XIV. letnik.
V	Gorici, dne !ll. in:ij;i I !)0(i.
22. številka.
i
Izhaja vsak črlrlck ob 11. uri dopoldni'. Rokopisi so 110 vračajo. Nofrankovann pisma sc no sprejemajo.
Cona lislu znaša .X	colo	loto	krono,
xa	pol	lota	2	kroni.
Za manj [premožni1 ta	colo	leto	H	krone,
za	pol	lota	K	160.
Za Nemčijo jo cona liBtu 6 K, za druge deželo izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodua Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
lovenaKo
Naročnino in naznani i.i s pr e j c nia n; ravnistvo, (iorica, Si*nn*niška ulica St. 10. Posamo/.iK! številki* m* prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, i.a Josip Verdijevem tu-kališču nasproti nie-stneni vrhi. pri Vaclavu Baumgarll v Korenjski ulici in na Korenjskcin bregu (Hiva (.orno) Sl. II-. po 8 vin.
(Išiasi in poslanic« st* raČunijo po polit vrstah in sicer: čo se liska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pog' dbi.
telj in odgovorni nrednik: Ivnn Bajt v Gorici.
Tiska „Nai-(idu« Tit>linriu»“ (rdpov. L. Lnkežič) v Gorici.
Binkoštni program.
Nad Zveličarjem jo počival duh modrosti, nmnosli, sveta, moči, učenosti, pobožnosti in btrahu božjega. Ta duh je tolažnik ubogih in žalostnih, lačnih in žejnih, preganjanih in trpečih. Zato govori‘Zveličar po preroku Izaiji (61. 1.): »Gotpod duh je nad menoj, ker me je Gospod pomazilil: poslal me je pridigo-vat krotkim, da ozdravim pobite v srcu in oznanim jetnikom prostost, in zaprtim rešenje; da okličem spravno leto Gospodovo in dan maščevanja našega H )ga, da ulolažim vse žalostne, da prijavim žalostnim Sion in jim dam venec namesto pepela, olje veselja namesto žalosti, prazničen plašč namesto žalostnega duha“.
Prav tega Duha, ki je Tolažnik ubogih in žalostnih, lačnih in žejnih, preganjanih in trpečih, je obljubil Zveličar svoji sv. cerkvi. To svojo obljubo je izpolnil na binkoštni praznik. Na binkoštni praznik so bili napolnjeni apostoli se sv. Dahom. Ž« tisti dan no začeli oznanievpli evangelij ubogim in žalostnim, preganjanim in trpečim.
Kakor so delali apostoli, dela tudi sv. cerkev čase, ker tudi ona ima istega sv. Duha, ki jo oživlja, kakor je obljubil Gospod: „Jaz bom Očeta prosil in vam bo druzega Tolažnika dal, d a pri vas ostane vekomaj, Duha resnice, katere a svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ga tudi ne pozna; vi pa ga boste poznali, ker bo pri vas ostal in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot; k vam bo prišel" (Jan. 14, 16).
To je slovesna obljuba Gospodova, ki se izpolnuje v sv. cerkvi v vseh vekih. Prav tisti sv. Duh, ki je počival nad Zveličarjem, ki - je napolnil apostole na binkoštni praznik, prav listi sv. Dah oživlja sv. katoliško cerkev. Ona je po sv. Duhu tolažnica ubogih in žalostnih, lačnih in žejnih preganjanih in trpečih. Z močjo sv. Duha, ki je duh ljubezni, je
LISTEK.
Jezuit in prostozidar.
(Dalje.)
Pater je kazal sočutje do njega, poučil ga o raznih predsodkih ter ga bodril in krepil v dobrih sklepih; ali izdal se ni. Pozneje so se morali Nemci umaknili premoči; zdaj pa so spravili bolnika v sili v škofovo palačo, in sam škof ga je včasih obiskoval.
Hardeg se je ginjeno zahvaljeval za to dobrohotnost in človekoljubje; ali škof odvrne hvalo ter pokaže patra ter reče : „Za vse to se imate zahvaliti le
o.	jeznitu — llardego, ki je tudi Nemec!-1
Avgust ostrmi, niti besede ni mogel izreči.
„Da, ljubi Avgust, tvoj brat sem," reče zdaj pater ter mu poda roko. „Ma-terina podoba in sablja, ki je bila prej moja, me jo privedla na pot, da sem te izpoznal. Bog te je privedel v moje roke v potrebi.*
Oba se poljubita, škof in drugi so zavzeti gledali ter častili božjo naredbo.
Avgust je bil zdaj kot doma; in takoj je sporočil lo svoji soprogi, kako mu je zdaj dobro, in kako se je čudovito
s v. cerkev v vseh časih skrbel« za uboge in lačne, preganjano in trpeče, ler je zanje zidala razne dobrodelno zavode, vstunavljala dobrodelna društva in delila raznovrstno podpore. Da. sv. katoliška cerkev je bil« v vsih časih cerkev ubogih in kot laka se jo s silovito močju razširjala po vsem svetu.
Duhi ljubezni in požrtovalnosti obudimo v svojih srcih tudi mi, kakor nam kliče sv. Pavel in ž njim sv. katoliška cerkev: „Obudi milost Božjo! Zakaj Bog nam ni dal daha strahu, ampak moči, ljubezni in treznosti11. (Tim. 1, 6) Otresimo se vseh ozirov in posvelnega strahu, ki gleda le na zunanjosti, ki se sramuje revežev in trpinov! Oznannjmo evangelij ubogim in žalostnim, lačnim in žejnim, preganjanim in trpečim ! Snujmo dobrodelne zavode, kakor so delali od nekdaj katoličani, vstanavljajmo dobrodelna in izobraževalna društva in skrbimo za duševno in gmotno dobro ubogega ljudstva, ki se Jezusu sinili! Tako delovanje je v smislu katoliške cerkve, kije cerkev ubogih. To je Jezusov
.»«.„1.1 tt i ; „ u i	-	o.*;;*
Evo naš binkoštni program, ki ga kličemo v spomin vsem somišljenikom in čitateljem, kličoč: Srečne in vesele praznike I
Slava slflVBnshim Štajercem!
V	torek je bila na Spodnjem Štajerskem volitev za peto skupino državnega zbora. Kandidat katoliške narodne stranke dr. Anton Korošec je sijajno zmagal. Liberalna stranka in njeni politični zavezniki nemškutarji so poraženi sramotno.
| Dr. Anton Korošec je dobil , 19.158 glasov, liberalni kandidat Kebek 2807, nemškutar VVratschko I 7065 glasov.
sešel z bratom. Potolažil jo je, da za enkrat ne pride več v boj in da so utegne vojna kma u končati ter se bo mogel vrniti domov. Ta novica je bila pač veliko veselje za ubogo soprogo.
Naslednje poletje po sklenjenem miru se je Avgust srčno poslovil od brata na svidenje v nebesih — ter se vrnil domov. Kurol pa je ostal še v Or-leanu, da bi izpolnoval onde svoje stanovske dolžnosti.
16. julija 1871 — po enem letu — je stopala armada zopet v glavno mesto, kjer so jej napravili zelo slavnosten sprejem.
Hardega je povidal deželni knez v polkovnika ter so mu javno zahvalil za njegovo slnžbo. Ali kmalu na to je prosil Avgust, naj ga denejo v pokoj, in knez ga je odpustil, th tudi nerad. Avgust Ihrdeg je hotel živeti za rodbino in skrbeti tu Ji kaj za dušo, kar je do zdaj tako zanemarjal.
Murija pl. llardeg je bila izporočila ob smrti župnika od sv. Elizabete ono Marijino sliko, pred katero je bil obesil Karol svoj meč, predno je bil šel v ra-mostan. Zdaj pa jo jo izročil spet Avgustu Hardegu. In ta jej je odmenil najlepši prostor v hiši, obesil pred njo isti
Dr. Anton Korošec je izvoljen proti neniškutarskemn kandidatu Wia[schkol.u z veliko večino 12.088 glasov, proti liberalnemu kandidatu Rebku pa z ogromno večino 10.346 glasov, proti obema skupaj z večino 0281 glasov.
Slava slovenskim Štajercem! Slava novemu državnemu poslancu dr. Anionu Korošcu ! Volitev je pokazala, da s° mej Slovenci vse spletke liberalcev in socialnih demokratov zaslonj! Izvoljen je mož, ki neumorno deluje za slovensko ljudstvo na Štajerskem,	mož, ki je
odločno slovenskega in odločno katoliškega prepričanja,	Na lleh so
spletke liberalcev, ki	so glasovali,
kakor poročajo nemški	listi, za nem-
škutarja Wratschkota, na tleh vse nečedne spletke socijalnih demokratov, ki so proti ljudstvu šli v ogenj
—	•'	•	* * t ir*	. .1 . v .	•	» i •
čemo svojini štajerskim bratom in novemu slovenskemu državnemu poslancu:
SLAVA!
Državni pravdnih gosp. Uidulicli in na£a Podgora.
Pri porotni razpravi, ki se je vršila dno 23. t. m. proti znanim tatovom svedrovcem nazival je državni pravdnik g. Vidulich nRšo Podgoro dosledno z „Pie-dimonte11 to je z ono spako, v katero hočejo naši narodni nasprotniki prekrstiti to našo starodavno ra«. Znano je, da je vlada svoječasno prepovedala uradno rabt. te spako. To mora biti g. Vidulichu kakor državnemu pravdniku brez dvoma znano; če mu pa ni znano,
meč ter posvetil sebe in družino Nebeški kraljic'. Tj e jo postavil tudi sliko svojo matere in zmečkano srebrno pušico, ki mu je bila rešila življenje pri Orleanu. Poleg nje jo bil tudi napis in namenil-nici: „lz hvaležnosti do Devico Marije, ki me jo rešila iz dvojno nevarnosti — dušno in telesne — od framasonstva in smrti v boju — posvetil A. pl. II.
*
* *
Kako je bilo pa pozneje?
L. 1872 so bili jezuiti pregnani iz Nemčije! Lutzova doba je še v dobrem, to je v slabem spominu!
In kako je druge ? Vidi se, da zdaj no gre le za jezuite, ampak sploh za boj zoper katoliško vero in cerkev; Irama-soni delujejo dosledno, samo da so zdaj bolj odkritosrčni.
L. 1889 ob slavnosti Giordana Bruna so nosili po Kirnu mimo vatikana 100 zastav s podobo satanovo! In njih poglavar luciferijan Lemi so je dal ('. 1803) v Himn, v palači Borgeze — r.ekaj strani od ulice „della serofa** — slovesno inštalirati kot luc;ferjev papež! To je oni in isti človek, ki je izdal I. 1886 to-le geslo kol višji mojster.
„Duhevnike je treba pokazati ljudstvu kot sleparske, ker uče ljudstvo reči,
jo njegovo početje tem b il' obsojevreJno ker dokiiznju, da se idjulilhujo a stranko, naši narodnosti sovražno, koje namen jo polničiti s silo naši krajevna imena. Mi obsojamo kar najstrožjo tako postopanje od strani javnega funkcionarja,	kateri	je	poklican v varstvo zakonov	in	ne	v njih rušenje in pričaku-
jemo, da pristojne oblasti take — neslanosti, da se hujše ne izrazimo, v bodoče preprečijo. Gosp. Vidulich bi moral bolj nego katerikoli drugi uradnik poznati razmere naše dežele in vedeti, da se a takim pačenjem naše Podgore skrajno žali čustvovanjo celega našega nuroda.
Sploh g. Vidulich ni mož na svojem mestu.	On	jo	uže	10 let državni pravdnik
v Gorici;	za	to	mesto se jo od njega
brez dvoma zahtevalo znanje slovenskega jezika. Ali on še dandanes nu zna slovenski. To je dokazal pri porotni razpravi dne 25. t. m. Čital je sicer v svojem konečnem govoru nekaj slovenskih stavkov, ii šo čital jih ni prav !
Slovensko ljudstvo ima pravico zahtevati, da poznaj javni obtožitelj jezik slovenskih obtožencev popolnoma, da je povedbam prič itd. vseskozi in da zna tudi pravilno in popolnoma govoriti, če državni pravdnik ne zna slovenski, kako bo razumel pravdne spise ? Kolikor nam jo znano, sestavljajo — razun kormin-skega — vsi tukajšnji in vnanji preiskovalni sodr.iki slovenske zapisnike, kedar gre za slovenskega obdolženca. Kako pa more državni pravdnik vestno in zakonito vršiti to svojo težavno nalogo, ako si mora dati prelagati zapisnike, pri čemer čestokrat zgine pravi zmisol preloženega stavka?
Sicer se nam pa zdi, da je g. Vidulich zastopal dne 25. t. m. obtožbo proti slovenskemu obtožencu le z namenom, da bi svetu dokazal, da zna slovenski; dobil bi namreč rad mosto više-sodnega svetnika v Trstu, ali pa kakor državni pravdnik 6. razred v Gorici, v katerem slučaju bi ostal do konca dnij
ki jih sami ne verujejo, ter jih slikati kot zajedavce, ki so živo o nevednosti ljudstva. Na ta način odtegnemo narode duhovnikom in jih pridobimo za svoje namene 1“
Jasno !
„Revista massoneria italiana“, ki izhaja s pismenim dovoljenjem najmogočnejšega vel. mojstra, piše I. 1889 str. \ in 1886 str. 378:
»Smoter je razrušenje vseh kraljestev in vseh prestolov; sredstvo k temu je uničenje papeštva in vsake razodele vere(l), radikalno razkristjanjenjedržavo in šole (I), razrušenje krščanske družine (!) in vsake avktoritete.“ —lstotam 1891 str. 132: „Duhovstvo je največji zadržek framasonskega napredka.*1 — L 1889 str. 138: ..Papeštvo je naš dedni sovražnik. Proč od Hima!,‘ — L. 18908tr. 169: „Vsaka razodeta vera je — sirup za ljudstvo (!).“ — L. 1892 str. 231: „Vsak pouk v kateremkoli katekizmu je treba prepovedati v šoli (I).*4 — L. 1892 str, 222, 241: .Vsi prostozidarji so edini: Jemu najplemenitejšemu delu posvetijo svojo Bkrb vsi framasoni sveta “
(Dalje pride.)
med nami*). Kedar se poganjajo za slnžbe in mesta, zna vsak slovenski, ali se pa trudi to znanje dokazati. Mi pa moramo odločno protestovati proti taki zlorabi in proti taki hinavščini, ker je to na škodo uradnikom, ki so v resnici sposobni in jezike znajo, a jih ne pačijo ali na nedostojen način lomijo, kakor g. Vi-dulich.
Ekscelenca Gertscher, kojega hvalijo, naj govori samo 5 minut z g. Vidu-Iischcm slovenski, pa se prepriča, da je le pesek v oči, ako je ta gospod na raz-piavi 26. t. m. par slovenskih stavkov čital, in da slovenski ne zna.
Preziranja naše narodnosti in njega potreb mora biti enkrat konec, saj živimo v pravni državi! Odstranite nam uradnike, ki se hočejo z znanjem našega jezika hliniti, le da se jih poviša, a so v resnici nezmožni.
Sicer pa bomo šo na drogo struno udarili, ako bi se hotelo g. Vidulicha pastili njegove žive dni med nami s tem, da bi se ga povišalo v 6. razred.
Za sedaj zadostuj to.
Politični pregled.
V pondeljek je podal ministerski predsednik princ Hohenlohe z vsemi ostalimi ministri cesarju ostavko. Cjsar je ostavko vsprejel, naloživši dosedanjim ministrom, da vodijo šo .naprej posle ministerstva, in sicer doklor ne bo imenovano novo ministarstvo. Še nikdar ni
7	Avstriji ostavka kakega ministerstva tako razburila vse duhove brez razlike na narodnost in stranke, kukor ostavka sedanjega ministerstva. In to tudi po vsi pravici. Povod namreč, ki je prisilil mi-niBterstvo do takega koraka, je namreč odločitev krone vprid ogrski državni polovici, vsled katere žaga interesom tostranske državne polovice največja nevarnost.
Gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko se je doslej vrejevalo na temelja carinske in trgovinske zveze mod obema državnima polovicama, in trgovinske pogodbe s tujimi državami so se sklepale na podlagi skupnega avstro-ogrskega carinskega tarifa.
Skupna vlada je sklenila v času ex lex-slanja na Ogrskem več trgovinskih pogodb, in sicer na podlagi skupnega avstro-ogrskega carinskega tarifa, ki ga t rg uVi n mre ‘ptfgoVtttfl': pred vsem" pa "s‘k u p^m carinski tarif, bi se morale sedaj, ko bo zavladale normalne razmere na Ogrskem, zakonito inartikulirati tndi v ogrskem parlamentu.
V tej zadevi so se že več tednov vodila pogajanja med obojestranskima vladama.
V teh pogajanjih je ogrski mini-sterski predsednik dr. Wekerle dosledno vztrajal na stališču, da sicer priznava skupno sklenjene trgovinske pogodbe, na-glaša pa, da je v zmislu točke XXX zakona iž, leta 189H za Ogrsko nastopilo stanje gospodarske neodvisnosti na temelju rcciprocitete in da mora vsled tega odločno zahtevati, da se carinski tarif zakonito inartikulira kot samostojni ogrski carinski tarif.
Avstrijski ministerski predsednik princ Hohenlohe je v teh pogajanjih takisto dosledno in odločno zastopa! avstrijsko stališče, da je temelj in predpogoj že sklenjenih trgovinskih pogodb, katerih veljavnost je priznal tudi dr. Wekerle, skupni avstro-ogrski carinski tarif, ter poudarjal, da bi se s samostojnim ogrskim carinskim tarifom samo omajala gospodarska skupnost obeh državnih polovic, ki se manifestuje zlasti v skupno sklenjenih trgovinskih pogodbah.
Tu pogaianja so so končala brez vsptha, ker sta oba ministerska predsednika odločno vztrajala na svojem stališču.
Ker se v tej zadevi ni moglo doseči sporazumljenja, se je odločitev prepustila kronskemu svetu, odnosno kroni sami.
Ta kronski svet je bil v nedeljo. Dr. \Vekerle in princ Hohenlohe sta re-ferirala vladarju o stanju pogajanj in cesar je, ne oziraje se na izvajanja avstrijskega ministerskega predsednika, dr, Wekerleju dovolil, da sme ogrska vlada predložiti parlamentu samostojni carinski tarif za dežele ogrske krone in da se gospodarsko razmerje med Avstrijo in Odrsko v slučaju, da prida do revizije nagodbe, zgradi na temelju trgovinske pogodbe med obema državnima polovicama in ne kakor dosedaj na podlagi carinske in trgovinske zveze.
Vladar se je torej docela postavil na stališče ogrskega ministerskega pred-
sednika, ne da bi lo količkaj skuhal doseči med nasprotujočimi naziranji obeli ministerskih predsednikov kakršnkoli kompromis.
Princ H ihenlohe jt naravno iz te odločitve moral i/.vajati konsekvenc) ter podati demisiio, ako ni hotel poilrediti svojega prepričanja in svojega, to se mora odrito priznati, docela pravilnega stališča volji krone.
In kaj pomenja ta vladarjeva odločitev ?
Ta odločitev no znači ničesar drugega, kakor popolno kapitulacijo krone pred ogrskimi zahtevami.
Vsled tega jo pa tndi opravičena razburjenost, katero je taka odločitev provzročila v tostranski državi.
Zi torek je bila napovedana seja posl. zbornice, katero je pa predsednik grof Vetter vsled demisije ministerstva odpovedal. Tako odpoved že napovedane seje so smatrali pa poslanci vseh strank za neopravičeno in so tudi na primeren način proti nji protestirali.
V	torek se je zbralo v parlamenta vs9 polno poslancev in njih ogorčenje jo dobivalo vprav revolucionarnega izrazu. Šo nikdar, kur obstoji ustava, ni bil parlament v takem nasprotju kakor seda;. Vsakdo se zaveda, da pride skoraj gotovo do velikega konflikta med krono in med lju Iškimi zastopniki. Prvi izraz teh ogorčenosti so je pokazal v torek n i konferenci klubovih načelnikov. Toj kon ferenci je predsedoval dr. Kathrein. Stranke so se zedinile v teh le točksh.
1.	da vlože v poslanski zbornici nujni predlog glede razmerja med Cislitvansko in Ogrsko s posebnim ozirom na to, da je cesar odločil po volji Madjarov. ‘2, da se naprosi predsednika Vetterja, da skliče sejo poslanske zbornico. 3. da odlože vsi delegatje svoje mandate, ako bi cesar od^odil državnozborsko zasedanje. V posl. zbornici pa se je zbralo k posvetovanju nad 100 poslancev in so s tem nnknko demonstrirali proti odpovedi seje. Izbrali so deputacijo, v kateri se nahaja tudi posl. Šuklje, ki se jo podala k predsedniku grofu Vetterju tor ga naproiila, naj bi Bklical za včeraj sejo. Vitter se je iz začetka obotavljal ter rekel deputuciji, da no moro ugoditi taki želji. Kasneje se je pa vendar udal ter je sklical za včeraj sejo. Skoro vsi klubi so imeli v torek svoje seje, na
Irillnail. H A n^ln/>n(V rtllAllBpffolt
nastopanje princa Hononlono in drugih ministrov. K cesarja je bilo poklicanih že več dostojanstvenikov med temi so se imenovali grof Schtinboru, dr. Korber, baron Chlurnetcky in češki namestnik Coudenhova. Razni listi so trdili, da je grof Schiinborn odklonil sestavo novega ministerstva, katero mu je hotel cesar poveriti. Istotako trdo o češkem namestniku grofu Cjudenhovo. Oba sta namreč bajo izjavila, da no bi mogla zagovarjati pred parlamentom stališča, katero je zavzela krona v zadevi carinskega tarifi, Oficijozni listi pa to zanikajo. Tem listom pa gre v takih slučajih malo vere. Sedaj se govori, da bode poverjena sestava novega ministerstva grofu Bylandl-Kheidtu ter da pride na krmilo uradniško ministorstvo, ki bo zasedanje državnega zbora odgodilo ter vladalo s pomočjo paragrafa 11. Naj si bo pa temu tako ali tako, o tem so prepričani vsi, da tako zamotanega političnega položaja, kot jr seda'ji v Avstriji do seduj šo ni^mo imeli od I. 1818 sem.
Državni zbor. — V včerajšnji seji posl. zbornica so je razpravljalo o nujnem predlogu, ki obsoja enostransko odločitev krone glede carinskega tarifi v prid Ogrski in protestira pr iti eventualnemu odgodenju zasedanja. Ur. Lueger je v svojem govoru apostrofirul ces irja osebno, češ, da mu bo svetjvna povestnica naložila odgovornost, če razpade monarhija.
Pregnane redovnice. — 11 Na-versa na Francoskem pjročajo: Po sodnijskem ukazu so odstranili policiji iz samostanov 2l> uršulink. Nekatere el teh so se nasolile po drug h samostanih, druge zopet pri raznih družinah.
Volitve v Belgiji. — Izid volitev
v	belgijski parlament kaže, da bo v zbornici 78 katoliških poslancev in 77 liberalcev, socijalnih demokratov in demokratov. Večina za ministerstvo bo 12 glasov.
Italijani nn avstrijski meji. — Utrdbe ob avstrijskoitalijanski meji delajo Italijani neprenehoma B»š v tern časa zidajo ti naši iti ijanski zavezniki severno od Arsiera tri močno utrdbe. Ceste in prehodi so že vsi podkopani z miniml, ki bi bile ob času potrebe zažgano polom
elektrike. Vse sloji zu sovružnika pripravljeno.
D o p i s i.
I/. Minut. — (Mirenski liberalci in njih priganjači v pra-
vi	luči.) — Čdateljem ,.Prim. L'sla“ je žfl znana afera o bivši „PodružniciM mirenski, zatorej ni polrobno, da stvar od začetka tukaj opišemo, ampak začnimo, kjer smo ne dolgo tega končali. Liberalci se branijo plačati.
Ni preteklo še mesec dni, ko smo poročali, da je „Pcdporno društvo11 v Mirnu dobilo ostanek bivše podružnice. Naši magnati so, ko so zvedeli to novico, kBr zbosnoli. Imijo namreč mnogi dolga pri bivši podružnici. 01 delavcev so vsako soboto pobirali društvenino, podružnici jo pa niso odšteli. Ko bi kuk revni poverjenik tako storil, bi bil hitro v luknji, njim se pa do sedaj ni nič žalega zgodilo. In to jim daje pogam, da s> branijo plačati »Podpornemu društvu11 kot postavnemu dediču bivšo podružnice, kar so isti dolgovali. Kot vzrok navajsjo to, da niso oni v odboru novega društva, kakor so bili to v bivši podružnici. (No, gospodje, dobilo si patent na odborniško sedeže, in potem boste delavstvo lupili kakor bosta hoteli. Dokler pa so veljavni sedanji zakoni o bolniških blagajnah, boJo delavci sami vodili svoja društva.) Ker so pa sprevideli, da v novem društvu ni sedeža za njih, so si izmislili novo nakano. Ustanovimo si novo društvo, so dejali, in temu društvu izročimo denar (seveda se zadnjo ne more zgoditi). Na čelu tega gibanja je mšg. Ssa-lelari in njegov oproda Urban-čič. Žalostno je, da ravno tisti, ki bi morali skrbeti za slogo v občini, delajo zdražbo. Ali je županstvo za to tukaj, da pomiga liberalni zalegi zatirati delavstvo?
Preteklo nedeljo so je vršil v občinskem domu shod, katerega so ti naši možje sklicali. Po katerem paragrafu bo je ta shod vršil, ne vemo. Vemo le to, da ni bil ne javen ne zaupen. Javen ni bil, ker ni bilo našim somišljenikom dovoljeno se ga udeležiti. Zaupen ni bil, ker ni potreboval noben vstopnice, da jo smel vstopiti (seveda vstopiti so smeli le mameluki in oprode liberalnih gnjilob). Ko smo se mi pokazali pred občinskim
iV«mr\m , a n hllrn nnslali do občinsk) stražo, katera nam je zastavila vhod. Ali
je straža za to tukaj, da varuje gnjilo kožo teh ljudij? No, vkljub stražam aeje posrečilo našemu tovarišu Cotičn, predsedniku strojarske organizacijo se shoda udeležiti. Na shodu jo bilo kakih 30 nezavednih delavcev in 10 magnatov. Ur-ban-čič, občinski tajnik, je pročital pravila novega društva, katera se razlikujejo od naših v tem, da „če je la mogoče, naj bo v odboru dve tretjini gospodarjev ali poilpornih udov, in ona tretjina delavcev ali rednih udov. Ko so bila pravila prečitana, je prosil bos.'do naš tov. Golič, katero je dobil. Povedal jim je to-le: Mi delavci imimo že svojo Inlni-ško blagajno, dveh ne potrebujemo. Če pa hočete imeti vi gospodirji tuli svojo, lo mtanovite si jo. Ali dragi gispodje, imeli smo uže društvo, katero ste vi vodili, in po vaši krivdi, po vaši nemarnosti je propalo. Zitoraj niste vredni več našega zaupanja. Če bi bili vi privični, bi plačali, kur bivši podružnici dolgujete.
—	Voditelj slnda g. župan Soilaliri mu jo nato vzel besedo. G. Urban-čič jo hotel nato našemu tovarišu nekaj odgovarjati, ali naš Cotič mu je za vsako hesodo dobro zasolil. Volili so nato odbor novemu drnštvu Ali kako? Po listkih ali z vskliknm ? Kaj še? Povedali ti gospodje le, kdo jo odbornik. G. Scaletari je izvoljen za predsednika, odborniki so pa sami bogataši in le eden dolavec. G. Tinko, kateri je že pral shodom kričal, da delavci ne bodo več g >spolarjem ukazovali, je še na shodu * delavce lopo za nos potegnil, rekoč: „Kileregidilavci hočemo izvoliti za predsednika ?J le ina meluki so tem besedam molčali.
Na shodu so bili navzoči tudi nekateri „demokratia, seme Kopačevo, ki pa je padlo mod trnje in so tako umorila. Ne vemo, kako se ti na snmujejo imenovati demokr»ličnih, ko tako lepo in ponižno služijo in frak drže delavskim zatiralcem.
Liberalci so sklicali shod v občinski dom, in zborovali so pod varstvom občinske straže. Štandal je za občini, če svoj dom in stražo rabi za to, da slepi ljudstvo, varno zb irujejo, in sram vas bodi vseh skupaj, da ne morete brez varstva sabelj zborovati. Kdor ima čisto
vest, se ne boji ljudstva. Zikaj ni na zadnjem javnem shodu, katerega smo mi sklicali (brez vurnva sabelj) odgovoril, ko so mu jo marsikaj nelepega [očitalo? Vidite, mi imamo mirno vest, navdaja nas misel, da se zi pravico borimo, in zato so nikogar no bojimo, shode sklicujemo javne, kdor hoče kaj povedati, ima prosto, in zato vas povabljamo, da se drugič naših shodov udeležite in so tam pričo vsrgi delavstva opravičite, no pa da se skrivate za sablje in županske zidove, in še lam molčiio o tem, kar se vam očita.	(Konec	pride.)
Iz Kobarida. (Občni zbor „Slov. kat. pol. in gosp. društva11 za kobariški okraj). — Dne 20. t. m. jo imelo tukajšnje društvo svoj letni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Potem ko se je bil napolnil Nemcev salon z društvoniki pričalo se jo zborovanje s pozdravom g. predsednika, kateri je na kratkem označil politični položaj.
Na to je poročal g. tajnik o društvenem delovanju v preteklem letu, o katerem se lahko reče, da je bilo plodo-nosno, kar so drušlveniki z veseljem vzeli na znanje.
Odobrilo se je tudi poročilo g. blagajnika o dnevnem stanju, četrta točka je bila volitev novega odbora, v katerega so bili zbrani večinoma stari odborniki. Nato so drušlveniki izražali svoje želje, ter nalagali novemu odboru, da bi se potegoval v teku leta za njih vresni-čenje.
Tako želijo: Stonder iz Gorenje Borjane, da se dobi podpora za popravo občinske cest9 in mosta v tej vasi; da bi se doseglo zagrajenje hudournikov v borjanskej okolici; da bi se z državno in deželno podporo napravile potrebne žico za spravljanje pridelkov iz „Mije“ in „Siola“.
2.	Enake žice zahteva tudi libušenj-ski župan v vraenski občini.
3 Skalar iz Ladri pravi, da je nujno polrebno napajališče na občinskem svetu ziv,.Bočiščem“.
4. Čor iz Sažida prosi, da bi se napravili potrebni koraki, za oskrbo ma-tajarskih planin s pitno vodo.
5. Benko v Staremselu se poteguje za osušenje kobariškega „BlataM in regulacijo Šjaka.
6. Skubin iz Drežance predlaga, da bi se slovenski poslanci potegnili za ko-
-•«njn nn Llaotnini in da bi BO dosegla
vozna pošta iz Kobarida v drežensko občino.
7. Lenkič iz Breginja zahteva dvo-uprežno vozno pošto do Breginja.
8.	Kuntih	iz Homci pravi, naj	bi
visoka viada pošiljala svoje veščake, ki so	nastavljeni	pri c. kr. glavarstvu	v
Tolminu, to je, okrajnega živinozdravnika in potovalnega kmetijskega učitelja po občinah predavat o živinoreji in o živi-nozdravilstvu.
9.	Hrast	iz Livka prosi za dvo-
uprežno	vozno	pošto na Livek in da	bi
se nastavil na Livku pošlni sel za raznašanje pisem po vaseh tamošnje občine.
10. Tudi nekateri društveniki, ki se niso mogli vdeležiti shoda, so naznanili svoje želja namreč; da bi vlada znižala ceno živinski soli za polovico : naj bi se čim prejo začel izvrševati deželni zakon za povzdigo živinoreje; da bi se kmalu postavil most čez Sočo pri Kamnem, da bi visoka vlada žganjetočje kolikor mogoče omejila. Vsi ti predlogi so bili jednoglasno in navdušeno sprejeti.
Kavno tako se je splošno odobraval protest g. tajnika Zamarja proti razdružitvi zakona, kakor tudi njegov jedernst govor o splošni in jodnaki volilni pravici. Po dvournem zborovanju je slednjič g. predsednik, deželni poslanec Lapanja, zaključil sejo z zahvalo društvenikom za mnogobrojno vdoležbo in s pozivom, naj bi ostali društvu zvesti tudi v bodočnosti.
Iz Livka. — V nedeljo zjutraj ob 6. uri je nepričakovano umrl. prav kose je napravljal v bolnišnico v Gorico, obče priljubljeni šele 29 I. stari Ivan Še k li, p. d. Drejač od Golobov, trgovec in podžupan. Njega pogreb je bil nad vse sijajen. Tukajšnji cerkveni pevski zbor mu ja lepo zapel dve žalostinki. Z žalujočo rodbino — sožaluje vsa občina.
N. p. v m.l
Iz F . ... — (Leo i z g 1 e d — in javno pohujšanje.) — Dne 22. t. m. je šla običajna procesija križevega tedna po javni cesti do bližnje podružnice. Po isti poti pride nasproti mlad orožnik, najbrže postajenačelnik v P. Ko se približa možu, ki je nesel spredli sv. razpelo, stopi na stran, poklekne, odkrije
se in spolobno prekriža. S tem jo imenovani orožnik javno pokazal, kako je. skazati čast onemu, ki nas je odrešil s smrtjo na križu. Vsem navzočim, mladim in starim, jo jako dopadlo orožnikovo vedenje. Kaj takega se menda le redko prigodi. Vsa čnst torej takemu orožniku.
Tudi v sredo dne ‘23. t. m. smo šli s procesijo po javni cesti, a v nasprotno stran. Vračajočim se proti cerkvi, pride nasproti 16-leten dečko Š. K., ter gre pokrit naravnost mimo sv. razpela. G. učitelj, ki je bil spredaj pri š. otrocih, pa ustavi, pokara ter veli, naj se odkrije. Nerad je ubogal in šel potem odkrit dalje. Žalostno, a resnično. Kaj vzraste iz tacega mladeniča? Stariši imenovanega so sicer pobožni in dobri, le oče je. kakor pravijo, nekoliko nagnjen k vražam.
Kmalu za tem pridejo po cesti trije domači mladeniči. Dva se takoj odkrijeta, ko prideta blizo sv. razpela. Tretji, neki A. B., pa se nasmehne in gre pokrit mimo. G. učitelj stopi k njemu, zapove mu trikrat, naj se odkrije. Ker ni ubogal, vrgol mu je klobuk raz glavo. Nesramnež ga brž pobere, položi zopet na glavo in gre dalje z roko žugajt: „Čakajte, boste plačal za to 10 K."
G. učitelj pa zakliče proti možem, ki so bili v vrsti tik za š. otroci in osu-peli gledali ves prizor, naj vržejo nesramnežu klobuk z glave. In res, ko pride imenovani izprijeni poba do prvega moža, mu ta res vrže klobuk na tla.
To pa je bilo brezbožnemu mladiču že malo preveč; dvigne tvrej roko in hoče mahniti po možu. A predno je mahnil, se je premislil. Ne vem, kaj bi se mu bilo zgodilo, ako bi bil izvršil namero, kajti vsi navzoči smo bili silno ogorčeni nad takim surovim javno po-hujšljivim vedenjem. Zahvali naj Boga, da je zdrav odnesel pete. Stariši, pazite na vzgojo svojih otrok in dajajte jim lep vzgled.
Eden navzočih.
Novice.
Sv. birmo bo delil prevzvišeni knezonadškof v Gorici na binkoštno nedeljo v stolnici po slovesni sv. maši (okoli 11 ure), popoludne istega dne pa ob 5. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Na binkoštni pondeljek bo sv. birma zjutraj po sv. maši zopet v stolnici; popoldne pa ob 5. uri v javni škofijski kapelici, kjer bo sv. birma v celi osmini binkoštnih praznikov vsak dan zjutraj ob 7. uri, (izvzeniši nedeljo).
Prevzvišeni knez In nadškof je nadzoroval te dni drugi, četrti, peti, šesti in osmi razred tukajšnje c. kr. gimnazije.
V	vseli razredih je imel tudi primeren nagovor. Osmošolcem je govoril o izbiranju poklica. Naj bi obrodilo seme, ki je je sejal te dni prevzvišeni knez in nadškof na tukajšnji gimnaziji obrodilo obilo sadu!
Premeščen,je. — Preč. g. Josip Knavs, dosedanji župe-upravitelj v Topolovcu blizu Oprtja v Istri je premeščen v Dutovlje na Krasu. Proč. gosp. Josip Knavs jo podaril svojo hišo, katero je imel pri Sv. Luciji pri Oprtlju družbi sv. Cirila in Metoda za Istro s pogojem, da ustanovi imenovana družba tam šolo.
Umrl je 22.	t.	m. v	Ljubljani	ravnatelj „Zadružne	zveze11	in na-
čelnik Gospodarske zveze“, brat ljubljanskega škofa, g. Josip Jeglič v starosti 47 let. Pokojnik je bil v gospodarskih stvareh strokovnjak. Ž njim mnogo izgubijo gospodarski zavodi, ki jim je načeloval.
Za »Slovensko sirotišče" v Gorici: P. n. gg. Fajt, pekovski izvedenec ’> K,	Svitoslav Dugar	10	v, Ivan	Gorjup
pekovski izvedenec 1	K,	Anton	Mervič
30 v, Dr. Jos. Drmastja 1 K, Jernej Kopač, svečar, 10 K, Ana Stepančič 1 K.
Bog plati 1
Dtthovske plače so tista stvar, ki tako strašno skrbi liberalce. Pa tudi pri tein seveda namenoma lažejo, saj liberalen časnikar ne moro treh besed zapisati, ne da bi se vsaj dvakrat zlagal. .Slovenski Narod“ zopet piše o duhov-nikih-bogatinih, ki jim hočejo »klerikalci" plače zvišali. Poučimo liberalce nekoliko u kongrui. Tisti duhovnik, ki ima že dovolj, ne bi dobil tndi po ureditvi kongrue nobenega vinarja, aamo tisti, ki hvi v tako siromašnem kraju, kar je potrebno za stanu potrebno življenje, bi dobil toliko doplačanega. Korist bi imeli T prvi vrsti bolniki, ki se ne morejo sarni nič prislužiti, in umirovljeni. Da
bodo liberalci bolje razumeli to vpru-šanje, jim bodi povedano, da imata dr. Tavčar in Hribar sama letnih dohodkov skupaj vsaj za 60 kaplanskih kongru. Zakaj ,,Narod” proti temu ne piše?
V Biljah so je obnesla na praznik Vnebohoda veselica šolsko mladeži prav dobro. Vse točko so se proizvajale natančno. Občinstva je bilo od vseh krajev izredno veliko. Tudi gmotni dobiček — okolu 300 K — je prav povoljen. Vso pohvalo zaslužijo gospodje, ki so priredili veselico.
V Pevmi je imela Marijina družba minolo nedeljo veselico, ki se je prav dobro obnesla. Občinstva je bilo mnogo tudi iz Gorice. Gmotni dobiček je tudi povoljen.
Strašno pohujšanje v goriškem mestu. — Trgovec G. Fonzari, je razstavil v Gorici na Travniku št. 18, silno pohujšljive kipe. Takih svinjskih kipov nismo še videli v goriškem mestu. Sveta dolžnost je, da se to zabrani! Ako noče tega storiti pristojna oblast, pomagati si moramo katoličani sami I Vprašamo, ali je dovoljeno katoličanom podpirati take trgovce in kupovati pri njih?
Proti trgovcu G. Fonzari-ju. —
Ako ne bo umaknil trgovec G. F o n-zari v Raštelu št. 18 in na Travniku 19 nagih ženskih in drugih nespodobnih kipov z okenj, imelo bode goriško slovensko ženstvo shod, ki ga bo sklicalo društvo „Skalnica“. Več povemo prihodnjič I Takega pohujševanja ne smemo dovoliti, ako nočemo, da se nam spridi vsa mladina I
Nesreča. — V predilnici v Ronkah se je ponesrečil v pondeljek tovarniški delavec J. Černigoj Neki stroj mu je namreč popolnoma zmečkal jedno roko. Pripeljali so ga v bolnišnico v Trst.
Izpred porotucgn sodišča. — Kazenska obravnava proti junakom »tihega svedra", ki so izvršili tatvino v Jonovi menjalnici v Goricici, navrtali tam železno blagajno, kakor tudi ono trgovca Venuttija, nahajajočo sev pisarni, ki jo pa v isti hiši, v kateri se nahaja Jonova menjalnica, in o kateri obravnavi smo že poročali v zadnji številki, je končala s tem, da so bili obsojeni in sicer: Pečenko na 4 leta težke ječe, Siglich na 5 let, Colombo na 4 leta in pol in Pe-rissini na 6 let. Černigoj je bil pa oproščen, četudi je bil državni pravdnik mnenja, da je bil tudi Černigoj kakor Peri-ssini moralni provzročitelj tatvin.
V petek se je vršila porotna obravnava proti 25-lbtnemu Josipu Go.jann z Grčine v Gorici. Obtožen je bil, da je dne 26. novembra m. 1. umoril Valentina Padovana iz Gorice. Iz obravnave se je razvidelo, da je bil Padovan prvi, ki je Gorjana tako močno udaril, da se je ta zvrnil na tla. Vsled tega in nekako v silobranu je udaril Gorjan Padovana z nožem ter mu zadal tako rano na vratu, da je kmalu izdihnil svojo dušo. Gorjan ni imel namena Padovana ubiti. Tega mnenja je bil tudi državni pravdnik. Vendar je bil Gorjan na podlagi porotniškega pravoreka obsojen na 18-mesečno ječo, poostreno vsaki mesec z jednim postom in sumotno celico ter na povrnitev stroškov, in sicer 289 K 09 vin. za pogreb in 100 K za zastopanje. Ker je zastopnik Pudovanovega očeta zuhteval 2000 K za odškodnino, so je odkazala v tem pogledu civilna pot.
V soboto pa se je vršila porotna obravnava proti 23 letnemu Avgustu Ji-kovec, bivšemu poštnemu upraoitelju na Srpenici. Zagovarjali so jo moral zaradi poneverjenja
Iz obtožnico je bilo posneti, da je poštni komisar Marignoni, ki je že 14. junija in 29. novembra pregledoval pošto na Srpenici, že takrat našel primanjkljaj 70 kron, katere je obtoženec takoj plačal. Dne 9. februvarja t. 1. pa je prišel omenjeni poštni komisar zopet pregledovat pošto, a takrat je našel v blagajni 900 več, nego bi jih moralo biti v nji po računih. Ker mu ni vedel obtoženec pojasniti, od kod ta denar, je pričel komisar natančnejše preiskovati pošto, in ta preiskava jo dognala, da primanjkuje na pošti pravzaprav kakih 6000 kron. Jakovec je namreč razne zneske, katere so stranke naložile pri poštni hranilnici, zase obdržal. Jekovec je na obravnavi vse priznal. Izgovarjal se jo le, da ga je k takemu počenjanju zapeljalo njegovo žalostno gmotno stanje, posebno pa bolezen njegove pokojne žene, ki je trajala več mesecev in mn provzročila premnogo stroškov, katerih
ni mogel premagali s svojimi pičlimi dohodki. Posebno pa ga je smrt njegove žene tako užaloslila, da jo vsled nje začel neredno živeli, zapravljati in popivati, hoteč si s tem olajšati in pregnati svojo žalost.
Po zaslišanja prič in prečitanju spisov je bilo stavljeno porotnikom jedno samo vprašanje, tičoče se krivdo poneverjenja. Porotniki so na to vprašanje soglasno t dgovorili z dii, vsled česar je bil Jekovec obsojen na 16 mesečno ječo, poostreno vsaki mesec z jednim postom ter na povrnitev provzro-čene škode v zneski 503883 kron.
Sl. občinstvu kakor tndi sl. društvom v mestu in okolici katera prireju-jejo v poletnem času veselice priporočamo pivo, iz pivovarne G. Auorjevih dedičev in da bi se ga iste naročevale pri vsaki narodni veselici. Pivo je izborno in prekaša vsako drugo podobroti oknsu in ceni. — Opozarjamo na današnji oglas.
Vodja železniškega ministerstva.
— Slovesna otvoritev nove proge bo na Jesenicah 4. ali 6. julija, vsekakor pa prve dni julija. Po otvoritvi bodo nar vzoči trije škofje. Gotovo še ni, ako pride k otvoritvi cesar, vsekakor pa pride en nadvojvoda.
Grozna nesreča z avtomobilom.
— V soboto zvečer okolo 6. ure se je zgodila na cesti mej Opčinami in Sežano, in sicer blizu Fernetčev, velika nesreča z avtomobilom. Inženir Grandi se je s soprogo, s tremi lastnimi otroci, z nekim drugim dečkom, s pesterno in s »chauf-feurjem“ peljal iz Sežane proti Trstu. Bilo je torej na avtomobilu vsega skupaj
8	oseb. Na rečenem prostoru je prišel nasproti avtomobilu neki kmečki voz, na katerem je sedela prekupčevalka z zelenjavo, Ivanka Jdoršič, njeni sin Alojzij in neka druga ženska, vsi trije doma iz neke vasi pri Vipavi. Avtomobil je, ne ve se pravzaprav kako in zakaj, s tako silo trčil v voz, da je moč udarca vrgla vseh 8 oseb iz avtomobila in one tri z voza. Pet in pol letni sin inženirjev Ivan je bil srartnonevarno ranjen. Inženir Grandi je bil jako nevarno ranjen, tako tudi kmetica Ivanka Jeleršič in Grandi-jeva pestema, dočim so pa bili ostali le lahko ranjeni.
Avtomobil je bil popolnoma razbit, ravno tako razbit je bil tndi voz, konj je pa bil ubit. Preskrbeli so na Opčinah tri kočije, :v katerih so prepeljali ponesrečence v Trst, in sicer inženirja Grandija s soprogo in otroci na dom, chaulleurja, pesterno in Ivanko Jeleršič pa v bolnišnico. Le 5 in pol letnega inženirjevega sinka Ivana so prepeljali do Opčin, kjer je kmalu izdahnil svojo dušo. Najmanj se je slabega dogodilo dečku Albertiju, ki se je vozil na avtomobila z Grandi-jevo družino tako, da ga je poročnik Ruchty vzel k sebi na dvokolesni voz ter ga v Trstu izročil starišem, Tudi sin kmetice, Alojzij, in pa njena spremljevalka sta odnesla še precej zdrave kosti iz te grozne nesrečo.
Pripomniti je, da je inženir Grandi znan kot jako nagel dirjač z avtomobilom. Pred nedolgim časom so mu je tudi blizu Trenta na Juž. Tirol. dogodila nesreča, pri kateri priliki je bil še precej hudo ranjen mehanik ki ga je spremljal. Avtomobil pa je bil takrat jako hudo poškodovan. Kakor nam pripovedujejo, je imel inženir Grandi opraviti tudi z našo goriško policijo zaradi nagle vožnje.
Predsednikom »Družbe sv. Mohorja" je izvoljen mil. g Janez Vidovič, kn. šk. kancelar, in potrjen tudi od prevz. kneza in škofa dr. Jožefa Kahn-a.
Družba sv. Cirila in Metoda v lij ubij a ni. — Po obojestranskem spora-zumetju se rszruši zveza meJ družbo sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani in med to-varnurjetn g. Jebačinom s 30. junijem t.
I.	in s 1. ulijem prevzame založništvo družbine kave tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani, ki jo naši družbi z vžigicami bila do danes v tako ogromno korist. Dvajsettisočštiristo (20.400) kron imamo namreč v vsem to trenotje od nje. — Slovenci! Po pravici so se Vam jiriljn-bile naše vžigice in prepričani smo, da Vam prav tako vgodno dojde kuva, ki Vam jo priskrbi Vaš stari zaupnik — la naš nori podjetnik. Zato pričakujemo, narodne gospodinje, da vsaka Vas, ki zaneti z našimi vžigicami, postavi ob enem na ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi to našo novo kavo. Vaša omizja naj bodo naša omizja; narodna iskra iz Vaše hiše bodi našemu rodoljubju v plamen.
Vodstvo družbe sv. C in M
Vabilo k rednemu občnomu z >oru »Kmetijskega društva" v Cerknem, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1906 ob 2. uri popoludne v dvorani »Gospodarskega doma".
—	Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega Hklepa za IX. upravno leto 1905. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. —
Opomba: Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, prične se pol ure pozneje novi občni zbor, kateri bodo sklepal pri vsakem številu navzočih članov.	ODBOR.
Blagoslovljeni« veteranske zastave v Trsni. — V nedeljo vršila seje v Trstu patriotična slavnost. Tržaško veteransko društvo blagoslovilo je svojo zastavo in na to slavnost prihitela so posestrimska društva ali vsaj njih depu-tacije iz različnih deželh Bilo je preko 600 veteranov. Iz Kranjsko prišlo jo 165 pod vodstvom kornega poveljnika gosp. Mihaliča. Zastopana so pa bila društva iz Ljubljane, Št. Vida, Ježice, Domžal in Kranja. V ta namen odpeljal se je iz Ljubljane tudi posebni vlak v soboto ponoči s preko 600 izletniki. Iz Pulja pripeljali sta se z vojno ladijo „Zira“ puljsko in zadersko veteransko društvo ob polu 8. uri z lastno godbo in dvema zastavama. Prihod teh ladij bil je veličasten. Raz krova dal se je ob uhodu v luko običajni salut 21 strelov, in godba zaigrala je himno.
Ob polu 10. uri bilo je blagoslov-Ijenje zastave v peholui vojašnici pešp. 97. Kumica zastavi je bila nadvojvodinja Marija Jožefa, soproga nadvojvode Otona. Slavlja udeležili so se vsi vrh ovni vojaški in politični dostojanstveniki, kakor ekse-lenca FZM. baron Tenfenbach, prevzvišeni tržaški škof monsg. dr. Nagi, dvorni svetnik grof Schafgotsch itd.
Po končanem blagoslovljenju zastave premikal se je sprevod po tržaških ulicah s 17. izmed katerih je bilo 12 veteranskih, zastavami in tremi godbami. Na čelu sprevoda šlo je ženstvo.
»Nar. Tiskarna1' ima v zalogi birmanske listke na belem in močnem papirja.
Listnica uredništva. — Na željo preč. gosp. župnika Uršiča v Šlovrencu v Brdih izjavljamo, da ni on pisal dopisa »Od nekod", katerega smo prijavili v zadnji številki »Pr. L.“ ter da ni on z omenjenim dopisom sploh v nikaki zvezi.
Glasba.
Kadence za orgije zložil Danilo Fajgelj; podaja svojim udom cecilijansko društvo v Gorici. Tako je naslov najnovejši publikaciji priznanega skladatelja. Kadence so kratke in lahke, a pri tem nikakor ne trivjalne, temveč se odlikujejo z neko posebno glasbeno fineso, zlasti je tonovski način vedno dobro označen. Težko je pisati taka dela, kakor je pričajoča zbirka kadenc, skladatelj jo vedno v nevarnosti, da ne zaide v enoličnost, da ne dela vse po enem kopita. Tega pa se jo g. Fajgelj skrbno varoval. — Vse kadence so jedrovite in izrazite; sicer se gibljejo le v bolj navadnih oblikah ali veliko jo vendar v njih novega in zanimivega. To delo je v prvi vrsti namenjeno organistom-začetnikom, a tudi že bolj izurjeni organisti bodo te kadenca uspešno porabili pri službi božji. Te kadence se lahko uporabljajo posamezno ali pa tudi zaporedoma več številk kot preludij. Organistom prav toplo priporočamo to delo, naj bi je prav pridno uporabljali pri službi božji. Uipeh ne bo izostal, navadili so bodo pravilno napravljati kadence.
Največ organistov dela kadenca le po svoji glavi in vse le po enem kopitu. Kako mučno je za glasbeno izobraženega človeku, če moru v cerkvi poslušati take budalosti pri orgljaoju; naj bo pesem v takem tonovskem načinu ki hoče, naj bo takt 3/s ali -4 ali kako drugače — kadenca pred pesmijo je pri takih »mojstrih" vedno enaka. H izloček je edino v tem, da včasih malo bolj pohitijo, včasih pa malo bolj zategnejo, kakor jim ravno čas dopušča. Take hibe pa se odstranijo edino le z igranjem vzorno pisanih preludijev iu kaienc. Torej g. organisti, to Fajgeljevo delo je kakor nalašč za vas, poprunite se ga, naučite se več številk na pamet (kar je zelo koristno), ker le tako bode postalo vaše preludovanje pravilno C »cilijan-sken~i društvu pa častitaino, da ima v osebi g. Kajgelja tako izbornega sotrul-nika.
Loterijske številke.
Trst
Line
:’o. mtiji).
.	,	H	9	18	42	47
.	.	8	79	t8	81	27
Kdor ljubi kukao in Aokulat'o, tomu bodi priporočon :
Iv/ona ptoffa
Kandol
teo
X
ki ima najmanj tol A«'* v Bobi, j.- to roj najlaže pro« baron, na p rov* roča ir koli r.aprtonti in j« ob ni^jbolj* iem okunu Uredno poeoni
Priaton mino r. tinonom
Iran lloff	/
in a ltvjo varatvono Biiumk f,
Zavojlpo'Mcg0O vinarjev h , . ■ 60 »
® Dobiva «a povsod. *
sponka ulica st. !£*>
a^cocaccccccr,
priporoča svojo zalogo raznovrstnih birmanskih daril po zmernih cenah.
Toiminsliu hranilnico in posojilnico.
Vabilo
redni občni zbor,
J.' U' vLJ L\} ' li /
Lekarna
i i' ft
DOC 11'
ki sc lunic vtšil
v nedeljo 10. junija 1.1. ob 3. uri pop.
v zadružnem uradu v Tolminu. Dnevni red:
1. Nagovor in potrditev letnega računa;
2. Razdelitev čistega dobička;
3. Čitanje revizijskega poročila zveze
ter ukrepi vsled istega ;
4. Slučajnosti;
5. Izvolitev načelstva in nadzorstva.
Za slučaj, da ne pride zadostno število udeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob 724. uri popoldne, katero bode sklepčno ne glede na število zastopanih deležev.
Načelstvo.
Pravo In edine žel kapljico
* znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
, po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ 0kreJ)l,
betodec, storč, da agine n kratkem času omotica in bi-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi slorč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
\4F&JF& ŠPt. iF* JF
4'
Goriška zveza
Delavnica cerhDcnlh posod in cerhffenega orodja
gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9.
Fr. Leban,
priskrhnje ndom „Centralne posojilnice* v Geriči in drngih pridruženih zadrug po Gt riškem: Modro galico 98/99% po K 64 63 q ; žveplo 1. vrato 85 96 lino po K 18— q. — V zalogi ima: Superfoafat 14| 1 G" „ po K. 5'80 q; Superfosfat 12/14% po K o-— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 6— q; Hodeča sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 20'— q ; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti.
Carica, illlagistrntna ulica iteV. 8.
Priporoča preč. duhovščin. svojo delavnico cer-k> enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franke.
Stiskalni
najboljše stiskalnice za vino
in OLIKE so naše stiskalnice „HEHHUL“
najnovejlega in najbnljiegiaeNUvn»dvojnim itinepretrganlm pritihVulom; injaniftuiiu nujholjko dolotunjo, ki prokula v*o druge stiskalni*-«*; hidravlična »tiskalniro, najboljše nulo« matične patentu« G V P U n N I 71u ki «loluj«»jo same *ane bkrupllnlee „d I r n u n I H od sob.', ne da bi jih bil treba goniti. Plugi, mlini za groadje, aadjo *u oljke. Kubkalnive /• erradjo. VinO|>rndtki plugi. SuiMn,c® /a
w:nlu< it. itrn,... v..	ti...	Ilv_
aadjo in drugo vugelnlne, živ ijenske in niiiK ialiU) pridelku. Stiakalnive *n i, «laiun itd. na t"k<>. Mlatilnico /u žito, čistilni- >•, i> - talnice. Slamo« rezni' «*, r •ni mlini /a lito v razni >oliko.11 in »-.i drugi -tr ji /a p l;t did-itvr.. Lduluju m pi' -laja /. jnm»ti"iii kot po-«• hn st na|n■ v• i**. izborno i*-kutotie, k..t lia 11.■.I;. prip -mano in odlikovane sestavi
Ph. Mayfart 8 B
|tovarna za poljedelsko in vin t 	.	,.T
ake str , • tM na lil \ \.H ,	-St
i za vino.	II.	Taboralraaae	at.	71.	Anteinat.	tkr	pilnira.
Iv,	'dlik	v a n i v vaeh drlnvah avetA z nad .'»'Ut zlatimi in srebrnimi kolajnami
■n«*. , Cenik * *	.
ik ivani v vaeh državah avetA z nad .»«U.t zlatimi In srebrnimi kolajnami, ul k s podobami in iiinoizoktc vilna nolnnlna pismu Itn/prodajalci in /aatopnlkl s«* Učrjo |iovso*ll, k j* r fce nismo raslopani.
.Narodna Tiskarna*
ima v zalogi vsakovrstne tiskovine.
Peter Šherbic,
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica
Gorica, Diva Como it. št. lil
(nasproti zalopo vina y. Iiratov Bolaffio)
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
tckallšče Fr. Josipa št. 2 (lastna hiša,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k ' or aa nove maše in godove, kolača aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po belji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Karol Draščik
pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinje zvršuje naročila vsakovrstnega peciva udi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in na tančno po želji gospodov naročnikov. — priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
r	v&
.Centralna posojilnica4 \
registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini št. 9.
Posojtije svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečno odplačila n petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice pn 5VL na vknjižba pa 5(
v 1
/80
upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ^
za hranilne vloge je nespremenjena.
(s/V.
1
Prosiva zahtevati listko! 'fgf
>1
-o
rt
B>
i
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC A ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cono nizko, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, k 11> r dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pn naju za 100 kron blaga.
Prosiva lahtevati listko!
*
g
f
o
P
o
i
Jako izdatno sredstvo proti
lil
;e liker GODINA, I slenga napravljala v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona delta Salulte- pri Sv. Jakopu, in Jo9ip Godina, lekarna „AH’ lgea' v ulici Fornelo št. 4. — Slpkleničica »tane 1 K 40 vin. — Polom pošte Fe ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K. nakar se stekleničice dopošljejo Iranko in eo v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.