimi, na videz nepomembnimi uslugami, pravzaprav ne pomeni veliko. In prav te malenkosti imajo -pri gostu veliko, veliko vrednost. Takšno gostoljubnost je izkazoval prav vsem svojim gostom, tudi domačim, hotel Triglav že lani in tako nadaljuje tudi letos.
Število domačih oskrbnih dni za domače goste se ie letos povečalo od lanskih 9.000 na 11.000. za tujce pa od 2.322 na 4.887 oskrbnih dni. Med pogovorom o vsem tem je nekdo ^otrkal na vratgsgv Vstopil je tuj turist, ki se vrafeM domov. »Tisočkrat hvala za vso vašo skrb in lepe dneve, ki sem jih pri vas preživel. Jugoslavija je zelo lepa, zato oridem spet!« je povedal in izročil zahvalno pismo. Nato je poprosil še za 6 steklenic jugoslovanske »šljivovic«. Z njo bi rad doma pogostil svoje znance. Obljubili so mu jo in mu ponudili tudi naše cigare.
Česa pa turisti, ki pridejo v Koper, pogrešajo? Prisluhnimo njihovim opazkam! Koper je zelo lep. pravijo vsi, še lepši oa bi bil, če bi bil bolj čist. Kopališče je preveč zanemarjeno! Rooot avtobusov in ostalih motornih vozil, posebno mopedov, nas moti pri počitku. Zakaj ni motornih čolnov, ki bi si jih lahko izposodili za uro, dve, morda tudi za ves dan? Saj imate vendar tu v Kopru tovarno, ki dela motorčke za čolne?! Na vašem živilskem trgu pa je res nesnažno! Olupki od melon in roji muh!...
NAD 200.000 DIN ŠKODE NA JAVNIH NASADIH
Se bo zdaj le kdo zganil?
Ni prvič, da smo prisiljeni pisati o brezvestnem uničevanju naših javnih cvetličnih nasadov v Kopru po otro-
¡Bl/Sß®/A\[RiM mm/](S ¡ßcDsß^wSßm
*** *
Kot ondan pred predavanjem o razvoju NOB na Vrheh in kot vsak večer v dolgem, a vendarle kratkem juliju se je brigada tudi v ponedeljek zbrala ob zastavnem drogu pod okroglim turškim taborom. Pravzaprav dve brigadi — 21. MDB »Ane Ziherl« in 22, MDB »Lojzeta Kebeta-Stefana«. Toda to pot je bilo ozračje bolj živahno in -polno pričakovanj.
Ozrli smo se na vipavsko stran in z očmi sledili belemu pasu od Vrabč proti Ocinci. Cesta res še ni tako dolga, toda dober kilometer je je že in buldožer ne pozna počitka in hiti še mnogo naprej. Se malce in tretjina vseh del od Vrabč do Stjaka bo gotova. Vsekakor dovolj, da se celo domačini, vajeni trdega dela od zore do mraka, pohvalno izražajo o mladih brigadirjih.
Komandirja sta raportirala komandantu. Oglasi se predsednik Občinskega komiteja LMS občine Bežigrad in prebere sklep komiteja, da se obe brigadi proglasita za udarni. Takrat pa iz vseh grl gromki minerski: »Hura . . .« In potem še tolikokrat za udarnike in za pohvaljene.
Vrste se spet -zravnajo. Govori predsednik Občinskega odbora SZDL Sežana Miro Jelerčič, nato sekretar Občinskega komiteja ZKS Sežana Alfonz Grmele, domačin Franc Suša in predsednik Občinskega komiteja LMS Sežana Stanko Marc. Čestitke in zhavala brigadirjem, ki so gradili in so se gradili. Zahvala tudi vsem kolektivom v sežanski občini, ki so prispevali enodnevni zaslužek, podjetjem, ki so pomagala s prevozi in drugimi sredstvi ter posameznikom.
V vse gostejši mrak in skozi veje
temnih borov je zadonela brigadirska pesem: »Mi smo mladi bataljoni, nova četa novih dni . , .« Upravnik naselja je poslednjič spustil brigadirsko zastavo. Namesto kresnic, ki so pred mesecem pozdravile prihod mladih graditeljev ceste, so pod nebo švignile iskre' velikega kresa. Kmalu nato še partizanske pesmi ob tabornem
ognju na velikem dvorišču nekdanjega protlturškega tabora.
Tabor nad Vrabčamd bo spet nemo zrl na morje preko Krasa, na sosednji Nanos in na Vipavsko do Cavna, pa vse tja do Brd. Toda pesem mladih brigadirjev ne -bo nikoli izzvenela iz src Vrhovcev.	— er
I
Mm ^^mßmm^^m

v.
wm



cih, pa tudi po odraslih. Prvič pa moremo postreči s konkretnimi statističnimi podatki o kraji, poškodbah in povzročeni škodi.
Vrtnarji 'koprskega Komunalnega servisa so ugotovili, da so uničevalci teh nasadov odnesli letos iz nasadov na Trgu revolucije 65, v parku pri »Triglavu« 21, ob obali 10, tržnici v Cankarjevi ulici 1, Prešernovi trgu in Istra-Benzu 4, Kosovelove^ trgu 20 in Planinčevem trgu 6 cvetlic, med njimi tudi 31 oleandrov. Skupno število ukradenih cvetlic znaša tako 137, njihova vrednost pa 24.820 dinarjev.
Razen tega so uničevalci naših parkov in cvetličnih nasadov poškodovali ali povsem uničili do srede julija letos 789 cvetlic in drugih okrasnih rastlin v skupni vrednosti 159.110 dinarjev. Ce prištejemo k tej škodi še delo za zasaditev in gojitev, naraste celotni znesek precej nad 200.00( dinarjev! Mimo tega je bilo mogoče ugotoviti, da so nekateri naši nasadi postali igrišča, bližnjice in celo paša za osle.
Ne glede na to, da je kraja in uničevanje cvetlic kaznivo dejanje, je tudi dokaz skrajne nekulture in pomanjkanja vsakega odnosa do družbene lastnine. Komunalni servis in turistično društvo se trudita in žrtvn-leta za to, da bi bilo naše mesto turistično privlačno, a kakor vse kaže, to delo sploh ne bo več mogoče, če ne bomo našli načina za nadzorovanje in eksemplarlčno kaznovanje krivcev. Občina ima tudi dva paznika, a teh nikoli ne vidimo pri nasadih. Zdaj je dolžnost vseh javniji organov, da nekaj ukrenejo.
R. R
h

Pred dnevi je imela izolska lovska družina svoj izredni občni zbor, na katerem so člani sprejeli nov poslovnik, uredili notranje odnose in sprejeli nekaj sklepov v zvezi s stanjem v lovišču in gojitvijo divjadi. Na sliki: člani LD Izola po končanem občnem zboru v parku Arrigoni v Izoli
»SLOVENSKI JADRA Ml« v vsako hišo
Slovenskega Primssfa
OE ZAKLJUČKU II. JUGOSLOVANSKEGA FESTIVALA FOLKLORE NA SLOVENSKI OBALI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na letošnjem II. festivalu je bilo v Ankaranu, Izoli, Portorožu, Piranu in v Kopru 11 prireditev, na 'katerih je nastopalo 650 fol-kloristov, ki so prijetno presenetili več kot trideset tisoč ljudi.
(Moramo reči, da so vse nrireditve uspele prav zaradi izredne tehnične izvežbanosti nastopajočih amaterskih in poklicnih folklornih skupin in da lahko pričakujemo že prihodnje leto prikaz sti-lizirane folklore mednarodnega obsega.
Festival je v celoti uspel in to je bil uspeh vseh nastopajočih skupin. Organizatorjem in izvajalcem je dal novega poleta za prihodnje leto, ko naj ne bo ta festival samo tradicionalna in
mednarodno priznana parada jugoslovanske folklore, pač pa že prikaz stilizirane folklore mednarodnega obsega. Letos se je na slovenski obali združilo vse, kar je najpomembnejše v naši folklori in njenem izročilu. Novost je bila predvsem v prikazu njene izvirnosti in vitalnosti, ki se je skozi tisočletja trdovratno prebijala, se ohranjala med našimi narodi ter nenehno dokazovala živo željo jugoslovanskih ljudstev po svobodi.
Vsebina letošnjega festivala in predvsem vključitev izvirne folklore narekuje nadaljnje oblikovanje njene fiziognomije v tem. da bo stimulator novih koreografij in gibalo notranjega izpopolnjevanja ansamblov. Pri tem pa vsekakor ne smemo pozabiti, da je letošnji II. festival jugoslovanske folklore opozoril na večjo moralno in materialno pomoč, saj gre za gojenje ene izmed najbolj izvirnih in tipično naših kulturnih dejavnosti, ki nas same bogatijo, istočasno pa opozarjajo ves svet na prvine soecifično našega oblikovanja misli. To je oblikovanja tiste misli, ki se prepleta skozi ples in pesem v utrjevanju aktivnega miroljubnega sožitja med narodi.
Ta letošnji II. festival jugoslovanske folklore je povzdignil Koper in vsa druga obalna mesta v zaključeno festivalsko področje, ki vse bolj vzbuja zanimanje do-
mačih in tujih turistov za prireditve, s katerimi upravičeno obračamo njihovo pozornost na lepote obalnega področja. Zato so med številnim občinstvom našle prisrčen odmev zaključne besede tovariša Črta Kolenca, ko je dejal: »Na svidenje prihodnje leto« in prepričani smo, da bodo med gledalci na koprskem trgu čez leto dni tudi oni, ki so tej veliki manifestaciji jugoslovanske folklore prisostvovali preko televizijskih ekranov.
Ansambel heograjskega Ivola med nastopom
Minulo nedeljo je delovni kolektiv podjetja Aluminij v Komnu slavil pomembno delovno zmago — dograditev novih obratnih prostorov in upravnega poslopja, in to z lastnimi sredstvi. Približno 40 milijonov dinarjev so porabili za novogradnje, drugih 25 milijonov pa so namenili za gradnjo petstanovanjske hiše.
Da je delovni kolektiv skrbno gospodaril, pričajo med drugim tudi naslednji podatki: medtem ko je predlanskim bila vrednost proizvodnje 28 milijonov dinarjev, se je lani ta številka povzpela na 360 milijonov dinarjev. Pred petimi leti je v majhni, skromni
Bo avstrijski kipar J. Pillhofer ponovil tudi na portoroškem simpoziju podoben uspeh, kot ga je lani v Sant Margaretnu pri Dunaju? se sprašujejo ljubitelji umetnosti, ki dan za dnem oblegajo atelje na prostem v Seči
29. julija so se pnijavili v Postaji za transfuzijo krvi Izola naslednji kr voda j alci:
AUTO COMMERCE KOPER: Jordan Omahen, Ivan Perenič, Aldo Stepan. GASILSKI ZAVOD KOPER: Zorlco Dariš, Albin Fortuna, Danilo Race, Anton Savron.
II. festival jugoslovanske folklore v plesih in pesmi je bil najlepša kulturna manifestacija, kar jih je doslej doživela slovenska morska obala. Zasluga za ta uspeh pripada v prvi vrsti vodstvu Zavoda Primorske prireditve, a tudi vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli; med temi so Komunalni servis, Elektro Koper, Radiotelevizija, potovalni uradi ter prometna, gostinska, trgovska in druga podjetja. Upravni odbor prireditev izreka skupaj s turističnimi organizacijami slovenske morske obale vsem največje priznanje in toplo zahvalo.
MNENJE PRIZADETIH UČITELJEV IN NAŠE V UREDNIŠTVU
Tovariš urednik!
V 29. številki Slovenskega Jadrana je bil 14. julija objavljen sestavek tov. Dore Keržan, ki je žaljiv za vzgojitelje in starše, zato nanj odgovarjamo.
Ne moremo mimo mimo ugotovitve, da o šolskem uspehu otroka vse leto mimo učitelja, ki ga poučuje, razpravlja še širši učiteljski kolektiv šole na rednih in redovalnih konferencah, o tem razpravljamo tudi na konferencah šolskih upraviteljev, na sejah šolskega odbora, na razrednih sestankih, na roditeljskih sestankih, v pogovorih s starši in še na obiskih na domu učenca. Namig o podkupovanju je torej žaljiv in neresničen, saj smo pravkar našteli vrsto organov, ki neposredno razpravljajo o učenčevem šolskem uspehu. Učitelj torej ne ocenjuje otroka skozi darila, ki jih prejme konec šolskega leta. Poudarili bi še to, da nismo nikoli prejeli od nikogar nobenega seznama o tem, koliko so posamezni otroci za darila prispevali!
Kot vzgojitelji se zavedamo, da je naša poklicna dolžnost otroka vzgajati in poučevati. In še to: darila s šopki so bila povsod po-klonjena po svečanem zaključku šolskega leta, po proslavi in zborovanju staršev, zato je namig o podkupovanju res zloben!
In na kratko Še o odnosu učitelja do daril: Ali bi bilo res bolje, da bi učitelj vrnil darilo? Toda komu, saj je kolektivno in bi s tem preziral ves razred, vse otroke in še starše? Ali naj morda na zadnjem roditeljskem sestanku namigne staršem, da daril ne bo sprejemal...
Za učiteljski kolektiv
šolski upravitelj TIr ob a t Leopold Portorož.
K temu odgovoru, zaradi no-manjkanja prostora smo ga bili prisiljeni skrajšati, bi radi dodali še naš komentar. Ne strinjamo se
z ugotovitvijo tovariša Hrobata, da je sestavek, na katerega odgovarja, bil zloben in žaljiv, saj je bil napisan, kot smo prepričani, dostojno! Objavili smo ga zato, ker se problem daril pri nas že nekaj let pojavlja in zato, ker raste, Tovarišica Keržanova je, kot sodimo, napisala nekaj, kar žuli mnoge starše, in omenila tudi morebitne zle posledice. Vprašujemo se: mar res ni rešitve? Nismo zadovoljni z odgovorom na koncu sestavka, ki pomeni le polovično rešitev. Prepričani smo. da lahko od naših prosvetnih delavcev zahtevamo, da bodo otroke. ki jih vzgajajo, znali že med šolskim letom napeljati k temu, da jim bodo sami pripravili skromno darilce, spominček. delo svojih rok in jim pri tem odločno povedali, da nobenih drugih daril ne more biti. Učitelju bodo ti izdelki najdragocenejši spomin na njegove učence, medtem ko si bodo matere oddahnile od večnega nadlegovanja za izredne izdatke.	Uredništvo
delavnici delalo komaj pet ljudi, danes jih je že okrog 60, ob koncu tega leta pa jih bo že okrog 100.
Z novimi obratnimi prostori so dane še večje možnosti za povečanje proizvodnje izdelkov iz aluminija, in sicer: namakalne
naprave, čnpalke, ohišja in drugi gradbeni elementi, katerih kakovost je že znana ne samo v naši domovini, pač pa tudi v nekaterih drugih evropskih in celo azijskih državah, kot na primer v Burmi.	ab
o
Hie-iiniš
Tovariš urednik!
INTEREUROPA: Roman Blaževič, Jadran Božič, Vinko Cerar, Luclan Jerman, Renato Kocjančič, Ilija Kova&ič, Meta Ograjšek, Jože Po-les, Cirila Purič, Franc Sedmak, Jadran Tomšič, Cvetka Uhan, Janez Vodišelc, Danilo Vodopivec.
KZ KOPER: Emil Babic, Pavla Roje.
KOMUNALNA BANKA KOPER: Irena Hauptman, Milan Herlcov, Marta Kalister, Ivan Mlakar, Olimpia Sosič.
LESNO SKLADISCE KOPER: Stanko Mavrič.
OKGZ KOPER: Karlo Prion.
Ob RK KOPER: Lojzka Penko.
TEIINOSERVIS KOPER: Ugo Terčič, Anton Testen.
TOMOS KOPER: Marija Babič, Slava Baboc. Igor Benko, Vojko Bordon, Jože Blokar, Ivan Bratina, Hilarij Bučinel, Darko Cunja, Ivan Cankar, Rajmont Cerin, Ida Delosto, Jelka Fortuna, Jože Goljuf, Remigio Kocjančič, Emil Kantastabile, Lidija Ka-čič, Tone Koprdvee, Franc Kosi, Edi Krmac, Anton Mirt, Dušan Marče-tič, Irma Mulej, Marija Novak, Anton Nusdorfer, Anton Prelc, Marija Peroša, Frida Potočnik,Alojz Penko, Ivan Pahtev, Milka Ratajec, Slavko Sušeč, Jože Sever, Branko Simlč, Marija Stepančlč, Erminija Slavec, Alojz Skrbeč, Ivan Skornilc, Slavka Urbančič, Širne Ukotič, Nerina Kodarin.
V prejšnji številki Vašega lista me je zelo razveselil predlog Ivana Bonče iz Kopra, naj bi tudi v poletnih mesecih vsaj ob IS. uri predvajali v kinu Soča v Kopru filmske predstave, ki bi bile prvenstveno namenjene mladini in prebivalcem iz koprske okolice. Tov. Bonča ima prav, ko trdi, da so večerne predstave neprimerne za podeželane, saj po 23. liri res nimajo nobenih možnosti povratka z avtobusi.
Nikakor pa se ne morem strinjati z odgovorom uprave podjetja Globus, oziroma stališčem njegovega delavskega sveta, da do 31. avgusta ne bodo prirejali popoldanskih predstav v dvorani in še bolj sem začuden ob trditvi, da sme mladina nad 12. letom starosti obiskovati večerne predstave na prostem.
Odlok o javnem redu in miru v občini Koper, ki velja že od lanske jeseni, pravi v 4. členu: »Mladina pod 16, letom starosti ne sme obiskovati kino predstav in drugih podobnih prireditev, ki se končajo po 2)1. uri. V času letnih kino predstav lin drugih letnih prireditev sme mladina v starosti od 12. do 16. leta le-te obiskovati le v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb.«
Določilo odloka je jasno in v očitnem protislovju z odgovorom uprave podjetja Globus. Zato ni čudno, če je bilo na primer nekega večera v letnem kinu okrog 30 otrok mlajših od 12 let in brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb,
Tovariš urednik! Kaj menite, ali ne bi delavski svet podjetja Globus poskrbel v večji meri za nudenje filmskih predstav mladini in prebivalcem iz okolice Kopra, ki po večerni predstavi nimajo avtobusnih zvez, in bi se s tem izognil negodovanju številnih
obiskovalcev kina ter tudi spopadov s predpisi? Vojan Sitnik
POSLEJ »JADRAN-TURIST« S 1. avgustom letos so prenehala nekatera podjetja (Slavnik Koper, SAP Turist biro Ljubljana, AP Maribor, Kočevje, Zagorje, Brežice, »Gorjanci« Novo mesto) izvajati turistično dejavnost v lastni 'režiji, marveč so ustanovila svojo turistično dejavnost v lastni režiji, marveč so ustanovila svojo turistično agencijo pod nazivom »Jadran-Turist«, ki bo poslej skrbela za gospodarno in enovito turistično politiko v vsej Sloveniji, kjer so zdaj tri sorodne ustanove oziroma podjetja: novi »Jadran-Turist«, »Izletnik« (poslovno združenje ostalih slovenskih avtoprevozni-5kih podjetij, med katerimi sta tudi Ljubljana Transport in Avtopromet Gorica) ter »Kompas« Ljubljana. Več o novem gospodarskem poslovnem združenju »Jadran-Turist« bomo objavili prihodnjič, ker bo agencija posebno velikega pomena tudi za naše obalno področje.
ŽELEZNIK IN ROZMAN RAZSTAVLJATA V PORTOROŽU V avli Turističnega doma v Portorožu razstavljata svoja dela akademski slikar Franc Zeleznik. ki zadnja leta prebiva v Piranu, in pa slikar-amater, javnosti bolj znan kot publicist, Smiljan Rozman, ki se mudi v Portorožu v svoji »tretji funkciji« — kot bate-rist v plesnem orkestru vrtne restavracije »Jadran«. Prvi razstavlja olja, drugi pa gvaše, vse dela zadnjih dveh let. Pri Železniku, ki je že razstavljal v Portorožu, je opaziti razveseljiv napredek v smeri iskanja lastnega Izraza; njegova olja piranskih streh so nekaj svojskega, po drugi strani pa privlačna tudi zaradi lepote motivov in plastičnosti obdelave. Veliko barvno bogastvo in svojskost izkazuje tudi Rozman v svojih gvaših; človek niti ne občuti enoličnosti njegovih motivov — same podeželske hiše, kakršne srečujemo v naših istrskih aH kraških vaseh. Razstava je deležna precejšnjega obiska domačih in tujih turistov.	J. L.
V vrsti sestavkov smo že poročali o tem, kakšne težave so v Kooru zaradi pomanjkanja učnih prostorov na obeh osemletkah. Lani je obiskovalo pouk 1820 šoloobveznih otrok, letos pa bo število poraslo na blizu 2 tisoč. Koprska komuna ima premalo sredstev za novogradnjo. Odstopila je največ, kar je mogla — 25 milijonov, gospodarske organizacije pa so prispevale 40 milijonov. Gradnja prve faze šolskega
poslopja je veljala 58 milijonov 354 tisoč din. Ker so potrebna še trikrat tolikšna sredstva, razpravljajo na občini o ljudskem posojilu in drugih oblikah zbiranja prispevkov. Občinski sindikalni svet Koper pa je te dni naslovil vsem kolektivom pismo, v katerem poziva, naj vsak občan opravi letos 30 ur prostovoljnega dela za novo šolo, Kam nakazati na ta način zbrana sredstva, bodo kolektivom še sporočili.
ODBOJKARSKE PERIPETIJE
V Boru je zdaj dve sto novih lastnikov Colibrijev — dve slo delavcev, ki jim je življenje čez noč postalo lepše in prijetnejše
Tudi v Boru delavci
Po sklepu skupščine Odbojkarske zveze Slovenije bi morali biti v dneh 5. in (i. avgusta t. 1. odbojkarski turnirji okrajnih reprezentanc v počastitev 20. obletnice vstaje. Člani naj bi tekmovali v Mežici, članice v Izoli, mladinci v Murski Soboti, mladinke pa v Novem mestu.
Za nas naj bi bil vsekakor najbolj zanimiv turnir članic v Izoli. Prijavilo se je pet okrajnih reprezentanc: Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Koper.
Komisijo za odbojko je čakala težavna naloga — najti 50 ležišč v času sezone, ko so holcll polni, zasebne turistične sobe pa oddane članom folklornih ansamblov. Navsezadnje je bilo vse urejeno. Razobešeni plakati so vabili na turnir, ki ga ni bilo, ker so okrajne reprezentance Kranja, Maribora in Novega mesta odjavile udeležbo tik pred prlčetkom turnirja. Kot vzrok odjave so navedli pomanjkanje denarnih sredstev. To ne Ibl smel biti nepremostljiv problem, saj bi imela najoddaljenejša ekipa
Nedolgo tega so odpotovali v Bor trije tovornjaki s prikolicami, na katerih so bili v »nadstropja« naloženi Colibriji. Na kamionih so bili transparenti: »Totmosovi Colibrija za delavce RTB Bor«.
Po številnih kolektivnih nakupih Colibrijev v raznih podjetjih in ustanovah v Sloveniji in na Hrvatskem na osnovi ugodnost-nih potrošniških kreditov, so se pričela odzivati tudi mnoga podjetja v Srbiji.
Komunalna banka in uprava podjetja v Boru sta napravila delavcem posebno uslugo: banka je odobrila najetje potrošniškega posojila tudi tistim delavcem, ki so bili kreditno nesposobni, podjetje pa je posojilojemalcem zagotovilo še posebno jamstvo.
Po prvem vpisovanju za nakup Colibrijev se je prijavilo v Boru dve sto interesentov, okrog tri sto novih interesentov pa že nestrp-
ZARADI SELITVE prodam popolnoma novo kuhinjsko pohištvo za 50.000 din. Zitko, Ko-larska 14, Koper.
Prodam osebni avtomobil znamke FIAT 1100/B. Ivan Bordon, Dekani 63.
KUPIM POSESTVO' v bližini Kopra. Karlo Poniš, Strped, pošla Buzet.
GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani.
OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znamo trgovino CASA DELL'IMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLÔ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo.
L AN ATE X — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiavelli -9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah.
ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »MA-GAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s propustnico imajo poseben popust.
INTERTEXTIL, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste aeznih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSTL za krila in izgotovlijena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah.
no čaka na odobritev kredita in na novo pošiljko. Večina borskih delavcev, ki so pravkar postali lastniki motornega kolesa, stanuje v okolici Bora, v pasu, ki je od 10 do 12 kilometrov oddaljen od delovnega mesta. Prevoz teh delavcev na delo in z dela je podjetju že od nekdaj roovzročal hude skrbi. Do leta 1956 so jih prevažali s tovornjaki in avtobusi, potem pa so te prevoze zaradi prevelikih izdatkov ukinili. Delavci so nato prihajali na delo z vlaki, kolesi ali pa tudi peš. Nekateri so morali tudi o o dvakrat ali celo po trikrat presedati. Nekateri pa, kot na primer iz kraja Zlot, pa so hodili peš celo pet ur v eno smer. Koliko časa so po-tratili zaman!
Pogoji, -od katerimi je tovarna Tomos dobavila Colibrije podjetju RTB Bor, so bili isti kot pri drugih dobavah te vrste: tovarniška cena z 1 odstotkom rabata, franco Bor. Cena klasičnega Co-librija s pedali v okviru te dobave znaša 137.907 din, medtem ko ga je moč dobiti v trgovini za 151.872 din, zakaj v to ceno so všteti še prevozni stroški in prometni davek. Razlika v ceni pa ni
edina olajšava za delavca. Delavec si mora poiskati le enega poroka, vse ostale formalnosti pa opravijo banka, tovarna Tomos in podjetje, kjer je zaposlen. Mesečni obrok za odplačevanje Colibri-ja znaša manj kot 4000 din.
Poznavalci cestnih razmer v okolici Bora so računali, da bodo stroški za eksploatacijo Colibrija znašali okrog 5000 din na mesec (v to ceno je vračunan obrok za odplačevanje posoiila. gorivo, amortizacija in vzdrževanje). Kljub sorazmerno slabim cestam bo življenjska doba Colibrija do generalnega nonravila v teh krajih okrog 80.000 kilometrov.
Iniciativa podjetij in uvidevnost bančnih ustanov je že marsikje pokazala otipljive rezultate. V posameznih podjetjih v Sloveniji, ki so že pred meseci nabavila Colibrije, so ugotovili dvig produktivnosti dela tudi za 20% v primerjavi z lanskim letom. S tem. ko je podjetje pomagalo delavcem. da so pod ugodnimi pogoji dobili Colibrije, je ubilo dve muhi na mah: zmanjšalo je prevozne stroške za kamione ali avtobuse in povečalo storilnost svojih delavcev.
RAZPIS
Na osnovi odločbe ObLO Koper o preimenovanju Industrijske kovinarske šole v Kopru v Šolski center kovinarske stroke je upravni odbor Šolskega centra sprejel sklep o razpisu delovnih mest:
1.	pomočnika direktorja —
visoka kvalifikacija v kovinarski stroki ter večletna praksa na šoli in v podjetjih
2.	tajnika —
višja ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso na podobnem delovnem mestu
3.	finančnega knjigovodje — srednja ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso
4.	materialnega knjigovodje — srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso
5.	administratorja(-ke) —
srednja ali nižja šolska izobrazba z administrativno prakso in znanjem strojepisja G. G predavateljev za strokovne in splošne predmete — višja ali srednja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse 7. vodje šolskih delavnic — visoka kvalifikacija v kovinarski stroki
0. 3 učitelji prakt. pouka —
VK kovinarji 9. 2 učitelja prakt. pouka — VI< orodjarja
10.	1 učitelj prakt. pouka — VK strugar
11.	1 učitelj prakt, pouka — VK rezkalec
12.	1 učitelj prakt. pouka — VK avtomehanik
13.	1 učitelj prakt. pouka — VK varilec
14.	1 učitelj pralct. pouka — VK kovač
15.	1 učitelj prakt. pouka — VK strolnl ključavničar
16.	1 učitelj prakt. pouka — VK elektrlčar
17.	2 skladiščnika —
verzirana v skladiščnih poslih
18.	I strokovni učitelj-konstrukter srednja ali višja strokovna izobrazba z veseljem do poučevanja strokovnega risanja
Interesenti naj takoj vložijo prošnje kandidatov na razpisana mesta, imajo prednost osebe, ki so že zaposlene na Industrijski kovinarski šoli v Kopru.
Interesenti naj tako vložijo prošnje na tajništvo Industrijske kovinarske šole v Kopru, najkasneje pa do 25. avgusta 1961.
BERITE
»SLOVENSKI JADRAN«
RAZPIS
Komisija za razpis delovnih mest pri Okrajnem sodišču v Piranu
razpisuje delovno mesto
PISARNIŠKEGA REFERENTA
Pogoj je dovršena srednja šola. Zaželeno je znanje italijanskega jezika. — Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolko-vane s 30 din. življenjepis in spričevalo o šolski izobrazbi vložite najkasneje v 15 dneh po objavi pri Okrajnem sodišču v Piranu.
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljud. odbora Piran razpisuje po 21. členu zakona o javnih uslužbencih v uoravi občinskega ljudskega odbora naslednja delovna mesta:
1.	referenta za upravno-pravne zadeve v oddelku za gospodarstvo,
2.	referenta za personalno službo,
3.	referenta za dohodke iz gospodarstva,
4.	referenta za statistiko in evidenco.
Pogoji:
pod 1. višja strokovna izobrazba
s primerno prakso, pod 2. višja ali srednja strokovna izobrazba s primerno prakso,
pod 3. in 4, srednja strokovna izobrazba s primerno prakso Plača po predpisih ZJU z dopolnilno plačo in conskim dodatkom. Za znanje tujih jezikov poseben dodatek. Obstaja možnost stanovanja. — Interesenti naj vložijo kolkovane prošnje v 15 dneh od dneva objave tega razpisa. Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljud. odbora Piran
največ 35.000 dinarjev izdatkov. O pravilnosti te trditve priča tudi izjava trenerja mariborske reprezentance lov. Cirmana, ki je prišel na turnir in je rekel, da je bil odbojkarski klub Maribor (nastopa v zvezni ligi) pripravljen prispevati za udeležbo reprezentance 20.000 din, ker je bila večina igralk okrajne reprezentance 'iz tega kluba. Mariborski odbojkarski funkcionarji nisu bili pripravljeni prispevati niti 15.000 din, čeprav so vedeli, da je reprezentanca trenirala do zadnjega dne in da so posamezne članice žrtvovale tudi svoj redni letni dopust. Taka »poteza« odgovornih ljudi bo imela vsekakor negativne posledice na razvoj ženske odbojke v Sloveniji.
Sekretar občinskega komiteja ZK Kranj .ie dejal, da tudi za Kranj ni opravičljiva motivacija, da odpovedujejo udeležbo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
Od petih prijavljenih ekip so v zadnjem hipu odjavile udeležbo tri ekipe. Komisija za odbojko je zaradi tega poslala telegrame sodnikom in ljubljanski reprezentanci, da turnirja ne ibo. O tem so obvestili tudi članice iz Sežane, ki pa so odpotovale pred prejemom telegrama. Telegrama tudi niso dobile članice Ljubljane, ker so bile na skupnem treningu v Rovinju. Ker je prišla ljubljanska reprezentanca nepričakovano, so zadržali tudi članice iz Sežane, Tako so na tem turnirju odigrali samo eno tekmo, ki se je končala z rezultatom 3 : 0 v korist Ljubljane. Zanimiv je bil le drugi set, ki se je končal s 17 :15. Domača reprezentanca za tekmo nI bila pripravljena, ker je bila obveščena, da turnirja ne bo.
Senco na prireditev je vrgla tudi udeležba trenerja liolandske državne reprezentance na »turnirju«. Trener nizozemske reprezentance, ki se je ravno mudil v naši državi, je prišel iz Maribora v Izolo nalašč zaradi »turnirja«.
Komisija za odbojko Koper je zahtevala, naj se skliče izredna seja upravnega odbora Odbojkarske zveze
KOPER: 11., 12. in 13. avgusta španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC: 14. in 15. avgusta ameriški film POLKOVNIK IN JAZ; 16. in 17. avgusta ameriški cinemascope film NEMIRNA LETA.
IZOLA: 12. in 13. avgusta ameriški barvni cinemascope film VRNIL SE BOM V KANDARO; 14. in 15. avgusta ameriški cinemascope film NEMIRNA LETA; 16. in 17, avgusta ameriški barvni cinemascope film ZAKON PRERIJE.
ŠMARJE: 12. avgusta ameriški film POLKOVNIK IN JAZ, 13. avgusta bolgarsko-nemški film ZVEZDE, 10. avgusta ameriški film LJUBEZEN POPOLDNE.
ŠKOFIJE: 12, avgusta ameriški barvni cinemascope film CAS ŽIVLJENJA in CAS SMRTI; 13. avgusta ameriški film "POLKOVNIK IN JAZ, 17. avgusta ameriški film LJUBEZEN POPOLDNE.
PRESTRANEK: 13. avgusta ameriški barvni cinemascope film LJUBI ALI PUSTI ME.
PIVKA: 12. in 13. avgusta ameriški film KAVBOJ, IG. avgusta sovjetski film RDEČE LISTJE.
PIRAN: 11. avgusta: ameriški barvni CS film NOCOJ NASTOPAMO (v Garibaldiju, ob 18. in 20,15 uri), angleški barvni CS film ČRNA ORHIDEJA (Riviera ob 20,30 uri); 12. avgusta: ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE (Garlbaldi) in ameriški barvni CS flim NOCOJ NASTOPAMO (Riviera); 13. avgusta: ameriški barvni CS film DAN KO SO DELILI OTROKE (Garlbaldi), ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE (Riviera); 14. avgusta: ameriški barvni film MOBI DICK (Garibaldi), ameriški barvni CS film DAN KO SO DELILI OTROKE (Riviera); 15. avgusta ameriški barvni CS film OD PEKLA DO TEKSASA (Garibaldi), ameriški barvni film MOBI DICK (Riviera); 16. avgusta domači film TRI ČETRTINE SONCA (Garibaldi), ameriški barvni CS film OD PEKLA DO TEKSASA (Riviera); 17, avgusta francoski CS film GRENKA ZMAGA (Garibaldi), domači film TRI ČETRTINE SONCA (Riviera).
PORTOROŽ: 11. avgusta ameriški VV film ISKALCI; 12. avgusta ameriški barvni film CS film DAN KO SO DELILI OTROKE; 13. avgusta ameriški barvni CS film NOCOJ NASTOPAMO; 14. avgusta ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE; 15, avgusta francoski barvni CS film GRENKA ZMAGA; 16. avgusta nemški film DIVJAD JE PU-SCENA, 17, avgusta ameriški barvni CS film OD PEKLA DO TEKSASA.
Slovenije, kjer naj bi se pogovorili o kritju nastalih stroškov in razpravljali o neodgovornih ljudeh in o njihovem omalovažujočem odnosu do te velike športnopolitične manifestacije.
db
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja SPLOŠNA PLOVBA PIRAN razpisuje delovno mesto
STENODAKTILOGRAFICE
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe dostavite sekretariatu podjetja.
BELA KRAJINA je G. avgusta odplu-
Ia Iz Pirana za ZDA BIHAC je 5. avgusta odplula iz Pu-
lja za Sfax BLED je 1. avgusta odplula iz Kopra v New York, kamor prispe 17. avgusta
BOHINJ prispe na poti iz New Yor-ka danes na Reko in nato nadaljuje plovbo v Benetke BOVEC je v New Yorku, od kodoHMB odpluje jutri, 12. avgusta, za Sre-^^ dozemlje in Jadran DUBROVNIK prispe danes, 11. avgusta, v Rotterdam, kjer bo manipulirala s tovorom GORANKA naklada tovor v ZDA GORENJSKA je v Dubrovniku, kjer
manipulira s tovorom KOROTAN je 4. avgusta priplula v Lattakijo in bo nadaljevala pot v Bejrut in Port Said LJUBLJANA je na poti iz Ždanova t domovino
MARTIN KRPAN je 9. avgusta priplula v Aleksandrijo, kjer razto-varja
PIRAN je na poti iz New Orleansa
na Japonsko POHORJE je 10. avgusta odplula iz Kopra na Reko in nato nadaljuje pot v Benetke (Porto Marghera) ROG je 5. avgusta odplula z Reke TRBOVLJE natovarja blago na Japonskem
ZELENGORA manipulira s tovorom v Benetkah
VSAK DAN POROČILA ob 7,30, 13,30 in 15. uri. Glasba za dobro jutro vsak dan ob 7,15 in 7.35, zabavna • glasba ob 15,10, reklame ob 7,15 in 15.10.
NEDELJA, 13. avgusta: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja — 8,20 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali — 9.00 Naša reportaža: Doma smo spet — 9,15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Ed Townsend
—	13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15,15 Poje slovenski vokalni oktet — 15,30 Posnetki zabavnih melodij z republiške revije amaterskih ansamblov v Kopru z dne 25. VI. 1961.
PONEDELJEK, 14. avgusta: 13.40 Odlomki iz oper — 14.30 Športni pregled — 14,40 Zabaval vas bo Maurice Larcagne s svojim ansamblom in zborom — 15,30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 15. avgusta: 13,40 V zaba\^^ nem ritrtiu — 14.00 S popevkami dd9V ma in na tujem — 14,30 Mladina po^^ je — mladinski zbori iz Tolmina, Kopra in Idrije — 14,45 Z ansambloma Nino Impallomeni in Piero Pizzigoni — 15,30 Polke in valčki z domačimi ansambli.
SREDA, 16. avgusta: 13,40 Igrajo mali ansambli — 14.00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: Založba LEPA v novo sezono — 14,40 Parada plošč
—	15,30 Poje zbor iz Dornberka.
ČETRTEK, 17. avgusta: 13,40 Dan Terry s svojim orkestrom — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,30 Slovenske narodne — 18,00 Turistična oddaja
—	.18,30 V ritmu z velikimi orkestri.
PODJETJE »ELEKTRO - KOPER« KOPER razpisuje prosta delovna mesta, in sicer:
1.	VISOKOKVALIFICIRANI ELEKTROMEI-IANIK
2.	7 KVALIFICIRANIH ELEKTROMONTERJEV
3.	4 POLKVALIFICIRANE ELEKTROINSTALATERJE
4.	4 VAJENCE ZA ELEKTROINSTALATERJE
5.	2 VAJENCA ZA KLJUČAVNIČARJA
Pogoji:
Pod 1. — visokokvalificirani elektromehanik, ki pozna hladilne naprave in previjanje elektromotorjev;
2,	— izpit za kvalificiranega elektroinstalaterja;
3,	— da je delal najmanj eno leto kot polkvalificirani
elektroinstalater;
4,	in 5. — da so uspešno končali osemletko in da sta-
nujejo na območju občin Koper. Izola in Piran.
©
TELESNA VZGOJA k SPORTiVSAlHl^TELgSNA V Z G O J A -fr i P O K T k ŠAH k TELESNA VZGAJA k 3 P
PIONIRSKO CONSKO PRVENSTVO V PLAVANJU

Minulo nedeljo je bilo v Ilirski Bistrici consko prvenstvo v plavanju. In zopet je moralo biti to prvenstvo izven Kopra, kjer živi sicer vrsta dobrih plavalcev, ki pa nima ustreznega bazena, v Ilirski Bistrici pa je sicer odličen bazen, vendar jc zadnje čase'precej zanemarjen in na tem mestu ne velja razpravljali o vzrokih in krivdi tistih, ki ga ne znajo bolje vzdrževati. Reči pa moramo, da je velika Skoda, ker tako pomemben objekt počasi propada, namesto da bi širil plavalni šport predvsem med mladino.
Pionirsko consko prvenstvo je bilo obro organizirano, za kar velja pohvaliti vse člane prireditvenega odbora v Ilirski Bistrici. Žal je bila voda veliko prehladna in zato tudi nekateri rezultati niso bili najboljši. Vendar so kljub vseniu presenetili: Katja Koršič, ki je v crawlu preplavala 50 m v času 0:35:9, Tihomir Hočevar z rezultatom 0:12:3 v prsnem plavanju na 50 metrov in Stojali .Jakopič na 50 metrov crawl s časom 0:35:9 in na 50 metrov metuljček s časom 0:47:0.
Tehnični rezultati:
Pionirji: 200 m crawl: 1. Jakopič Stojan, Koper, 3:02:9; 2. Bradaškja Rastko, Koper, 3:15:1.
Pionirji: 50 m crawl: 1. Jakopič Stojan, Koper, 0:35:9; drugi Lesnik Jože, Koper: 0:40:2,
BILTEN OSS KOPER
PRED TRETJO ŠTEVILKO
Okrajni sindikalni svet v Kopru zares ne bi mogel bolj dosledno uresničiti zamisli o tesnejši povezavi vodstev sindikalnih organizacij s svojim članstvom, kot je to dosegel z izdajanjem biltena. Pestra vsebina prvih veh številk je na mah pritegnila _ ozornost članov te politične organizacije in zatorej ni naključje, da je bilo bogato gradivo biltenov učinkovit pripomoček za sedanje razprave o aktualni družbeni problematiki osnovnih sindikalnih organizacij. Kazen tega služi bilten za izmenjavo delovnih izkušenj vodstev in članstva ter bo že s tem imel pozitiven odraz na odstranjevanju slabosti, lei se kažejo ponekod v 'delu sindikatov.
Medtem ko je bila prva številka biltena izrazito glasilo ožjega uredniškega odbora in jc v glavnem obravnavalo uvajanje novega gospodarskega sistema in strokovno izobraževanje, je že naslednja številka pritegnila zunanje sodelavce, ki so bodisi komentirali ali dopolnjevali gradivo prejšnjega biltena ali pa prispevali svoja mnenja in kritiko.
Zato je tudi optimistična napoVed uredniškega odbora, da bo tretja številka biltena v glavnem domena zunanjih sodelavcev, povsem realna. To dokazuje tudi čedalje večje zanimanje za bilten v gospodarskih organizacijah — v vodstvih podjetij in pri organih samoupravljanja. Tako bo naše okrajno sindikalno glasilo, edino te vrste v naši republiki, lahko opravljalo svoje pomembno poslanstvo 'tudi v bodoče in nenehno širilo krog svojih bralcev.
Naj še omenimo, da bo tretja številka biltena OSS Koper vsebovala tudi gradivo iz .poročila okrajne konference sindikata, ki bo oktobra letos. Tako bodo pravočasno seznanjeni delegati lahko prišli na ta pomemben shod zares vsestransko pripravljeni.	b
m
''{m
Hi«!
Pionirke: 50 m crawl: 1. Koršič Katja, Koper, 0:35:9; 2. Ccrnica Nevcnka, Ilirska Bistrica, 0:43:1.
iPonirji 50 m prsno: l. Hočevar Tihomir, Koper, 0:42:9; 2. Pctrinja Miran. Koper, 0:51:7.
Pionirke: 50 m prsno: 1. Kante Nada, Koper, 0:50:3; 2. Obcrstar Darja, Koper, 0:53:7. Pionirji: 50 m hrbtno: 1. Bradaškja
Rastko, Koper, 0:4G:5; 2. Vergles Marjan, Koper, 1:07:5.
Pionirke: 50 m hrbtno: 1. Koršič Katja, Koper, 0:41:8; 2. Kramarič Mirjana, Koper, 0:50:1.
Pionirji 50 m metuljček: 1. Jakopič Stojan, Koper, 0:47:0; 2. Celigoj Lado, Ilirska Bistrica, 0:52:8.
Vsa prva mesta v štafeti so zasedli Koprčani.
VATERPOLISTI SO TEKMOVALI V VIDMU
Balinanje sodi med tiste športno-re-lcreativne zvrsti, ki so delavce na Postojnskem v zadnjih letih najbolj pritegnile. Na sliki je prizor z osrednjega postojnskega balinišča »Sovič«
TURNIR V STUDENEM
Balinarski klub Zvezda v Stu-denem je priredil prejšnjo nedelj, j o spominski turnir v čast dvajsete obletnice vstaje. Tekmovanja so se udeležili balinarji iz Strmce, Planine, Bukovja in Stu-denega. Slednji so osvojili prvo mesto in pokal, uvrstitev v naslednja mesta pa je bila: 2. Strmca, 3. Planina, 4. Bukovje, 5. Stu-deno II.	(ma)
Koprski waterpolisti so pripravili ■ na republiškem mladinskem prvenstvu. ki je bilo od 1. do 3. avgusta v Krškem, prijetno presenečenje. Od doma so namreč odšli s skromnimi željami, da bi se plasirali vsaj na predzadnje mesto. Ze prvi dan tekmovanja pa so premagali ekipo TVD .Partizan iz Velenja z rezultatom 15 : 0, kar jih je spodbudilo k nadaljnji borbenosti z drugimi \vaterpoli-sti. Izidi tekem so bili:
Koper : Partizan (Velenje) 15:0; Koper : Prešeren (Radovljica) 4:2; Koper : Ilirija (Ljubljana) 3:3; Koper : Neptun (Celje) 2:4 in Koper : Celuloza (Krško) 1:9.
Razlika v golih 25 : 18 nam jasno kaže, da si boljših rezultatov Koprčani niso mogli nadejati. Pri tem moramo ugotoviti uspešno delo njihovega trenerja Sponze, ki je svoje moštvo v zelo kratkem času usposobil za uspešen nastop na republiškem prvenstvu. Res je, da je ekipa Kopra še tehnično šibka, vendar dovolj požrtvovalna, da preseneti boljšega nasprotnika. Ob rezultatih tega tek-
movanja bi priporočili koprskim wa-terpolistom, naj bi se bolj zagrizli v trening in z večjo disciplino utrdili in razvili svoje sposobnosti, ki jim jih ne primanjkuje, za še bolj uspešne nastope v nadaljnjih tekmovanjih večjega formata.
Pod starodavnim piranskim obzidjem je zrasla v teh dneh vrsta svetlih platnenih streh, pod katerimi imajo svoj začasni dom mladi graditelji športnega stadiona
PIRANSKA MLADINA GRADI SVOJ ŠPORTNI PARK
oviem
Piranska mladina je več kot mesec dni gradila špertni park — Kratek razgovor s komandantom brigade, tovarišem Marcelom Djurdjevičem
TURNIR OKRAJNIH EKIP V MEŽICI
V Mežici je bil turnir okrajnih odbojkarskih reprezentanc — članov. Turnirja so se udeležile reprezentance okrajev Nova Gorica, Koper, Ljubljana in Koroška (namesto Maribora). Tudi od tega tekmovanja so se odjavile okrajne reprezentance Kranja in Novega mesta.
Rezultati: Nova Gorica : Koper 3:0, Ljubljana : Koroška 3:2,
Ljubljana : Koper 3:0, Nova Gorica : Koroška 1:3,
Ljubljana : Nova Gorica 3:0, Koroška : Koper 3:0.
Prvo mesto je osvojila Ljubljana, drugo Koroška, tretje Nova Gorica, četrto Koper.
Naša reprezentanca je prišla v Mežico z zamudo, ker so imeli na avtomobilu defekt. Čeravno so bili utrujeni, so morali takoj po prihodu v Mežico igrati tekmo z Novo Gorico, ki jih .je že čakala na igrišču.
db
vremena
za čas od 11. 'do 18. avgusta 19G1
Po nekaj dnevih spremenljivega vremena, ko je tudi temperatura zraka zaradi krajevnih ploh nekoliko padla, se nam obeta ponovno lepo in toplo vreme. Vremenoslovci napovedujejo, da v prihodnjem tednu ne bo večjih sprememb, razen morda nekaj lokalnih zračnih motenj v Sloveniji.
Poletno jutro.. . Sonce se je že precej dvignilo nad morsko gladino. Njegovi topli žarki že božajo morje, njive, naselja, borove gozdičke. . . Tišino zdaj preseka žvižg piščalke. Iz šotorov, ki so naslonjeni k vznožju nekdanjega srednjeveškega piranskega obzidja, skačejo vitka, zagorela telesa. To so piranski mladinci, pionirji in mladinke. Večji del so sami pripadniki piranskega »Partizana«. Ze od 1. julija so zbrani v šotorih — zdaj sestavljajo mladinsko delovno brigado. Njihov cilj: gradnja športnega parka.
»Brigada — mirno!«
43 mladih fizkulturnikov in fizkul-turnic je postrojenih pred šotori. Se pozdrav zastavi in nekoliko jutranje telovadbe, nato izdaten zajtrk — in že zapojo lopate in krampi.
Medtem ko so mladi graditelji marljivo urejali svoj športni park, sem spregovoril nekaj besed s komandantom brigade, tovarišem Marcelom Djurdjevičem. Sicer pa je odveč predstavljati tega tovariša, saj ga pozna vsak športnik v Piranu in še daleč naokoli. Tovariš Marcel je namreč že dolga leta neumorni načelnik piranskega »Partizana« in profesor telesne vzgoje na osemletki.
»Tudi letos je občina pokazala polno razumevanja za naše telesnovzgoj-no življenje,« je začel pripovedovati tovariš Marcel. »Za nadaljnjo izgradnjo športnega parka smo dobili letos nekaj več kot 4 milijone dinarjev. Seveda smo se zavedaU, da s tem ne bomo dosti naredili, če bi denar nakazali kojkšnemu gradbenemu podjetju. Zato smo sklenili čimbolje izkoristiti ta denar. Ustanovili smo mladinsko brigado, tako da bo čim več narejeno s prostovoljnim delom.«
Iztegnil je roko in pokazal drobilec kamenja in mešalec betona. »Poglejte ga: Vse smo sami privlekli sem. Ta stroj smo vlekli navkreber kot mule,« se je nasmehnil. »Kaj hočeš, ne gre 'drugače. Sposodili smo si ga. Moramo si pomagati sami, če hočemo te štiri milijone dobro obrniti.«
»Torej opravljate vse delo sami?«, me je zanimalo.
»Skoraj vse. Imamo le nekaj kvalificiranih zidarjev, ki prihajajo popoldne, ko opravijo svoje delo. Naši
pionirji jim pripravijo tlelo, zidarji pa so plačani od ure.«
Doslej je mladina opravila že precej dela. Ob košarkarskem igrišču so položili stopnice, uredili so kanalizacijo in naprave za skok v višino in daljino. Ce bo šlo vse po sreči, je pripovedoval tovariš Marcel, bomo letos uredili tudi stezo za tek na sto metrov. To bo za letos dovolj.
Vprašal sem, kaj dela mladina v prostem času.
»Delamo po pot ur dnevno,« sem dobil odgovor. »Ostali čas izkoristimo ob morju, pri 'kopanju, športnih igrah, v zabavi in počitku. Sicer se pa pripravljamo tudi na zaključni nastop. Verjetno bo to okrog 15. avgusta, ko bomo končali letošnja dela na stadionu,« je pojasnjeval tovariš Marcel.
»Kot vidim, imate v brigadi kar precej dela?«
Neumorni športni delavec se je spet nasmehnil. »To pa drži. Zdaj imam kar tri funkcije: sem komandant brigade, športni pedagog in še gradbeni tehnik povrh. Ne gre drugače. Saj poznate tisti pregovor, na koga se lahko zaneseš: U se i u svoje kluse . . .,« se je šalil.
Napletala sva pogovor še o tem In onem. Predvsem o športnem parku. Ta je bil po besedah tovariša Marcela Piranu tako potreben kot ribi voda. V društvu, ki šteje skoraj 400 aktivnih pripadnikov (lani se je to društvo uvrstilo v LRS na prvo mesto med vsemi Partizanskimi kolektivi), so zlasti marljivi rokometaši. Člani
so postali letos prvaki Istre, pionirke so letos osvojile v Sloveniji prvo mesto. Toda vsi ti odlični športniki in še drugi fizkulturniki so morali na treninge in tekme vse tja do Lucije — do 8km oddaljenih igrišč. Vse do predlanskim v Piranu ni bilo športnih naprav. Zdaj pa je seveda že bolje, Predlanskim so začeli graditi svoj športni park, ki dobiva iz leta v leto jasnejše obrise. Tu je že betonsko igrišče za rokomet in košarko, letos -so zgradili nekatere naprave za atletiko. Drugo leto pride na vrsto nogometno igrišče, atletska steza in še kaj morda.
»Kaj pa bo prihodnje leto?«, sem vprašal pred odhodom.
»Drugo leto mora biti stadion dograjen,« je bU odgovor. Pogledal sem piranskega načelnika. Morda pretirava? Toda odgovor je bil trden, kratek. Nič oklevanja.
»Torej računate spet na pomoč občine?«
»Vsekakor. In tudi na svoje roke. Na naše pionirje in mladince. Ko bo naš stadion dograjen, ga bomo znali še bolj ceniti, ker smo ga zgradili sami z lastnimi rokami.«
Stisnil sem mu roko. »Srečno! In obilo uspehov pri delu!«
»Hvala! Pa še pridite! Drugo leto, ko bo stadion dograjen.«
Spustil sem se po strmini navzdol proti mestu. Ura je bila poldne. Mladina je sedela .pred šotori in čakala na kosilo. Na tečne, okusne in tudi pošteno zaslužene obroke. Iz loncev je zapeljivo dišalo. Veter pa je izpod obzidja nekdanje trdnjave prinašal zvoke pesmi. Zvoke pesmi, ki so jo peli piranski pionirji in mladinci.
Tabor Sežana - Postojna 4:1 (5:0)
V nedeljo sta v Sežani odigrali enajstorici ŠD Tabor iz Sežane in NK Postojna nogometno tekmo za pokal Jugoslavije za koprsko podzvezo. Tekma se je končala z rezultatom 4:1 v korist domačinov.
Domači so že v začetku ostro
Med pomanjkljivostmi naših turističnih ureditev moramo šteti kot eno izmed največjih pomanjkanje športnih naprav. Nadvse je značilno, da ima teniško igrišče ob našem morju samo Portorož, čeprav ib.i bilo nujno potrebno vsaj še v Ankaranu. Se slabše je glede igrišč drugih športov. Čeprav smo ob morju, ne nudimo ničesar vodnim športnikom. V vseh pomembnejših. obmorskih turističnih središčih je turistom na voljo vsaj vodno smučanje. Pri nas ni. Namesto da bi bili v Portorožu dobili za vodno smučanje primerne čolne, smo zgradili nekakšen »vrtiljak«, s katerim ne vemo kaj početi. Pri tem pa tudi nimamo najemnih motornih in športnih veslaških čolnov in. jadrnic.
Najhuje od vsega, česar še nimamo, pa je to, da nismo zgradili športnih plavalnih bazenov. In vendar si brez takih bazenov boljšega obmorskega letovišča ne moremo zamisliti. Turisti — zlasti tuji, katerih si želimo čimveč — večkrat vprašujejo, kako je to mogoče. Pri tem namreč ne 'gre le za športno plavanje oziroma vade-nje in tekmovanje, marveč tudi za samo kopanje. V času ko je morje razburkano ali premrzlo, bi se mogli turisti v takih bazenih nemoteno kopati. Ce želimo raztegniti turistično sezono na predsezono in posezono — in to pač hočemo — tega brez bazenov ne bomo mogli doseči. Le kaj naj počne turist ob morju, če se na odprtem ne more kopati, bazena pa ni?
Vendar ne gre samo za to. Po med-
narodnih športnih predpisih urejene plavalne bazene bi potrebovali tudi za gojitev domačega plavalnega športa in prirejanje kvalitetnih plavalnih tekem, morda tudi mednarodnega značaja, ki bi nedvomno močno zanimale tako domače kot tuje turiste in privabljale gledalce tudi od drugod. Razen tega bi v njih mogli pospeševati učenje plavanja za vso mladino. Statistika nam namreč pravi, da v Jugoslaviji več kot tretjina državljanov ne zna plavati.
V zadnjem času so povsod po naši državi spoznali veliko potrebo po športno urejenih plavalnih bazenih v zvezi s športom in ljudskim zdravjem. In kar je pri tem še posebno pomembno: izkazalo se jc, da se investicije v talke objekte lahko tudi amortizirajo! Ob pravilni organizaciji se mimo -tega sami vzdržujejo in izpopolnjujejo. O tem smo se mogli prav te dni poučiti iz članka v zagrebški »Borbi« z naslovom »Bazeni — donosna investicija«. Pisec članka SI. Plaov.lč našteva vrsto takih naprav od modernega športnega plava-lišča olimpijskih mer pri Tašmajdan-skem stadionu v Beogradu In velikega plavalnega stadiona v Dubrovniku do bazenov v Boru in drugod v manjših krajih.
Ze vstopnina za izkoriščanje uslug plavališč donaša dovolj sredstev za vzdrževanje, pravi Plaovlč. Vstopnina pri plavalnih tekmah pa prinaša tudi še sredstva za amortizacijo, če seveda ni prekratko odmerjena. Beograjski plavalni stadion obišče v poletnem času do G00 kopalcev, čeprav
imajo v bližini kopališča na Savi in Donavi. Plavalne tekme v Dubrovniku pa je gledalo več tisoč gledalcev.
Če premislimo vse to, nam moro postati očito, da investicije, katere bi žrtvovali za ureditev modernih športnih plavalnih bazenov ob našem slovenskem morju vsaj v glavnih turističnih središčih, no bi bile proč vržen denar. Poleg vsega drugega bi nam prinašale še turistično korist z možnostjo podaljšanja turistične sezone v predsezono in posezono. Zaradi tega se velja resno zamisliti v to vprašanje in poiskati čimprejšnjo rešitev.	R. R,
napadli in trikrat zapovrstjo zatresli mrežo gostov. Prvi gol je iz akcije dosegel Sosič. drugega iz prostega strela Delizajmovič in tretjega spet Sosič. Domači tudi v drugem polčasu, niso popustili in Planinšek II. je iz solo akcije dosegel še četrti gol. Gostje so pa zaradi nesporazuma domače obrambe dosegli častni gol po svojem srednjem napadalcu.
Sežanska enajstorica je presenetila gledalce z dokaj dobro igro. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena, saj so razen priznanih golov dosegli še štiri gole, ki pa jih je sodnik zaradi domnevnih offsidov razveljavil.
Sežansko enajstorico čaka zdaj tekma s trboveljskim Rudarjem, ki jo bodo odigrali prihodnjo ne-.deljo v Trbovljah.
Moštvo Tabora je nastopilo v naslednji postavi: Planinšek I„ Paradizo, Stoka, Delizajmovič, Planinšek II., Kocjan, Rešeta, Trebeč, Sosič, Čok in Kovačič (Stopar).
Od 18. do 31. julija je bila Ljubljana prizorišče borb mladih šahistov. Tekmovanja se je udeležilo 30 mladih igralcev iz vse Slovenije, Da bi dobili res najboljše šahiste, se je vršilo najprej predtekmovanje v clveh skupinah (B kol po švicarskem sistemu), Najboljših sedem lz vsake skupine pa se je uvrstilo v finale.
Koprski okraj sta zastopala letošnji koprski prvak Silvo Kovač in Janez Štefančič iz Postojne. Kovač je v predtekmovanju s 4 točkami zasedel 2. — 4. mesto in se uvrstil v finale, štefančič pa je bil v drugi skupini 10. in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
V finalu so se bile hude borbe 2a naslov prvaka, katerega si je zasluženo priigral ljubljanski prvokate-
gornik Ankerst z 10 in pol točkami pred lanskoletnim prvakom Pešccm iz Celja z fl točkami. Slede: 3. Žagar 9,4, 4. Musil 8,5 (oba Maribor), 5. Kovač 7,5 (Koper). G. Piberl 7,5 (Maribor) itd. Prva trojica ima pravico do udeležbe na državnem prvenstvu v Varaždlnu.
V tako borbenem in kvalitetnem prvenstvu je naš predstavnik Kovač potrdil svoj lanskoletni uspeh in dokazal, da lahko postane dober šahist tudi izven močnejšega šahovskega centra, čeprav nI takih pogojev.
Najboljšim mladincem bo, kot posebna nagrada, omogočeno, da septembra demonstrirajo partije na velikem mednarodnem turnirju na .Bledu.	S. K
VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE
»Ugasnite luč in dvignite zastor.«
V	prostorni kabinet je pomežikala svetloba sivega jutra. Padal je moker sneg. Vsi obrazi so bili čemerni.
V	kabinetu sta ostala le Molch in Dcmentjov.
»Kapetan Ruckert, z varni bi želel govoriti o neki posebni stvari.«
Molch je stopil za mizo in sedel v naslanjač nasproti Dementjovu.
»Prav z vami, in to zaradi tega, ker imam edino vas za človeka, ki spoštuje povelja in ne postavlja nepotreb nih vprašanj.« Molch je prezirljivo pogledal izpraznjene* stole.
Govoril je, ne da bi odvrnil svojih oči z Dementjova.
»Propad našega imperija je bledenje nekaterih histe-rikov. To se ne bo zgodilo, kapetan. Naši bodo Ruse pri Berlinu zmleli v sončni prah. Imamo ljudi, ki bodo napravili to tako hitro, da bo Rusom sapo vzelo. Toda vi veste kapetan, da tega ni moč napraviti z golimi rokami. Ti ljudje morajo imeti sredstva, da bi lahko začeli vse znova. Zaradi tega jim odpremljamo dragocenosti. Za to je odgovoren naš oddelek — jaz in vi.«
»Voljno bom izpolnil vsa vaša povelja,« je rekel Dementjov svečano, gledajoč Molchu v oči,
»Je v muzeju vse končano?«
»Vse. Na zaboje je treba napisati le naslove.«
»Vzemite s seboj nekaj vojakov, ki bodo izpisovali naslove. Naslov se glasi...«
M51ch je dal Dementjovu zganjen list papirja. Na njem je pisalo: »Hamburg, Elisabethstrasse 7, GriimvalcL«
»Bržkone se vam zdi naslov preveč navaden. Ne bojte se, kljub vsemu bo tovor prišel v prave roke.«
»Komu naj v pristanišču predam zaboje?« je vprašal Dementjov vstajaje in napeto pričakoval odgovora, od katerega je lahko zaviselo vse.
»Packhaus številka 19. Richard Brandt. Zahtevajte potrdilo: Prejel toliko in toliko zabojev. Kopijo tega potrdila boste prinesli meni. Morda pa bo Brandt prišel v muzej kar sam.«
»Mar ne bi bilo bolje, ko bi sam odpremil zaboje na ladjo? Menim, da bi bilo tako bolj zanesljivo.«
»Vidim, da še niste slišali o Brandtu,« se je nasmehnil Molch. »Neprevidni ste, ko dvomite vanj. On je ge-stapovec in s tem je vse povedano. Delajte natančno tako, kakor sem vam rekel.«
Dementjov je šel iz kabineta.
»Zgodilo se je prav tisto, česar sem se najbolj bal,« je razmišljal. »Da bi svoj posel čimbolj prikril, je postavil .Molch med menoj in ladjo Brandta, ki ga očitno bolj pozna in mu bolj zaupa. Molch ni na to niti pomislil. Enostavno hoče, da bi šlo tihotapljenje po običajni poti. Morda je Brandt celo prvi člen v tej verigi.«
Dementjov je bil odrezan, od pristanišča. Packhaus št. 19 je bil nekaj kilometrov vstran od »operativnega pristanišča«.
Ko je stopil iz stavbe, je bil Dementjov še bolj zaskrbljen. Ulica je bila polna vojakov in ta sivozelena reka se je skupaj z orožjem in vso svojo prtljago pomikala proti pristanišču. Prebijal se je proti njihovemu toka in za hip se mu je zazdelo, da ga pušča sreča na cedilu.
Pisanje naslovov na zaboje je trajalo približno eno uro. Molch je bil imeniten organizator. Kakor hitro so končali s tem delom, je že pripeljal tovornjak z vojaki-nosači.
Dementjov je nadzoroval natovarjanje zabojev in neprenehoma razmišljal, kaj naj stori, da se prebije v pristanišče.
Deset korakov od Dementjova je stal oficir v usnjenem plašču z oznakami, kakršne so nosili oficirji transportnih enot. Samo njegova kapa je bila oficirska. Tudi on je nadzoroval natovarjanje. Ko je bilo delo končano, je oficir pristopil k Dementjovu.
»Ste vi kapetan Ruckert?« Ne da bi čakal na odgovor, je dodal: »Jaz sem Brandt. Pojdite z menoj.«
Za vogalom je stal Opel. Brandt je sedel za volan, odprl druga vrata in pomignil Dementjovu, naj sede. Duh po bencinu se je v avtomobilu mešal z duhom po parfumu.
»Koliko je zabojev?«
»Devetinsedemdeset.«
Brandt je potegnil izpod sedeža blok, iztrgal list in napisal: »Prejel sem 79 zabojev specialne pošiljke.«
»Pozabili ste se podpisati.« je dejal Dementjov, ko je potrdilo prebral.
Brandt ga je motril s svojim srepim pogledom.
»Predajte to Molchu. Vse je v redu. Lahko greste.«
»Mar mi ni treba iti v pristanišče?«
»Ne.« Brandt je odprl vrata. »Na svidenje!«
Opel se je zganil in odšel. Za njim je krenil tovornjak z nosači in zaboji.
Dementjov se je vrnil v oddelek in na hodniku naletel na Zandla.
»Kako napreduje delo, Ruckert?« je zaskrbljeno vprašal in gledajoč, dodal: »Prijateljsko vam svetujem, pazite, da ne bi pozabili z zaboji odpremiti tudi vas.«
»Ne razumem.«
»Rekel sem vam dovolj jasno.« Zandel se je priklonil in nadaljeval svojo pot.
Dementjov je stopil v Molchov kabinet. Moral je čakati nekaj minut, da je Molch dokončal telefonski razgovor. Govoril je kratke besede. »Da ... da ... ne .., da...«
Odložil je slušalko in vzel potrdilo, ki mu ga je bil dal Dementjov; potrdilo je pazno prebral, si zapisal nekaj v svoj notes, potem ga pa v pepelniku zažgal.
»Mar niste hoteli nekaj reči?«
»Da, samo to, da bi bil Brandt lahko malce bolj vlju-J den.«
»To sem vam že pojasnil: on je gestapovec. Vljudnost je njihova hiba. Mimogrede povedano — on je bil prvi, ki vas je hotel preveriti, ko ste stopili k meni.«
»To pomeni, da odgovarjam jaz samo za natovarjanje zabojev na kamion?«
Novo zanimivost Pirana - akvarij
vanju podvodnega bogastva našega morja pa tudi drugih naših voda. Preteklo soboto je prof. Kodnič kot uajagilnejši član društva odprl v Piranu nasproti hotela »Metropol« piranski akvarij, ki obsega v tej svoji prvi fazi samo šele sred-njevelilc prostor s trinajstimi steklenimi bazenčki, je pa že sedaj zelo privlačno in primerno urejen. Kljub majhnemu številu ločenih akvarijev je v njih zbrana že kar številna, predvsem pa pestra izbira prebivalcev našega morja in kot posebnost v dveh ločenih ba-zenčkih — ribice iz Fiješkega jezera, ki pokončujejo komar-jeve ličinke, in pa človeška ribica (močerll) iz naših podzemeljskih jam. Stene pa krasijo nagačene morske ptice, katere je z velikim razumevanjem in željo po sodelovanju prispeval Ornitološki zavod pri Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, in pa velike školjke, kakršne rasejo v morju vzdolž slovenske obale,
Novi akvarij je bil takoj v prvih dneh deležen že izredno močnega obiska in to ne samo zaradi nizkih cen, temveč predvsem zato, ker si turisti ob morju želijo spoznati življenje v morju. Akvarij je odprt vsak dan od 9. do 10. ure, ko se lallko vodje skupin dogovorijo tudi za poznejše obiske raznih skupin, in pa zvečer od 18. do 23. ure.
Novi akvarij v Piranu, predvsem pa vsi, ki so ga omogočili; zaslužijo vso pohvalo, saj so postavili temelje ustanovi, ki je bila za slovensko obalno "področje nujno potrebna.
Juie
NOGOMETNO PRVENSTVO NA ULICI
V Limi, glavnem mestu Peruja, je vsako leto nenavadno popularno nogometno prvenstvo. Tekem na tem prvenstvu ne igrajo na nogometnih igriščih, marveč kar na ulicah, ki jih za promet zaprejo in označijo z apnom. Publike je vedno veliko. Ljudje stoje na pločnikih, vise po drogovih električne napeljave, po oknih in strehah.
11. avgusta 1981 • ZADNJA STKAN • LETO X. — St. 33'
Sonja, tigrica v živalskem vrtu Sidneya v Avstraliji, je v ujetništvu polegla tri mladiče. Poprej sicer krotka žival je kar podivjala in so jo morali zvezati, nakar ji je veterinar dal neke injekcije, po katerih se je spet pomirila, da so ji lahko vrnili mladičke, ki jih na sliki drži strežnica v zooju
Poročali smo že o iznajdljivosti francoskih duhovnikov. Danes ivam predstavljamo spet svojevrstnega posebneža. Je to jezuitski pater Aimé Duval, kl že sedem lot hodi po svetu in pridiga ljudem samo s pesmijo in kitaro. Te dni je bil v Rimu, kjer je med bori na Monte Antenneji nastopil pred udeleženci svetovnega kongresa tabornikov. Sam tudi kom-ponira in jemlje inspiracije za svojo glasbo iz ritualnih motivov, pomešanih z jazzom New Orleansa. Od leta 1954 je šlo v promet nad milijon gramofonskih plošč z njegovo glasbo, kar mu seveda nosi mastne tantieme, zato ni nič čudnega, če se je opredelil za to vrsto življenja
ESPERANTO — MATERINŠČINA
Dveletna Liza Helmet je prišla s svojimi starši v Hamburg, kjer so jo sprejeli člani esperantskega društva. Ta dveletna deklica je izzvala v hamburškem pristanišču veliko 'pozornost. Čeprav je prišla iz San Diega v Kaliforniji, kjer govore pretežno angleško, zna Liza govoriti le esperanto!
Agilni člani Društva akvaristov slovenske obale so s požrtvovalnim delom in ob razumevanju s strani ObLO Piran v kratkem času uredili prvi del javnega akvarija, ki naj bi se sčasoma razrasel v veliko ustanovo, namenjeno prikazo-
Donnlc Haynes iz mesta Por-tia v Arkansasu (ZDA) je svojega kozla zdresiral kot jahalnega konja in zdaj sta skupaj največja zanimivost svojega kraja
— Ce boš želela še kaj pomoči, kar pokliči mamico, pa bo prišel očka .. .
Najnovejša piranska panorama s palube m/l »Bela krajina«, ko je bila ta minulo soboto in nedeljo zasidrana v domačem zalivu, ker žal za sedaj zaradi svoje velikosti ne more pristati v nobenem slovenskem pristanišču
ANKETA O SRECl
Znani Gallupov inštitut za ugotavljanje javnega mnenja je napravil anketo o tem, kaj bi večina Američanov potrebovala, da bi bili popolnoma srečni. Večina jih je odgovorila, da bi jim zadostovalo, če bi njihove plače in dohodki narasli za eno tretjino. Zanimivo je, da si skoraj nihče ni želel povišanja prejemkov za polovico, prav tako pa jih je bilo malo, ki bi si želeli manj kot tretjino. Polovica anketiranih Američanov je Izjavila, da so srečrui, če lahko večerjajo ob šestih in sedejo k televizorju.
Sofija Loren snema v Tirre-niji v Italiji zgodovinski film iz Napoleonove dobe pod naslovom »Madame Sans-Gene«, v katerem ima seveda glavno vlogo. Na sliki jo vidimo kot Maršalko Lefevre v sceni, ko se 'krega z Napoleonom. Film snemajo Francozi, režiser pa je Christian-Jaccjue
TOMBOLA ZVVI V KOPRU
Muhasta botra Sreča
Čudovito lep dan je minulo nedeljo privabil na koprski stadion okrog osem
Napovedovalec Jože Lavrenčič in oba pionirja, ki sta v nedeljo posodila svoji ročici muhasti botri Sreči na veliki tomboli ZVVI v Kopru
tisoč udeležencev velike javne tombole, ki jo vsako leto prireja občinski odbor Zveze vojaških in vojnih invalidov v Kopru. Na tisoče parov oči je z veliko pozornostjo sledilo gibom Nevenke Čebular in Borisa Kocjančiča, učencev drugega razreda osnovne šole, ki sta iz bobna vlekla številke.
Petnajst tisoč srečk, petnajst tisoč žel'a! In ko so bile izžrebane manjše, vendar bogate nagrade, je na stadionu zavladalo veliko razburjenje. Iz- bobna so vlekli številko za številko in skoraj 10 minut je trajalo med več tisočglavo množico napeto vzdušje — vse dotlej, dokler ni bila izklicana usodna številka
Osem tisoč glava množica je minulo nedeljo napolnila koprski stadion, kjer je bila poslej tradicionalna vsakoletna tombola ZVVI, na kateri je glavni x)~v,tek osebni avtomobil
enajst. Takrat pa je -pridt-velo na oder pet srečnikov. med katere je nagajivi žreb takole razdelil pet tombol: Spačka- je dobila Katica Stranjščak iz Škofij, ki je igrala na tombolsko, karto svojega dvanajstletnega sina Stanka. Televizor je izžrebal študent ekonomije Dino Pucar iz Puč, hladilnik Zeljko Stare iz Careja pri Kopru, moped Colibri Lino Gorela iz Kopra in radijski sprejemnik z gramofonom Josip Novak iz Kopra. Najbolj zanimivo pa je bilo, da med številnim občinstvom ni bil navzoč 12-letni Stanko Stranjščak, ki se ima za srečo zahvaliti svoji sestrici Vidi, saj mu je ona ku-pila srečko, s katero je postal najmlajši lastnik Tomosovega Spačka.
Franc Butter iz Liverpoola v Angliji pospravi vsak dan za kosilo goro mesa, kakršno kaže gornja slika. Ustrezno svojemu teku je tudi močan, saj kot za šalo opravi delo petih mož
Naročajte,
berite in širite
»Slovenski Jadran«