TREBNJE — Danes ob 15. itfi bo piva seja novoizvoljene občinske konference SZDL. Ocenila bo razmere v orga-nizac^i, izvolila novo vodstvo in razpravljala o združitvi zdravstvenih skladov delavcev in kmetov. NOVO MESTO - Danes bo v telovadnici osnovne šole Katje Rupena ob 18. uri namiznoteniški dvoboj med Novim mestom in Triglavom iz Kranja. No-vomeščani pričakujejo prvo zmago. ČRNOMELJ - Na današnjem TOsvetovanju in tovariškem srečanju občinskega političnega aktiva se bodo dogovorili o izvedbi in pripravi na referendum za združitev skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. ŽUŽEMBERK - Jutri ob 10. uri bo v okviru praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku otvoritev novih prostorov v podjetju ISKRA. Črnomelj - Na včerajs-' njem posvetovanju predsednikov krajevnih konferenc SZDL so govorili o krajevnih konferencah, .programih dela in ko-mimalnih vprašanjih. KRSKO - Včeraj so predstavniki društev prijateljev mladine ocenili delo šolskih mlečnih kuhinj in se dogovorili za organizacijo novoletnih prireditev za otroke. ^ SEVNICA - V torek je v sev-niško občino dospela potujoča knjigama Partizanske knjige. Prvd dan je bila v Loki, včeraj in danes je v Sevnici, v petek bo v Krmelju, v soboto pa v Šentjanžu. BREŽICE - Moški pevski zbor Svobode bratov Milavcev iz BVežic in moški zbor PD Oton Župančič iz Artič bosta v soboto zastopala občino na srečanju pevskih zborov v Karlovcu. KOCEVJE - Za deset let dela v Kočevskem tisku so v ponedeljek prejeli ure: Angelca Porenta, Marica Bregar in Ivan HitL METLIKA - Na razširjeni seji občinskega sindikalne^ sveta so v ponedeljek sprejeh program pohtične akc^e za referendum za združevanje skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. NOVO MESTO - Ivan Herceg, 184etni tesar podjetja Slo-ven«a-ceste ni preživel poškodb, ki jih je dobil pri padcu s strehe novega skladišča v Bršlinu. Pokopali so ga v torek v njegovem rojstnem kraju — Goričanu pri Čakovcu. ^ KOZJANSKO' ^ Pot ki vodi iz revščine Potrjeno: asfalt od Sevnice do Planine Trasa je začrtana; šest metrov široka a^altna cesta, ki bo povsod dovoljevala dvosmeren promet in potovalno hitrost 60 icm, bo vodila iz Sevnice do Planine, tja proti pozabljenemu zaostalemu Kozjanskemu, ki je šele zad-i\ja leta s svojo revščino začelo buditi našo zavest. Javna obravnava lokacije te, kakih 20 km dolge ceste, ki bo po novih uvrstitvah postala cesta regionalnega pomena, je bila minuli teden v prisotnosti predstavnikov republiškega cestnega sklada, sevniške in šen^urske občine ter prizadetih ustanov oz. pod-jet^: Splošne vodne skupnosti, PTT idr. Potrjen je bil idejni načrt, delo trbove^skega podjetja IBT, ki predvideva clclne prestavitve in razširitve sedanje ceste III. reda, razen tega pa tudi regulacyo struge Sevni^ice. Ostane vprašanje, kdaj bodo ^dnjo začeli in kdaj se bodo Kozjanci lahko po lepši cesti vozili na delo v Sevnico in druga mesta ob Savi. Cesta bo teijala precejšnje stroške, zato je predvideno, da jo bodo gradili postopno več let. Pričakujejo, da se bodo dela začela že prihodnjo spomlad, če le ne bo kakih nevšečnosti, če bodo lastniki zemljišč ob cesti razumeli pomen ceste za nje same in če ne bodo navdali svojih odškodninskih zahtevkov čez razumne meje. “■-J NEZAUPNICA DIREKTOIRJU: »ISKRA« je vzplamtela Na sestanku kolektiva so Izrekli nezaupnico Inž. Emilu Ogrincu in inž. Janezu Rajku, direktorju in vodji kontrole v novomeški tovarni usmemi-ških naprav iskra v novomeški tovarni usmerniških naprav Iskra so v petek na sestanku kolektiva izglasovati nezaupnico direktoiju inž. Emilu Ogrincu in vodji kontrole inž. Janezu Rajku. Kolektiv je menil, da nista sposobna voditi podje^'e, za ta najostrejši ukrep pa so se odločili zaradi trenja v medsebojnih odnosih in zaradi slabega Hnančnega položaja podjela. Izgube v podjetju sicer še ni, a letnega načrta proizvodnje ne izpolnjujejo. Ukrepi, ki jih bodo sprejćli,' bodo pozni, saj se bo kritični položaj podjela gotovo nadaljeval še v prvih mesecih prihodnj'ega leta. Direktor je sicer tudi na sestanku kolektiva predlagal program, ki pa ga je zastavil že ob svojem prihodu pred dobrim letom. Kolektiv, ki je takrat program sprejel, zdaj ne za- Iz Brestanice 90 milijonov kilovatnih ur v brestaniški termoelektrarni so že septembra dose^ letni plan. Povečano proizvodnjo je kolektivu narekovala dolgotrajna suša in tako računajo, da bodo do konca leta zabeležili 90 milijonov kilovatnih ur. Predvidevali so jih samo 63 milijonov. Brestaniška termoelektrarna ima vlogo vršne elektrarne, ki vskoči z večjo proizvodnjo električne energije predvsem v konicah in v primerih, ko se izsušyo struge in prizadenejo obratovanje hidroelektrarn. Letos so morali v Brestanici iskati tudi premog od drugod, ker ga se-novski ruđWk niti za redno proiz^ vodnjo ni mogel zagotoviti. Dodatne količine so naročili iz Velenja, Kanižarice in Trbovelj. upa več direktorjevemu prepričevanju, ker meni, da načrta ni sposoben usesničiti. Povod za kolektivni sestanek je bilo tudi direktoijevo nezaupanje do predstavnikov družbeno-političnih organizacij v podjelu. Sodijo namreč, da so tehnokratske sile v današnjem obdobju samoupravljanja preživele; direktoiju pa ob tem ne očitajo strokovnih sposobnosti. Na seji delavskega sveta so za vršilca dolžnosti direktoija predlagali inž. Stanislava Cermana. Ves kolektiv se je zavzel, da bi čimprej prebrodili krizo. Trije novi vodovodi Letos so na območju krajevne skupnosti Osilnica dobile vodovod vasi Mirtoviči, Ribjek in Podvrh. Prebivalci teh vasi so v glavnem sami opravili potrebna dela. Letos bodo morda dobili vodo še Papeži, potrebujejo pa ga še vasi Ložec in Grintovec, katerih prebivalci se zdaj poslužujejo kar Kolpe. Kolpa teče do teh vasi že okoli 20 km po površju, zato veijetno ni najbolj zdrava. V rudniku Kanižarica letos verjetno ne bodo dosegli letnega proizvodnega plana, ki znaša 150.000 ton nakopanega premoga. Težave so zlasti zaradi produktivnih jamskih delavcev^ ker jih ni, in zastarele transportne mehanizacije, potrebujejo pa tudi novo moderno hidravlično podporje, kakršno imajo zdaj samo na enem odkopnem čelu (na sliki). (Foto: M. Vesel) o POMANJKLJIVOSTr. KI SE. POlNAVLJA: Vprašujemo: kako po predpisih? čeprav so zimske gume na pogonskih kolesih predpisane in bodo prometni organi pozimi ta predpis uveljavljali, zimskih gum ni dobiti z novimi določili zakona o varnosti na javnih cestah so uveljavljena števflna strožja določila o opremi motornih vozil. Popolnoma prav je, da so določfla strožja in da morajo biti vozila boljše opremljena, kot je to bflo včasfli, saj je promet dandanes neprimerno gostejši. Gre torej za večjo varnost ljudi in zaradi življenj ljudi nam ne sme biti ničesar žal. in trgovine. Nevarnostim prometa v zfani se bomo izognili tako, da bodo ob cestah stale kolone izločenih vozil. Mar ne bi bilo preprosteje in varneje pozimi kar prepovedati promet? ! M. JAKOPEC Za 29. november bodo v Podpreski odprli novo proizvodno dvorano obrata podjetja LIK Kočevje. Obrat je dobil pred kratkim tudi še zadnji novi stroj. V obratu bodo delali šolsko pohištvo. (Foto: J. Primc) Ob ,tem pa morda ne bo odveč opozoriti na neko pomanjkljivost. Najbrž se še lahko pomnimo vihaija okoli predpisa, ki je stopil v veljavo pred dvema letoma in je določal, da mora biti krmilo motornega vozila zaklenjeno. V trgovini takrat, ko naj bi predpis začel veljati, ni bilo mogoče kupiti k^učavnic za krmila osebnih avtomobilov in zato je bil predpis odložen za nekaj časa. Podobna reč se nam letos obeta z zimskimi plašči. Po novih predpisih so ti obvezni na pogonskih kolesih in prometni organi bodo pozimi izločali iz prometa vozila, ki jih ne bodo imela. Vozniki pa so spet v zadati brez svoje krivde: zimskih plaščev ni mogoče dobiti za tista osebna vozila, ki so pri nas najpogostejša, in celo za mnoge tovornjake ne. Vozniki ne morejo opremiti svojih vozil za zimo po predpisih, čeprav bi to radi. Industrija pa s proizvodnjo zimskih gum, kot vse kže. še niti začela ni. Torej smo še zelo daleč od tržne proizvodnje in je potrošnik še vedno na milost in nemilost prepuščen volji proizvodnje Območje visokega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad vzhodnim Atlantikom, sega še nad južno Evropo in Sredozemlje. Močan nižinski ciklon z jedrom nad Skandinavijo dovaja proti Evropi hladnejši zrak. V naslednjih dneh bo suho vreme in hladnejše. Prehodno so možne manjše padavine. v SREDIŠČU POZORNOSTI Razlike med nami Ob zasedanju republik ške konference ZK Na kilograme bi lahko tehtali popisan papir, gradivo o socialnem razslojevanju, pripravljeno za konferenco ZKS, id v Ljubljani danes že drugi dan razpravlja o teh bolečih vprašanjih. Preveč je vsega za ta utesnjeni stolpec, pa vendar: poskušajmo razmišljati o bistvenem, o poglavitnih vzrokih za razočaranja tistih, ki jim je naša družbena resničnost podrla utopične predstave o popolni enakosti ljudi Predvsem: ljudje smo različni. Po sposobnosti, po podjetnosti, po znanju, po pridnosti, po odgovornosti, po delu. Nekdo po službi pridobi še eno plačo, drugi Je v istem času pol zapravi Naj obžalujemo dejstvo, da ljudje ne morejo biti vsi enaid? Predolgo smo najbrž govorili o materialni enakosti Življenje nas je podučilo, da bi bili lahko povsem enaki le v revščini, zato smo k srpu in kladivu na zastavo „zapisali", da je treba posameznika nagrajevati po delu. Samo to lahko dovolj spodbuja prizadevnost, delovno vnemo, storilnost, učenje. S tem smo se zavestno odločili za različnost, za razslojevanje, za to nupto zlo, ki bo obstajalo, dokler bodo živeli blagovno-denami družbeni odnosi. So pa še drugi vzroki razlik med ljudmi, proti njim je naperjena sedanja družbena akcija, ki je, lahko bi rekli, preizkumi kamen družbene ureditve, ki se imenuje socialistična. Nemoralna dejanja, utaje, sleparije, goljufije, izkoriščanje družbenega položaja, skratka, vsako pridobitništvo mimo dela, to vznemirja odnose med nami, to terja ostrejšo obravnavo. Problem bi preveč poenostavili, če bi govorili samo o doslej neštetih vzrokih za neenakost. Otrok slabo plačanega delavca ali zakotnega kmeta ima že prvi korak v življenju manj obetajoč kot otrok iz premožnejše družine. Nimata niti približno enakih možnosti za šolanje, in to je krivica, v nebo vpijoča Enakih možnosti nimata industrijski delavec in krnet, trgovec in bančni uradnik Različne dejavnosti imajo zdaj preveč različne možnosti za pridobivanje dohodka in tudi to je pomemben vir neenakosti, proti kateremu se je treba boriti Organizirane družbene sile in posebej še Zvezo komunistov čakajo mnoge naloge, zakaj nujno je, da razlike med ljudmi spravimo in obdržimo v razumnih, znosnih mejah, z delom utemeljenih. M. LEGAN mMi DBH Na Martinovo nedeljo je po naših >inskih goricah odmevalo vriskanje, slišali sta se tudi pesem in harmonika; ljudje so bili zelo dobre volje. Letos je kapljke manj kot lani, zato pa je boljša. Vreme je bilo nekoliko hladno in kislo. Pravijo, da ni bilo povsod tako živahno, nekje, menda to lepo navado tudi opuščajo. Posnetek smo naredili ob letošnji trgatvi v Zavodih nad Kostanjevico. (Foto: S. Dokl) NOVO MESTI JE VASA BANKA Št. 46 (1129) Leto XXII NOVO MESTO četrtek, 18. novembra 1971 tedenski mozaik v Alpah je začelo snežiti, zaprtih je več prelazov, ekipe za razčiščevanje ceste pa imajo že polne roke debi... prva znamenja zime... Medtem pa na drugem koncu sveta, v New Yorku,’ radoved- \ neži nanehno zasledujejo člane delegacije LR Kitajske v 21N. Med drugim so zvedeli, da je v delegaciji tudi nečak Mao Ce Tunga, ki se je, kot je bUo moč zvedeti v hotelu, v katerem je nastanjena delegacija, predvsem pozanimal, če bo moč dobiti tudi kitajsko hrano. Uprava hotela je pri priči obljubila, da bo nastavUa za delegacijo posebnega kitajskega kuharja... vse za uspešno sodelovanje med narodi .. In ko smo že pri Kitajcih: o delegaciji, ki je pripotovala v New York, se zve veliko, toda o nasledniku Mao Ce Tunga, maršalu Lin Piaou, se zato ve presneto malo. V javnosti se ni pojavil že od junija letos in zadnja novica, ki je prišla iz daljnjeg vzhoda zatrjuje, da je naredil samomor... velika skrivnost dežele za bambusovo zaveso ... Najstarejša babica Italije je ' pred dvema dnevoma praznovala svoj 103. rojstni dan. Ko so jo vprašali, čemu se ima zahvaliti za tako globoko starost, je odgovorila brez premiš- , Ijevanja: dobremu kalabrij- skemu vinu... zakaj pa potem Slovenci ne dočakamo visoke starosti... Babice in seks to gre nekako skupaj, pa bomo zato povedali nekaj tudi na to temo. Morda niste vedeli, da so strokovnjaki pred kratkim v zvezi s tem prišli do zanimive ugotovitve: za te reči je najboljša ura peta popoldne, tedaj namreč imajo moški največjo potenco... se pravi, da smo vse doslej te reči delali večinoma ob povsem nepravem času ... Toda to ne bo mogoče uveljaviti povsod, pa četudi bi želeli. Cey Ionska vlada je namreč sklenila, da bodo morali uslužbenci delati tudi fizično in sicer na poljih, da bi tako premostili „prepad, ki zdaj loči ljudi od birokratov. “ Delati bodo morali ves dan... torej teorija ob peti uri popoldne za Ceylonce odpade ... Uspešno kmetijstvo V kakšnem razmerju so uspehi kmetijske organizacije s koristmi kmetov? — Čisti in prepričljivi računi Ob poročilu o rekordnem poslovnem uspehu črnomaljske kmetijske zadruge sem se spomnil besed kmeta iz Slovenskih goric, ko je na seji občinskega vsveta za kmetijstvo pripomnil: „Slišali smo analizo gospodarjenja kmetijskih organizacij. Kdaj bomo dobili podobno analizo o kmečki proizvodnji? Tudi o njej bi morali razpravljati, saj je v naši občini veliko večja in zato pomemb-nqša od družbene.“ Teh besed sem se spomnil predvsem zato, ker je v poročilu bilo omenjeno, da je kmetijstvo v okviru občinskega gospodarstva doseglo enega največjih napredkov — zvedel pa sem le o uspešnem gospodarjenju kmetijske zadruge in čisto nič o kmetih, Ali sestavljavci takih analiz menijo, da je le kmetijska zadruga del občinskega gospodarstva, kmetije, na katerih živi še veliko ljudi, ki pridelujejo živila tudi za druge delovne ljudi, pa ne? Upam, da ne, kajti tako mnenje bi pomenilo, da za kmete ni nikomur mar. Morda delajo tako le zaradi površnosti in težav pri zbiranju podatkov o gospodarjenju kinetov. Nekateri pa tudi zato, da si laže zagotovijo uspehe. Kmetom je težko razlagati, kako je zadruga zvečala svoje dohodke pri odkupu, prodaji mesa in raznega blaga v prodajalnah, pa tudi pri pogodbenem pitanju živine, strojnih storitvah in podobnem. Morda bi nekateri sklepali ali sumili, da jih je zvečala z večjimi razlikami v cenah, ne le z večjim prometom blaga, torej v njihovo škodo. Zato je uspehe v kmetijstvu treba meriti v tesni povezanosti proizvodnje in prodaje. V občini, v kateri je več kmetijskih organizacij, je analiza njihovega gospodarjenja pokazala, da razlike v uspehih ne izvirajo iz njihove proizvodnje, ampak iz prometa s kmečkimi pridelki in potrebščinami Kmetijske zadruge, ki imajo malo lastne proizvodnje, so imele veliko več ostanka dohodka — dobička kot kombinat^ ki se z odkupom manj peča. Z letošnjimi uspehi kmetijskih zadrug se kmetijstvo torej ni otreslo težav, nekatere kmetijske or- ganizacije se le otresajo lastne proizvodnje, da bi bolje uspevale. Ali tak razvoj kmetijskih organizacij koristi vsemu kmetijstvu? Gotovo ne. Z njim se rešujejo le kmetijske organizacije, kmetom pa ni nič pomagano. Včasih so še na slabšem, npr. če odkupovalci natezajo razlike v cenah. Brez večjih razlik namreč ne morejo zvečati svojih dohodkov bolj, kot porastejo odkupljene količine. Tako naj bi ocenjevali uspehe v kmetijstvu občinski organi, ki se pečajo s kmečkimi vprašanji. Ali so uspehi kmetijske organizacije, izraženi v dohodku, koristili tudi zasebnim pridelovalcem ali so v obratnem razmerju: čim več zasluži zadruga, tem manj dobijo kmetje? O tem naj bi razpravljali in odločali tudi kmetje. Taka njihova pravica izvira iz javno priznanega samoupravljanja in nagrajevanja po delu. Kjer so te stvari urejene, jih ni treba natezati in vznemirjati kmetov. Urejene pa naj bi bile, im' 1^1 nastop delegacije LR Kitajske v Združenih narodih — na dikl — je vzbudil med delegati, novinaiji ih fotoreporterji velikansko zanimanje. Kamere so nenehno brnele in vestno beležile dehemo kretnjo in korak kitajske delegacije. Pred hotelom Roosevelt v New Yoiku, v katerem se je delegacija nastanila, je bilo doslej že več demonstracg pristašev Tajvana, ki pa j^ je policija imela vseskozi pod kontrolo. (Tdefoto: UPI). tako, da bi zadružni delavci lahko ob vsakem času prepričljivo razložili kmetom, da iiihče ne živi na račun dmgega. JOŽE PETEK Ekonomska propaganda — ni razsipavanje denarja v splošnem iskanju povsod manjkajočih finančnih sredstev je prišel med drugim na dan tudi predlog zveznega sekretariata za finance, da bi reprezentanco izenačili s propagando. Še več - po novem zakonu bi naj stroški propagande vsakega podjetja bremenili njegov dohodek. Prav gotovo hoče pobudnik tega rigoroznega predloga, SR Srbija, omejiti nepotrebno zapravljanje denarja. Toda ali je propaganda, ki pripomore k boljši prodaji, razsipavanje? Nepoučeni potrošnik bi morda novi ukrep pozdravil, češ da odslej v TELEGRAMI MOSKVA - V Moskvo je pripotovala delegacija zvezne skupščine, ki jo vodi podpredsednik dr. Marijan Brecelj. Delegacija bo ostala v Sovjetski zvezi deset dni, obisk pa sodi v redno izmenjavo. MUENCHEN - V ameriškem vojaškem helikopterju, ki je včeraj strmoglavil v gorah severne Bavar-ske, so se ubili štirje ameriški vojaki. CHEQUICA^TA Kubanski premier Fidel Castro, ki je na petnajstdnevnem uradnem obisku v Cilu (to je njegov prvi obisk v neki tuji državi po osmih letih), je bil včeraj na severu dežele. Kot je povedal, bo kmalu obiskal še več držav, med njimi Madžarsko in Poljsko. ceni artikla ne bo plačal deleža za reklamo. Takšno miSjenje pa je bumerang. Ce propagande ni - prodaja pade. In tisti potrošnik, ki je obenem proizvajalec,, bo to krepko občutil, ob manjšem dohodku podjetja, v katerem je zajraslen. Kaže, da je ha vidiku zelo nepremišljen predlog. Namesto da bi udaril po tistih, ki iz sredstev reprezentance ali celo propagande ustv^ajo priložnosti zaosebna bogatenja ali jih kakorkoli nenamensko trošijo, bo prizadel vse tiste,,ki doslej tega niso zlorabljali O novem, pravijo absurdnem, predlogu so razpravljali tudi ekonomski propagandisti Jugoslavije, zbrani na svojem četrtem mednarodnem zboru „4 + 1“ v Opatiji. Organizator, Privredna propaganda (Jugoslovanki časopis za gospodarsko propagando in publiciteto) je v ta namen med strokovnimi predavanji posvetil ves dan razpravi na temo: KAJ BI MORALI STORITI ZA NADALJNJI RAZVOJ GOSPODARSKE PROPAGANDE V JUGOSLAVIJI. S. PUŠENJAK I ^f'^enski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled \ v Kranju pripravila Skupnost slovenskih občin, potekalo pa je na temo REPUBLIKA KOT DRŽAVA IN SAMOUPRAVNA SKUPNOST. Na posvetovanju — na katerem je imel obsežno uvodno besedo predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher — so razpravljali predvsem o naslednjih vprašanjih: o pogojih za usklajeno delovanje in razvoj republike kot države in samoupravne skupnosti, pa o ekonomskih temeljih za razvoj nacionalne skupnosti in o funkciji republike na tem področju, nadalje o razvoju našega političnega sistema ter o vlogi družbenopolitičnih organizacij pri določanju izhodišč, osnovne smeri in ciljev našega družbenega razvoja. Predsednik republiške skup- Ce tokrat časovno nekoliko zaobrnemo zaporedje dogodkov na notranje političnem in gospodarskem področju v obdobju zadnjega tedna dni — pač zaradi določene pomembnosti — poteln- omenimo na prvem mestu zasedanje vrste odborov in komisij zvezne skupščine (ta ponedeljek) ki so pred tokratnim skupščinskim zasedanjem v Beogradu (o čigar vsebini bomo žal lahko V^j več povedali šele prihodnjič na tem mestu) obravnavali tisti zakon, ki je, kot znano, nedavno tega izpadel iz najnovejšega „paketa“ ukrepov ZIS proti nelikvidnosti. Gre za ZAKON O IZVRŠBI, po katerem naj bi se od uporabnikov družbenih sredstev - kadar le-ti postanejo dolžniki — dolgovi lahko tudi izteijali. Ta zakon (čigar osnutek oziroma predlog so v odborih poslanci sprejeli) bo spravil dolžnika v precej težavnejši položaj, kot so bili navajeni doslej, saj bodo morali pravočasno izpolnjevati svoje obveznosti, torej plačila upnikom, sicer jim bo - razen v določenih primerih grozila izvršba, to je prisilna prodaja nepremičnin, premičnin in pravic. Predstavniki zveznega sekretariata za finance so ob tem pojasnili, da bo imel ta zakon le začasno veljavo — dokler ne bo sprejet zakon o izvršnem postopku v celoti, kar naj bi bilo čez leto dni ali še pozneje. Vsekakor pa novi zakon (ki ga bo zvezna skupščina kajpak morala še sprejeti) določa, da vsak uporabnik družbenega premoženja odgovarja za svoje obveznosti z vsem tem premoženjem. Pri tem so kajpak zajete ne samo gospodarske delovne organizacije, ampak tudi DRUŽBENO POLITIČNE SKUPNOSTI. Kakorkoli že neprijeten -> novi zakon utegne v mnogočem pomagati, da bomo začeli resnično urejati zamotana vprašanja naše nelikvidnosti in vsesplošnih zadolžitev. Poseben pomen je imelo dvodnevno posvetovanj (minuli četrtek in petek), ki ga je Ostreje proti dolžnikom obvladujemo le s kratkoročnimi ukrepi — vendar da je na tem področju vsekakor potrebna tudi dolgoročna usmeritev. Naša dolgoročna naloga na področju delitve dohodka je pač DRUŽBENO USMERJANJE IN SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE in ta akcija je doslej največji prispevek k obvladovanju neutemeljenih socialnih razlik, nastalih zaradi delitve dohodka. Ob tem pa so na seji sveta ZSS omenjali tudi NUJNE KONKRETNE UKREPE, ki bi odpravili nevzdržne razlike v gmotnem položaju naših ljudi. Navedli so potrebo po NOVEM DAVČNEM SISTEMU s progresivnim obdavčenjem skupnega dohodka občanov pri večjem upoštevanju celotnega družinskega dohodka, pa potrebo po povečanju otroškega dodatka, valorizaciji pokojnin — in slednjič potrebo po OKREPITVI INŠPEKCIJSKE SLUŽBE, ki naj bi preprečevala prisvajanje doliodka mimo rezultatov dela. Predstavniki gospodarstva, bank, družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta so minuli teden (v torek na skupnem sestanku v republiški gospodarski zbornici dokaj podrobno osvetlili vzroke in posledice nelikvidnosti našega gospodarstva. Menili so, da se slovensko gospodarstvo ne bo smelo zadovoljiti samo z zveznimi akcijami za odpravljanje nelikvidnosti, marveč da sc bo moralo tudi z lastnimi organiziranimi prejemi izviti iz sedanjega neugodnega stanja. Ko so govorili o ugotovljenih ŽARlSClH NELIKVIDNOSTI v naši republiki, so f)0 podatkih ugotavljali, da zavzema kar 70 % ce-otne „nelikvidnostne mase“ v Sloveniji komaj 10 naših velikih gospodarskih organizacij, Zategadelj je Kajpak nesmiselno iskati rešitve proti nelikvidnosti v merilih naše republike s tem, da bi govorili o „likvidaciji** omenjenih največjili žarišč, saj teh največjih podjetij kajpak ne moremo ukiniti, za ureditev njihovih težav pa bi potrebovali kar 500 milijonov dinarjev, ki jih seveda tudi nimamo od kje vzeti. Prava rešitev za naše ko-spodarstvo bo torej le v SOLIDNEJŠEM TRGU slovenskih gospodarskih organizacij, da bodo torej kupci blago vedno tcs tudi plačevali. Se več blaga pa bi moralo najti pot na tuje tržišče - se pravi, da bomo morali misliti na nove kooperantske in poslovne stike tudi s tujino. I tedenski zunanjepolitični pregled Državi, ki bi bolj potrebovali mir kot karkoli drugega na tem svetu, sta na robu vojne. Izmed vseh nesmiselnih sporov današnjega dne bi le stežka našli bolj nesmiselnega kot je tisti, ki vzbuja sovraštvo na obeh straneh ind^skopakistanske meje. Novice, ki vsak dan prihajajo s tega področja, so polne zastrašujočih podrobnosti o topni-šl^, letalskih in pehotnih dvobojih, ki ža zdaj še ostajajo na ravni prask — pa se lahko v hipu spremenijo v vse kaj bolj resnega in tragičnega. Tako kot skoraj vselej v ži^jenju imata obe strani vsaka svoj prav, svoja stališča in svoje r^oge in čeprav je sicer moč razumeti in celo podiH^ti posamezne posta\ice tega, kar očitata druga drugi, se vsekakor ni moč strinjati z načinom, kako ena in druga država skušata rešiti neporavnane račune in probleme. Spor med Indijo in Pakistanom ima svoje ekonomsko, politično in versko ozadje. Težko je reči, kateri razlog izmed treh je pomembnejši, toda vsekakor je dejstvo, da je v Indyi sedaj že ^oraj deset milijonov beguncev iz Vzhodnega Pakistana, tisti neposredni vzrok za sedanje napete odnose. Ti begunci so pribežali v Indijo (s katero jih veže predvsem ^upna religija, kajti ubežniki niso muslimani, tako kot večina tistih, ki so ostali) pred terorjem, ki so ga izvajali lokalni oblastni in vojaški organi. Obe strani sta že večkrat izjavili, da si ne želita vojne, toda ukrepata tako, kot bi ne mogla brez nje. Nobenega dvoma ni, da predstavljajo begunci za Indijo zelo težko breme; breme, ki ga le s težavo zmaguje spričo tega, da ima problemov tudi v domačem dvorišču dovolj. Ta del indijsko-pakistanskih odnosov je bil predmet pogovorov v vseh srečanjih, ki jih je Indira Gandhi imela med nedavno evropsko turnejo in kaže, da je vsaj eden izmed njenih sogovornikov dojel, kako zelo potrebno bi bilo rešiti to vprašanje. To je bil zahodnonemški kancler Willy Brandt. Toda ker problema beguncev ni moč gledati ločeno od vsega, kar razdvaja v tem trenutku Indijo in Pakistan, se bo treba nesporazumov iia tem področju lotevati širše. Brandt je izjavil, da bo poskusil odigrati vlogo posrednika — posR'dnika ne samo za rešitev begunskega V|)rašanja, marveč spora med Indijo in Pakistanom nasploh. Ce in v kolikšni meri mu bo to uspelo, pa bomo vsekakor imeli priložnost kmalu spoznati. Prvi kitajski nastop v Združenih narodili je odkril tenčico z malce skrivnostnili stališč l^kinga do nekaterih svetovnih problemov. Sef delegacije LR Kitajske v Združenih narodih je namn.‘č v Generalni skupščini imel pomemben uvodni govor, s katerim je opredelil politiko svoje države do mnogih točk mednarodnega političnega do- gajanja. Vsekakor ni v tem smislu tUkogar presenetilo, da je napadel Američane, kajti kljub temu, da potuje Nixon v Peking, bi bflo nemogoče pričakovati, da bi v tem smislu Kitajci tako zelo čez noč spremenili svoje stališče do tistega, čemur pravijo ameriški agresivni imperializem. Kitajci so izrazfli vso podporo arabskim narodom in predvsem palestinskemu ljudstvu. Ena izmed najpomembnejših točk govora pa je bila tista, ki je obravnavala razgovore o razorožitvi in sodelovanju Kitajske v teh razgovorih. Peking je namreč v Generalni skupščini jasno in glasno povejo, da se LR Kitajska ne misli udeleževati teh pogajanj, kar z drugimi besedami pomeni, da se ni voljna odreči svojega (atomskega) meča — četudi bi drugi izrazili (vsaj načelno) in storili isto tako željo. To je vsekakor napoved, ki ne vzbuja {»“etiran Pakistansko- indijska tragedija optimizem. Sicer, pa so se Kitajci (kar je bUo moč pričakovati) v Združenih narodili zavzeli za mir in prijateljstvo na svetu, p^i &mer pa jasno izhaja, da mislijo pri iskanju poti do tega miru in prijateljstva vsekakor imeti eno pomembnejših \iog. Kako pomembno in kakšno v posameznih konkretnih primerih in zlasti tedaj, ko bo šlo za reči, ki bodo neposredno zadevale dežele, ki so izven blokov, ta trenutek še ni moč povedati. Tega tudi prvi govor šefa delegacije LR Kitajske ni razkril. Nedvomno pa je, da bo veljalo posameznim nastopom predstavnikov najštevilnejše države tega planeta v Združenih narodih jizjem-no zanimanje in to ne samo zanimanje tiste vrste, ki ga izražajo gledalci na nogometni tekmi, marveč zanimanje človeka, ki se zaveda, da je lahko od izida neke razprave ali dvoboja tako ali drugače prizadeta tudi njegova uso^. TELEGRAMI BELFAST - Policija je na neki farmi blizu mesta Martinstown na Severnem Irskem odkrila doslej naj*' večje tajno skladišče orožja, za katerega domnevajo, da je bilo last tajne republikanske armade. Med drugim so našli 47 pušk, protitankovski top in veliko streliva. MONTEVIDEO - Nad veUko pbžo, na kateri je bilo več kot 5000 ljudi, sta trčila helikopterja urue-vajske vojske in mornarice. Goreči ostanki helikopterjev so ubili osem, ranili pa več kot 40 ljudi. Devet članov posadke je dobilo Ic lažje poškodbe. OSLO - Norveški parlament je sklcnU, da bo Norveška priznala DR Vietnam. Sklep o priznanju bodo v kratkem sporociU tudi uradno. BONN Na javnih poslopjih so v Zvezni republiki Nemčiji visele vče-. raj zastave - s tem so |:^častili spomin žrtev nacizma. ščine Sergej Kraigher se je v svojem ekspozeju posebej dotaknil nadaljnjega razvoja našega skupščinskega sistema — pri čemer je poudaril pomen URESNIČEVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA v skupščinskih telesih. V razpravi je ob tem vprašanju (ko je razpravljala Vida Tomšič) padel tudi odgovor na vprašujočo ugotovitev, zakaj imamo sedam med poslanci tako malo resničnih delavcev: pač zato, ker sedanja poslanska dejavnost terja njihovo profesionalizacijo — le-ta pa jih spet odteguje z delovnega mesta. ^ Svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji prejšnji teden (v petek) obravnaval vprašanja SOCIALNE DIFERENCIACIJE, ki bodo na programu bližnje tretje seje konference ZK Slovenije. Na seji so poudarili, da največji del tiste družbeno nesprejemljive diferenciacije, ki nastaja zaradi delitve, lahko Lovska družina iz Ortneka je pred dnevi začela je- Sele pred kratkim so začeli resneje z deli za posta-sensko lovsko sezono s pogonom, na katerem pa so vitev novega mostu čez Lipovščico pri Novi Štifti, položili na dlako le tri zajce. Pod obronki Grmade čeprav bi moral biti po pogodbi dokončan že sredi je lovec z lovskim rogom (na sliki) takole označil oktobra. Dela — izvaja jih ZIDAR Kočevje — ovira začetek prvega letošnjega pogona. (Foto: France zdaj tudi deževje. (Foto; J. Primc) Modic) Godbeno podjele Pionir je postavilo v kamnolomu v Gotni vasi moderno avtomatsko betonarno zahodno-nemške izdelave. Na uro lahko napravijo 20 kubičnih metrov betona. V betonarni {vipra\1jajo beton za vsa gradbišča novomeškega sektoija. (Foto: M. Vesel) Delačevi že mnoga leta prodajajo jeseni v Kočevju pečen kostanj. Tudi oni so s Kostelskega v kočevski občini, od koder so bili že od nekdaj najbolj znani kostanjarji, ki so pekli kostanj že na cesarjem Dunaju in po vseh deželah nekdanje Avstro-Ogrske. (Foto: J. Primc) T uristični barometer Ko bo šlo 50.000 avtomobilov letno Letos sta na Dolenjskem izšla dva ■ pomembnejša turistična projekta: za Krško in za bre-2ški Turist hotel. V pripravi pa je prospekt za Belo krajino, ki je zdaj že dobro leto brez primernega propagandnega gradiva. V tem času so si poma^ z manjšimi izdajami in \dožki v drugih prospektih, ki govore o Beli krajini. Prav prospekt Bele krajine bo zapolnfl edino večjo vrzel: Dolenjska je namreč s prospekti sorazmerno dobro založena. Razveseljivo je tudi, daje dobra založenost tudi z barvnimi razgiednkami, zlasti v večjih krajih in pomembnih turističnih središčih. Težave so le v manjših krajih, kjer je prodaja običajno znatno manjša in ne kaže tiskati večjih naklad. Prav gotovo drži, da tudi propagandni material, med katerega sodgo prospekti in razglednice, lahko dobro pomaga pri uveljavitvi turizma, ^to je sorazmerno dobra založenost in tudi kakovost prospektov in razglednic pomoč pri turističnem razvoju. ANTON ŠEPEC Industrija motornih vozil v Novem mestu - največje industr^sko podjetje na Dolenjdcem. Več kot 3500 z^oslenih, v devetih mesecfli za 16,4 miljena dolaijev izvoza in do konca leta po načrtu za 555 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje. Izvoz: pretežno kampmg prikolice. Prodaja na domači tig: osebni avtomobili austin - IM V 1300, dopolnilni program mini in maxi, jugoslovansko znani kombgi, servisna oprema in (malenkostno) prikolice. Predsednik centralnega delavskega sveta tega podjetja, ki ima 1000 zaposlenih zunaj meja novomeSke občine, Anton Sepec, sodi: „Novi energetski center, presemica, karo-sernica in lakirnica osebnih vozil nam bodo omogočili še hitrejši pro- Kmetijski nasveti Kako do premije za telico v zadnjih 25 letih se je letna molznost krav v Sloveniji povečala komajda za 300 litrov, od 1600 na približno 1900 litrov, in je zdaj več kot še enkrat manjša kot na Danskem, kije kmetijsko najbolj razvita dežela na svetu. To skromno zvečevanje molznosti je ^odbudilo podpisnike sporazuma o oblikovanju cen govedi in govejega mesa, da so del denarja iz tako imenovanega stabilizacijskega sklada namenili za premiranje plemenskih telic, s čimer naj bi spodbudili lastno vzrejo plemenskih živali. Premirati plemensko telico pomeni izplačati lastniku 400 N-din premce za vsako telico, ki izpolnjuje določene zahteve. Te so; telica mora biti iz kontroUr^e reje (A in B kontrola), mora imeti znano poreklo, mora biti hči Ikenciranega bika, lisaste, ijave ali cikiaste pasme (na Tolminskem) in mora biti breja šest mesecev ali več. Rejec mora izpobiiti še nekaj drugih manjših zahtev, da lahko uveljavi pravico do 400 din. Zanimivi so podatki o tej akciji, predvsem za to, ker kažejo, da so jo resno vzeli pri nas na Dolenjskem, okoli Ribnice in Velikih Lašč, kjer je staro ,rejsko središče za sivo ijavo plemensko živino. Po podatkih Kmetijskega instituta so do konca julija letos ocenili 4531 telic, katerih rejci imajo pravico do premije. To pomeni skoraj dva milijona dinarjev pomoči, kar ni malo, če upoštevamo, da ocenjevanje še ni doseglo predvidenega obsega. Čeprav so vse to šele začetki, lahko že trdimo, da so spodbudni za rejo telic. Doslej je bilo število telic majhno v primerjavi s kravami, ker rejci niso dovolj zaupaU v dolgoročne naložbe. To je povzročalo veliko izgubo dohodka, ki bi ga lahko dosegli, če bi čredo hitreje pomlajevali in s tem hitreje izločali neprimerne, predvsem jalove živali ter jih nadomeščali z dobrimi plemenicami. Kaj drugega naj bi priporočili našim rejcem, kot da poskrbijo za to, da bodo tudi oni deležni denarne pomoči, ki jo prinaša premiranje plemenskih telic. Zahteve, ki jih morajo ob tem polniti, prinašajo največ koristi prav - njim samim. Inž. M. LEGAN dor. Ko bo tovarna dograjena, bo imela 81.000 kvad. metrov in bo lahko naredila 50.000 avtomobilov na leto. Nedograjenost okolke novih proizvodnfli prostorov ni posledica tega, da nam ni u^elo urediti tudi okolice, marveč so se stroji že zarili v zemgo z novimi nalogami Potegnili bomo tudi industrijski tir in nada^evali gradnjo proizvodnih prostorov.** Industrija motornih vozil pa komaj nekaj dni po slovesni otvoritvi že izdeluje tudi standardne avtomobile, IMV 1300 s kovinsko barvo, se pravi posebg žgano barvo. Opozoriti je treba, da to še niso IMV 1300 - qjecid, ki jih je generalni direktor Jurg Levičnik tudi že napovedal in ki naj bi postali „nacionalni avto**. IVAN GOLE Nelojalnost TRIMO - Trebanjska industrija montažni objektov, od 1. julija novo ime za staro Kemoopremo. 250 zaposlenih bo letos ustvarilo 40 milyonov bruto produkta in povečalo proizvodnjo v primeijavi z lanskim letom za 100 odstotkov. Podjetje dela t^ske montažne hale in cisterne po vsej Jugoslaviji (še najmanja doma!). Direktor Ivan Gole o položaju podjela: .Počutimo se ogorčeni zaradi luknjičastega uvoznega sistema. Sistem namreč dopušča, da lahko uvažamo različne industrgske objekte, čeprav imamo doma dovolj velike zmogljivosti in tudi kakovost je Brej boljša kot enakovredna tuji. 'vozniki se poslužujejo nelojalne konkurence. Zdaj imamo sk;er še dovoy dela, toda proizvodnjo smo povečali, hkrati se veča uvoz. Škodo od tega ima seveda družba. Zato predlagamo, naj bi uvoz in-dustr^skih objektov postavili pod kontrolo in s carinsko stcmnjo zaščitili našo proizvodnjo. V Ljubljani Sejmišča BREŽICE Na sobotni sejem v Brežicah so pripeljali 544 prašičkov in 28 prašičev. Prodali so 488 mlajših in 21 starejših živali. Za kilogram žive teže so za mlajše prašiče zahtevali 10 do 11 din, za starejše pa 8 do 9 din. NOVO MESTO Živahen promet je bil na ponedeljkovem prašičjem sejmu v Novem mestu. Naprodaj je bilo 771 živali, od tega 4o starejših. 604 prašiči so zamenjali bstnika. Za mlajše so kupci odšteli 150 do 220 dinarjev, za starejše pa 230. do din. Na sejmu so bili tudi kupci iz soi'^dnjih občin. sem o tem problemu postavil tudi podansko vprašanje. Različna podjetja kupujejo na tujem iz družbenih skladov, pa ni ne cenejše ne bo^še! Tako počele ni v skladu z našimi sklepi, da bi preprečili odhajanje delavcev na tuje!“ JAKOB BERIČ Telefonija Podjede za PTT promet Novo mesto dela za sedem dolenjskih občin: mimo novomeške še za obe belokranjski, trebanjsko, krško, sevniško in brežiško. Direktor Jakob Berič trdi: „Letos in prihodnje leto bodo razširjene ali zamenjane avtomatske telefonske centrale v vseh občinskii središčih; povečane: Krško do konca leta za roo številk. Novo mesto do konca novembra za 600 številk, Brežice za 200 številk do konca apiHa prihodnjega leta in Črnomelj do istega roka za enako število novih številk; zamenjane: februaija je začela delati nova ATC s 400 Številkami v Sevnici, v prvi polovici prihodnjega leta bosta zamenjani centrali v Metliki in Trebnjem. PTT podjele v skladu s finančnimi možnostmi modernizira telefonijo tudi v drugih krajih : oktobra je stekla ATC v Je-senkah na Dolenjskem, povečane so centrale v Straži, Šentjerneju in drugod. Do konca leta bo večja centrala tudi v Dolenjskih Toplicah in prihodnje leto v Kostanjevici in še kje. Izboljšujemo medkrajevne zveze in urejamo krajevne mreže, da bi čžn več hudi imelo možnost dobiti telefon. S tradicionalno dobrim sodelovanjem z občinskimi skupščinami in gomodarskimi oiganizacyami v vseh sedmih občinah, s podporo bank in prizadevanjem kolektiva podjetja PTT smo bistveno izboljšali kvaliteto telefonije na dolenjskem območju. Zavedamo se, da naročniki ne morejo biti popolnoma zadovoljni, a potrudili se bomo, da bomo tudi prihodnje leto skrbeli za modernizacijo tako, kot smo letos, ko smo vložili okrog 6 milgonov dinarjev." Referendum Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za novomeško, trebanjsko, črno-malj^o in metiiško občino, o najodgovornejših nalogah dolenjskSi komunistov do konca leta: „Kot politični aktivisti moramo z vsemi silami podpreti akcijo, da u^e referendum, s katerim bi izenačili pravice zdravstven^a varstva kmetov s pravKami delavcev: gre za soglasje, da bi oba sklada združili v enega. Z uvelim referendumom bi izenačili ta vid socialne neenakosti med kmečkim žhrljem in drugimi prebivalci Ne glede na to, da bodo delovne organizacije prevzele precejšen delež bremena, pa lahko po ocenah dosedanjega razpoloženja, ki so ga izmerili Zveza komunistov, SZDL in sindikati ter svet občin, pričakujemo ugoden izid te samopomoči in solidarnostne akcije. Ne gre prezreti, da je veliko delavcev -• iz vasi. Druga naloga: pripravfli smo lastno an^o o socialnih razlikah, zdaj bomo prejeli slovenja stališča. Pomembno je, da bi konkretnim dogovorom sledila učinkovita akcija. In tre^e: smo v času volitev in polaganja obračuna partgskega dela. Vse sUe moramo usmeriti za še višjo stopnjo avtoritete, organiziranosti in vplWa ZK na družbena dogajanja.** LUDVIK GOLOB Kilavost Morda bi bilo prehudo označiti, da se je prošnja občinskega odbora Rdečega križa za pomoč revežem na pragu, zime popolnoma izjalovila, toda učinek prošnje je bil kaj kilav. Predsednica Milica Sdi pove: „Dobili smo nekaj oblačil, nekaj posteljnih vložkov in mrež. Prepričana sem, da imajo ljudje na podstrešjih ali v kleteh še precej dobrih stvari, ki bi jih lahko s pridom uporabili. Najhujši problem je, kako obleči otroke in kako jih obuti V skladišču namreč nimamo primernih stvari, tam so zvečine stvari za odrasle. Ker je bil odziv akcije tako skromen, smo se pač morali odločiti za nekaj nakupov, da rešimo najnujnejše primere. Nekaj prošenj smo ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CELJE, Vrunčeva 1 Prepričajte se o strokovnosti in učinkovitosti naših bančnih storitev. credn»ie zapisati Stanovanja Pri nas se sicer redko dogaja, da bi sprejemali zakone, ki vejajo tudi za nazaj, a tjeme pač potrjujejo pravila. Poleti sprejeti zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj iz družbene lastnine pa določa prav to: zakon ve^a namreč od 1. januarja 1970. Na Dolenjskem vsaj doslej še niso odlili primerov, ko bi družbena stanovanja prodajali tako, da bi jih bilo treba odplačevati šele od leta 2000 naprej ali pa da bi zanje dali recimo 90 odstotkov posojil ali kaj podobnega. Nepravilnosti je bilo, tako je sporočila slovenska centrala Službe družbenega knjigovodstva, pri nas bolj malo. Kljub temu pa to ne pomeni, da jih ni bilo. Čeprav je res, da je bilo prodanih nekaj stanovanj, za katera so se družbeni lastniki lahko upravičeno razveselili, da jih sploh kdo hoče kupiti, pa prav tako drži, da je bilo tudi nekaj prodaj stanovanj, pri katerih bodo morali posredovati občinski javni pravobranilci Vsekakor bo pametneje, da lastniki stanovanj kupčije prijavijo pravobranilstvom sami - najkasneje do 17. decembra, ker bodo sicer najprej ukrepali sodniki za prekrške, pravobranilstvu pa se novi lastniki kljub temu ne bodo mogli izogniti Občinske skupščine pa bodo prav tako morale storiti svoj del obveznosti: zakon namreč določa, da bodo morale sprejeti odloke, ki bodo določili izklicne cene in s tem tudi vrednosti stanovanj. poslali tovarnam, ki take stvari delajo, da bi ceneje prodali. Upam, da bomo nekaj denarja za nakupe zbrali na občinskem odboru, pri SZDL - pri akcijskan odboru za pomoč ostarelim in pri krajevnih organizacijah SZDL." MILICA ŠALI Tajno ljudsko glasovanje 5. in 6. decembra bo odločilo, ali smo na Dolenjskem pripravljeni odpraviti razlike med delavcem in kmetom ali pa se bomo sprijaznili s sedanjim stanjem in prebirali resolucije o »reševanju nezavidljivega položaja našega kmeta« r- Enaka s puško v roki, enaka pri zdravniku! CIRIL JARNOViC, predsednik skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev: „Zaki^ j^dpira naša skupščina združitev obeh skladov v enoten sklad za financiranje zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov? Poglejte, v do-lenjsld skupnosti smo že v pri- pravi znanega zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, posebej pa še med javno obravnavo o statutarnih pravicah z zavarovanci ugotavljali, da so le {>revelike razlike v pravicah, ki ih imajo zavarovani delavci in zavarovani kmetie. Zanimivo in ?jodbudno je buo, da so to za-utili delavci. Še več: niso bila redka njihova mnenja, da bi morali v naši republiki urediti nacionalno zavarovanje vsega prebivalstva. Take zahteve so imeli tudi kmetje, o čemer bo vedel več povedati Franc Jev-nikar, predsednik skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov. Mnogi dobri predlogi in javne obravnave in sporazum z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami na našem območju so bili čvrsta podlaga za razpravo, ki jo je o pomembnem vprašanju združitve skladov začela skupščina zdravstveno zavarovanih delavcev. Skupščina je te predloge in drugo gradivo pretresala na več sejah in z vso pozornostjo ter tenkočutnostjo prisluhnila mnenjem ter nakazanim rešitvam za izvajanje politike v zdravstvenem varstvu. Naj povem, da v naši skupščini ni bilo odklonilnih stališč glede združitve skladov, prej bi lahko rekel, da so dobili vsi predlogi popolno podporo. Kajpak se je skupščina zavedala, da prevzema delavski sklad ob združitvi s kmečkim, kar pomeni tudi izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva, dodatne obveznosti Na vprašanje, kaj pričakujem od združene skupnosti, ni težko odgovoriti. Če se bodo zavarovanci na referendumu odločili „za“, bodo imeli kmetje v zdravstvenem varstvu enake pravice kot delavcu To bo vsekale or velika pridobitev za kmete, ki so bili vse do zdaj prikrajšani v zdravstvenem varstvu. Enakost v pravicah bi lahko primerjal z zgodovino: znano je, da sta bila delavec in kmet izenačena, ko je bilo treba s puško v gozd in kasneje pri obnovi. Pogovarjal sem se z zavarovanimi delavci in ugotovil, da dobro poznajo razmere na vasi. Nič čudnega, saj je večina teh prišla v industrijo s kmetov, mnogi pa še prihajajo.1* »Kmetje 23 nas qref«c FRANC JEVNIKAR, predsednik skupSčine komunalne skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetov Novo mesto, po foklicu kmet, doma iz Dola ^i rebnjem; „To, kar v naši komunalni skupnosti predvidevamo in o čemer bomo odločili 5. in 6. decembra, je za nas kmete velika pridobitev, lahko rečem, da ena največjih po vojni. Živeli smo v prepričanju, da se nam godi krivica; delavci so imeli vse večie pravice in vse večje možnosti do • zdravljenja, mi pa smo zaostajali, ker si nismo mogli sami vzdrževati popolnejšega zdravstvenega varstva. Zdaj bomo javno, s pomočjo ljudskega glasovanja preizkusili, koliko premoremo solidarnosti do kmeta in kmetijstva, ki je zaostalo v razvoju. Kmetje pozdravljamo zamisel, ki je po svoje vsaj delna oddolžitev za naš pridevek v povojni obnovi domovine, to je ena oblika priznavanja zaslug in vloženega minulega dela. Čeprav vem, da vlada med kmeti malodušje zaradi mnogih obljub, ki niso bile izpoli\jene, sem prc^čan, da bodo tokrat razumeh, za kaj gre, da bodo z ^asovanjem odobrili novost, ki je samo njim v korist. Naglasim naj, da se z združitvijo sledov zdravstvenega zavarovanja prispevki kmetov ne bodo povečali, le delovne organizacije bodo za 0,6 odst povečale prispevke za zdravstveno zavarovanje, nekaj pa bodo dale tudi občinske skupSčine, tako da se bo zbralo doaatnih 6,58 milijona dinarjev, kolikor je potrebno, da bo imel kmet enake pravice do zdravja kot delavec. Ker je siišati, da republiško vodstvo ni ravno naklonjeno zamisli v naši komunalni skupnosti in da predvideva celo posledice, motam reči, da obsojam vsakršne represalije. Naša komunalna skupnost in naši ljudje se bodo z glasovanjem odločili, če so pripravljeni več prispevati in pomagati kmetu. Ta odločitev jim ne bo vsiljena. Mi mislimo, da je treba najprej urediti zdravstveno zavarovanje, potem pa pride na vrsto pokojninsko zavarovanje, ki ie prav tako nujno potrebno in ići ga bomo postopno tudi lahko uvedli. Kmetje, za nas gre, za pomoč kmečkemu človeku, za oddolžitev tistih, ki so se rodili na naših domač^ah, se izšolali in usposobili za druge poklice, kjer si z manj napora slu^o kruh in zdaj kažejo vo^o, da bi pomagali nam, ki.smo ost^ na zemlU, na kmetijah. Gre za našo v^jo socialno varnost, zato je prav, da se v kar najveščjem šte\^u udeležimo referenduma in glasujemo za združitev skla^v zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev!** M. L. 5. in 6. decembra bosta do-len^i ddavec in kmet na tajnem ljudskem j^j^ovanju odločala o združitvi' skupnosti delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, o izenačitvi svojih pravic pri zdravniku in v lekarni ter o uvedbi nacionalnega zavarovanja v čm(Nnaljski, kiški, metliški, novomeški in trebanjski občini. Vsako ljudsko glasovanje je resna zadeva, tako tudi ta decembrski referendum. Vsakomur mora biti jasno, da bo na kocki odločitev, ki bo pomenila prelomnico v našem sistemu zdravstvenega zavarovanja. Zato se je je treba lotiti z izrednim posl uh (MU in pripravljenostjo. Kmetje in delavci, prisluhnite SZDL na vašem območju! Pri občinskih konferencah Socialistične zveze v teh občinah so ustanovili posebne odbore, ki morajo dubed, da bo referendum izveden brez zatikanja, predvsem pa za to, da bodo jzavarovanci kar najb(Jje obveščeni o tem dogodku. Posebna naloga teh odborov je predvideti politične aktive, ki bodo poskibeli, da bo dehemi ddavski in kmečki zavarovanec vedd, za kaj bo glasoval, ker se bo na referendumu potem laže in zavestno odločil „za“ ali „proti“. Skupščini zdravstveno zavarovanih delavcev in zdravstveno zavarovanih kmetov vabita vse zavarovance še posebej, da se uddežijo zborov zavarovancev, ki jih bodo pred referendumom bičale občinske konference Socialistične zveze, občinski sindikalni sveti in druge družbe-nopditične oiganizacije. OD UPANJA DO GLASOVNIC Se pred nekaj leti bi očitali pomanjkanje zdravega razuma tistemu, ki bi- bil trdil, da bo v „vesoljni** državi prav Dolenjska prva uvedla nacionalno zavarovanje. Celo željo, da bi kdaj napočili časi, ko bosta kmet in delavec enaka pri zdravniku, si je na Dolenjskem le malokdo upal povedati na glas. Pa so bili na Dolenjskem že v „tistih** časih ljudje, ki so iskreno upali, da se 1^ ta „neuresničljiva** želja morda že kaj kmalu uresničila. To upanje se jim ni prikazalo pri mešanju kart, tudi ne v prerokovanju iz figur, ki se napravijo v črni usedlini, ko popijete turško. Ne: možnost so videli, ko so med seboj primeijaK številke, jih množili, seštevali, odštevali, delili - in delali sklepe. Učeno bi rekU, da so rezultate analizirali. Analize so spričo nezadovoljstva kmetov - ti niso zamudili nobene priložnosti, da ne bi javno kritizirali visokih dajatev in majhnih pravic v zavarovanju, s tem pa razglašali veliko krivico, ki se jim godi sem od osvoboditve - nastajale hitreje, kot bi bilo v normalnih okoliščinah pričakovati. V vsem tem času niso bile maloštevilne pripombe, da dolenjski kmetje že četrt stoletja zaman zahtevajo izboljšanje zdravstvenega varstva oziroma pravice, vsaj približno take, kot j^ uživajo delavci Naposled se je to, kar se je leta in leta zdelo nemogoče, neizvedljivo, približalo na en sam korak, na poslednje dejanje: skupščini zdravstvenega zavarovanja delavcev in zdravstvenega zavarovanja kmetov sta sklenili razpisati referendum, na katerem bodo zavarovani delavci in zavarovani kmetje z obkrožitvijo besedic „ZA** ali „PROTI** na ^a-sovalnih listkih o^očali o nadaljnji usodi kmečkega zavarovanja. Ce bo večkrat obkrožen „ZA** kot „PROTI**, bo to pomenilo, da si delavec in kmet segata v roke; kmet poslej pri zdravniku delavca na bo več ^edal v hrbet - in toliko časa pričakovano obdobje izenačenih pravic se bo začelo. To bo zgodovinska prelomnica, ki bo obenem pomenila, da prehaja Dolenjska na Ali ste vpisani? Zavarovanci, ki bodo glasovali 5. decembra, se lahko že danes prepričajo, ali so vpisani v glasovalni seznam. Vpo^ed v ta seznam jim bodo omogočili v pisarni načelnika za družbene službe v vsaki občini do 24. novembra. Zavarovanci, ki bodo izpolnili glasovalno pravico 6. decembra, lahko tak seznam preverijo v svoji delovni organizaciji. nacionalno zavarovanje svojega prebivalstva. Referendum (ljuV4 1 «,#?■ J! V' * t -‘4 ' ??• V ^ f MLEWJS1 Za teh mojih ... no: nekaj let Saj res ni bilo treba, ,in kar preveč je bilo preljubeznive in prijateljske pozornosti ob mojem jesenskem jubileju (v pravem in prenesenem pomenu). Vsem od srca najlepša hvala -človeška in poetična. Še posebej pa kolektivu Studijske knjižnice Mirana Jarca za razstavo, prizadevni podružnici Slavistične^ društva v Novem mestu, prijatelju govorniku in literarnemu sobratu Jožetu Dularju, recitatorjem, Dolenjskemu oktetu in še vsem drugim za toplo besedo in stisk roke. In najtoplejšo zahvalo občinski skupščini Trebnje, ki mi je po treh zastopnikih poslala tako iskrena voščila in prijazen „Martinov" dar. __________________SEVERIN ŠALI^ Črnomelj - Ob koncu prejšnjega tedna je v Črnomlju in Metliki gostovala gjasbena šola Ljubljana-Vič. Mladi glasbeniki so imeli dva koncerta, ki sta bila dobro obiskana, poslušalci pa so bili z izvajanjem zelo zadovo^nL (R. K.) M Miran Štremfelj, osnovna šola ,3tanko Mlakar‘\ Šenčur: MOJ MAČEK — Delo je razstavljeno na II. grafičnem bienalu jugoslovanskih pionirjev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki Za pesnikov jubilej Slavnost ob 60-letnlci pesnika in prevajalca Severina Šalija v študijski knjižnici M. Jarca ,JPočutim se kot ženin,'ki je dal svoj da poeziji,"* je rekel pesnik, prevajalec in urednik Severin Šali s šopkom nageljnov v rokah v zahvali za slavnost, ki so mu jo ob šestdesetletnici priredili novomeški slavisti 12. oktobra zvečer v a^ Študijske knjižnice Mirana Jarca. Slovesnot ob pesnikovem jubileju je začel Dolenjski oktet, nato pa so člani novome^ega amaterskega gledališča izvedli recital Salijevih novejših in v glavnem še neobjavljenih pesmi. O živ^enjski in ustvarjalni poti jubilanta je govoril Šalgev sopotnik, pesnik in pisatelj Jože Dular. Preveč banalno bi se slišalo, če bi dejali, da življenje Saliju ni bilo postlano z rožami in^ da se je nemara prav zato zatekel k'Muzi. Jože Dular je znal slavljenčevo življenjsko pot vse drugače — pretresljivo prikazati. Zibelka je Saliju stekla v Podliscu Eri Dobrniču. Že kot otrok je dobil rušno mater, ker mu ni bilo dano. da bi živel pri starših. V tem času je bil pastir. Ko je šel v šolo, se je zakopal v knjige. In začel pesniti. Potem je šla njegova Kalvarqa iz kraja v kraj, povsod ga je spremljala — in mu narekovala pesmi, za katere je bil v štiridesetih letih večkrat nagrajen. Danes Sali ni umolknil, čeprav je posveča prevajalstvu (do zdaj je prevedel več kot 70 knjig). Njegove najbo^še pesmi morajo še iziti, kot je dejal Dular in poudaril, da sta dve knjigi poezij, n^avljeni pred časom, še neizpolnjen Šalijev dolg slovenski kulturi. Studijska knjižnica je za to priložnost pripravila razstavo o pesniškem, prevajalskem in uredniškem delu šestdeseUetnika Salija. Raž-stavo so odprii po petkovi slavnosti, ki so jo pripravili novomeški slavisti. Mali kulturni barometer DOLENJSKI PEVCI V KARLOVCU - V počastitev 30-letnice vstaje bo 20. novembra v Karlovcu koncert, na katerem bodo peli tudi dolenjski pevci. Povabilo za nastop so sprejeli: Dolenjski in Sentjemej-ski oktet in pevski zbor , J)ušan Je-reb“ ter po en zbor iz krške in brežiške občine. DOGOVOR V OGULINU -Predstavniki kultumii organizacij iz slovenili in hrvatskih občin, ki sodelujejo na tradrcionalnii obkolp-skii srečanjih, so imeli 13. novem-' bra delovno sejo v Ogulinu. Dogovorili so se, da bodo letos poživili kulturno izmenjavo in se še pogosteje posvetovali o pomembnejših vprašanjih. IZREDEN OBISK V KOSTANJEVICI - Razstava II. gr^ični bienale jugoslovanskih pionirjev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je vzbudila veliko zanimanje. Do zdaj so zabeležili tudi lep obisk. Pogostni so skupinski obiski šolarjev, ki jih v Kostanjevico privede radovednost, kaj so pripravili njfliovi likovno n^arjeni vrstniki iz vse Jugoslavije. Razstava bo odprta še ves ta in orihodnji mesec. SLOVENSKO ZLATARSTVO - V arkadah ljubljanskega Narodnega muzeja gostuje od včeraj do 12. decembra pokrajinski muzej iz Maribora z občasno razstavo „Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem**. 77 lastnikov je za to razstavo pripravilo 167 del, ki so jih za to prireditev posebej restavrirali. To so mašni kelihi, cibo^i, monštrance, relikviariji in drugi liturgični predmeti, pa svečniki, nakit, okrasne in namizne posode, pribor itd. Predmeti po času nastanka in slogovnii značilnostih prikazujejo raven in razvoj zlatarske obrti in rabe tovrstnii stvaritev na območju slovendce Štajerske od gotike v IS. stoletju do današnjih dni. Razstavo so omogočili predstavniški organi in delovne organizacije, med drugim novomeška tovarna zdravil „Krka“. V POČASTITEV SKLADATELJA - 25. novembra bodo v Novem mestu počastili spomin na velikega ^ladatelja in rojaka Marjana Kozinc^ Pred glasbeno šolo bodo odkrili Kozinovo doprsje, v Studijski knjižnici Mirana Jarca razstavo Ko-zinovfii del, zvečer pa bodo v Domu kulture priredili koncert Kozinovih skladb. Po velikih se zgledujejo mali: občine, kraji, ljudje, kulturniki. Dolenjski likovniki so dolgo pasli oči na Dolenjski galeryi, edinemu hramu umetnosti, ki je bil zgrajen nalašč za razstave in druge „visoke“ prireditve. Potem so nastajali hrami umetnosti: v Trebnjem, Krškem, Sevnici, Kočevju, Ribnici. Vsaka dolenjska občina ima vsaj enega. Krška občina je izjema z največ razstavišči. Odkod nenadoma toliko galerij? Ne bomo zgrešili glavice žeb-Ijice, če pravimo, da tudi zategadelj, da lahko razstavljajo domači ustv^alci. Domači likovniki so letos res veliko razstavljali: kolektivno in samostojno. Ko govorimo o domačih, imamo v mislih množico samoukov, ki so se - organizirani - pojavili v zadnjem času. V tem je novomeška občina nerazveseljiva izjema. Veliko likovnikov živi in ustvarja tudi tu, le da jih ni na „svetlo**. Zakaj? Se ne znajo organizirati ali pa morda nočejo v javnost? Kdo jim bo to povedal, kdo jih bo spodbudil k skupnemu nastopu? Mora pa vzoru trebanjskega tabora likovnih samorastnikov. I. Z. Med risbo, šansonom in literaturo Oo 22. novembra razstavlja v Krškem nemški slikar in qrafik Dieter Huthmacher Krška galerija je 12. novembra ivečer odprla vrata za svojo letošnjo iadnjo umetniško razstavo. Njen gost je slikar in grafik Dieter Hut-macher iz Dietlingena v ZR Nemčiji, ki nam predstavlja svoj ustvarjalni' pogled na svet z nekaj nad 30 risbami v navadnem in laviranem tušu. „Srečanje v umetnosti naj bo skromen prispevek k spravi, razumevanju in prijateljstvu narodov,** je med drugim dejala gdč. Maria Seuren iz Mannheima, ki je predstavila odsotnega umetnika. Huthmacher se izpoveduje kot slikar, pevec in pisec literarnih tekstov. rti tem uporablja sila različna sredstva, taka pota do izpovedi pa so zanj hkrati nujna potreba, da nam odkrije svoja spoznanja in odkritja v svetu. Skoraj bi lahko dejali, da so njegove risbe plod podzavestne volje, z njimi pa sega v različna področja našega bivanja in sožitja. Svojevrsten sunealizem, s katerim slikar ponuja svojo podobo sveta, je z duhovitimi pripisi na risbah laže razumljiv. Samo površno ^edanje bi zapeljalo lahko do mnenja, da imamo opraviti s karikaturistom, vendar je Huthmacher predvsem satirik in oster opazovalec življenja. Žal ga kot pevca šansonov ta večer nismo mogli spoznati, njegova kolegica iz Nemčije pa nam ga je v prikupni luči predstavila z vseh strani. Razstava v krški ^leriji bo odprta do 22. novembra; risbe so naprodaj^ in so zanimiv dokument raz^banega časa ter ustvarjanja zunaj naših meja. - Šopka rož, ki sta jih ta večer dobUi Maria Seuren in Marjanca Uršičeva od krških učencev, pa sta bila hkrati tudi prisrčna zahvala za vse, kar pomeni galerijska kulturna ustanova mlademu rodu v Krškem. T. GOSNIK PREŠERNOV KOLEDAR 1972 Naročniki priljubljenih Prešernovih knjig se bodo spet razveselili: te dni je naša ljudska Prešernova založba poslala iz tiskarne štiri nove knjige: Prešernov koledar 1972, ponatis Aškerčevih „Balad in romanc**, Franceta Dem^a misli o spolni vzgoji „Odkod in kako** ter Ivana Spolarja' „Nasvete za vsak* danjo rabo**. ELEKTROTEHNA trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom IjJUBLJANA, Titova cesta 51 želi zaposliti v prodajalni NOVO MESTO 2 KVALIFICIRANA PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE z ustrezno prakso Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova cesta 51. Razglas velja 1-5 dni po dnevu objave. VZGOJ ITELJ I ! Vzgojni poboljševalni dom v Radečah pri Zidanem mostu OBJAVLJA prosta delovna mesta 4 VZGOJITEUEV (moški). za nedoločen čas Pogoji: višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri,'dve leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Stanovanja po dogovoru. Nastop služil takoj ali po dogovoru. Prijavi, kolkovani z 1 din, priložite: — dokazila o šolski izdbrazbi — življenjepis z navedlx) dosedanjih zaposlitev. * Izšla bo KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA 1972 CZP KMEICKI GLAS, Ljiibljana, pripravlja v sodelo-v^anju z uglednimi strokovnjaki KMEČKO KNJIŽNO ZBIRKO 1972, v kateri bodo naslednje strokovne knjižice: • KMETIJSKI PRIROČNIK • PRIDELOVANJE KRME NA NJIVAH • PITANJE GOVEDI • GOJENJE V KMEČKEM GOZDU • UREDITEV VINOGRADA • OBRATOSLOVNI IN KNJIGOVODSKI ZAPISKI Cena zbirke je v prednaročilu 40.— din, po izidu 50.— din. Izšla bo decembra letos. Naročila in vplačila sprejema CZP Kmečki glas, 61000 Ljubljana, p. p. 47/L, žiro račun; NB 501-1-125/1. ZBIRKO LAHKO NAROCiTE TUDI PRI VASI KMETIJSKI ZADRUGI. IZKORISTITE UGODNOST PREDNAROČILA! LJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA GRADITEUl, PRESKRBITE Si PRAVOČASNO GRADBENI MATERIAL! LJUBLJANSKE OPEKARNE obveščajo graditelje in ostale Interesente, da bodo lahko PREKO VSE ZIME DOBILI VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV V Industrijski prodajalni je na razpolago tudi ostali gradbeni material in stavbno pohištvo. Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon (061) 61-965 in 61-805, ter naš zastopnik za E>olenjsko Ivo Praprotnik, Grosuplje, Prečna pot 8, telefon 77-358. SOLIDNE CENE — HITRA DOBAVA! in tako je duo ave, tri leta vse ao-bro. Gospod Andrej pa je imel brata v Loki. Ta je bil sodnik in je sodil o nas, če smo se bili pretepli ali če je bil kdo biriče oklestil. Ta nas je sodil in nas zapiral in trd je bil z nami, da smo se ga bali kot živega vraga. Mlade ponočnjake pa je polagal na klop in, če si le malo zaukd sredi vasi o polnoči, te je poklical predse in ukazal ti jih je deset do petnajst našteti, težkih, vročih, da si Ježeš-Margo klical in da so se ti napravili krvavi žulji na tistem delu telesa, na katerega so ti bile naštete. Ta sodnik je imel tedaj mlado hčer, takšno gosposko stvar v široki obleki. Le-ta je neko poletje prišla h gospodu; in nekdaj v nedeljo zjutraj, ko je go- spod Andrej pel sveto mašo, je sedela v gospodovi klopi pod prižnico in iz bele peče se je videla njena glava, na kateri je bilo nakopičenih toliko las, da bi jih človek komaj v košu odnesel. Po maši pa smo stali pred cerkvijo in čudili smo se, da zraste na človešci glavi toliko las. Košnikov Lenart, ki je bil v cesarski armadi in je tam služil nekemu majorju, pa nam je takoj to stvar razložil in razjasnil. Tisti njegov gospod je imel ženo, ki je tudi nosila na glavi tako butaro las. Nekdaj zjutraj, ko je bila gospa ravno, vstala, pa gaje gospod poklici v sobo. In tedaj je videl, da so skoraj vsi tisti njeni lage ležali na mizi. Snemala jih je z glave, kakor mi snemamo svoje klobuke, in ponoči je sp^la brez njih. Spletena pa je bila tista butara Bog ve iz kakovi konjskih repov, a človeškega lasu ni bilo v nji! Mi pa smo takoj vedeli, da ima tudi ta take lase, narejene iz Bog ve kakovih konjskih repov. In smejali smo se in to po vsi pravici. Cemu bi se človek pačil z glavo? Naj to nosi, kar mu je dodelil gospod Bog. Ta dekle je torej obtičala pri gospodu Andreju. In svoj križ je moral imeti ž njo! Preobrnila mu je ves dvor in v nered je spravila vse. V kuhinji je gospodovala kuharico, tisto staro Marjeto, da je hotela uiti; v hlevih pa je spet jezila dekle, da so hotele zapustiti dobro službo. A gospod Andrej si ni vedel pomagati. Samo posle je prosil, naj potrpe, naj potrpe. Ona pa si gaje ovijala krog prstov in, če seje srdil na njo, se mu je smejala ter mu kazala bele svoje zobe, tako da je gospod pozabil na svojo jezo in da jo je v svoji dobrodušnosti kot sorodnico rad imel. Pa še nekdo jo je rad gledal pod taisto streho. BU je to hlapec Miha. Bog ve, kako da mu je bila zmešala glavo? Ali je bil zmešan, čisto zmešan! In kako je potem pazil nase! Česal si je skrbno zaručene svoje lase, si zavezoval krog vratu svilnato, pisano ruto in si vtikal v žep čipkaste robce, da je moral ženski ugajati, če je le oči imela v glavi. A taka gosposka ženska ima tudi v tem svoje muhe! Le tisti suhi drogovi, tisti dolgi češarki gosposki, ki ne tehtajo več kot kak petelin, le tisto ji ugaja. A takega, čez pleča lepo širokega človeka, kakor smo mi na kmetih, še pogledati noče! No, pa vsaj tu ni bilo tako! Nekdaj, ko smo stali na vaškem mostičku in je tisti Vinharjev Matevže, ki je bil slep na eno oko, hotel trditi, da ima ta ženska lase iz konjskih repov, ga je vzel Miha mahoma v svoje pesti in pretepel in pretolkel ga je, da je Matevžek ves krvav odnesel svoje kosti. A nikdar potem ni več govoril o tistih konjskih repih! Nam pa je stvar dala pomisleka in odprli smo oči in videU več kot poprej. Maruša Repulja, ki je po sejmih „sladke reči“ prodajala, je kmalu potem letala od hiše do hiše ter kričala: če že veste, če že veste, da se je Miha, da se je Miha zagledal v tisto gosposko! Ali mi smo reči opazovali in gledali na vse. In videli smo, da se je tista ženska pričela rada oblačiti v kmečko obleko. In če so na travnikih kosili, je rišla gotovo tja in se smukala med osci ter počenjala svoje sitnosti; Mihi pa so se oči svetile kakor živo oglje, da smo si takoj morali misliti, kaj in kako. Vedno je letala za njim. Ce je šel na vrt kosit zeleno travo za živino, že mu je tičala za hrbtom. In tiho sta govorila med sabo in glasno se smejala! Gospod Andrej pa je bil slep in ničesar ni videl. Star je bil mož, sam dober in nesumnjav, je bilo lahko mogoče, da ničesar ni videl! Ali še celo gosposko jed je pustila, prišla k družini ter z leseno žlico jedla iz sklede. Da pa je pri tem vedno tik * Mihe sedela, to se ni seveda samo tako pripetilo. A mi smo to vse opazili. Gospod Andrej pa, če je prišel v hišo k družini, ni opazU ničesar. In še dobro se mu je zdelo, ko jo je videl sredi svoje družine. Star mož je bil in mislil je, da je vse v redu. Nekdaj v po^i noči je lezel Sarav-čev Pavliha domov. Tam doli v Dolgih njivah je krtom nastavljal.'Potem pa se je bil v gostilni malo pomudU. Lovil je krte po polju in jim nastavljal pasti. A dostikrat ti je prilezel hišo s krtom v kleščah in si mu moral plačati, češ da ti ga je ujel na tvojem polju. In če mu tudi nisi ukazal nastaviti, moral si mu vendar plačati, ker Pavliha je' imel oster jezik, da smo se ga vsi bali. Ta je torej, iz Dolgih njiv gredoč, tistega večera kresal mimo cerkve. A dobro je videl, da ie imel gospod Andrej še luč pri sebi. Tam zadaj nad ^ kuhinjo je bila postavljena lestva do okna. In na tej lestvi ie tičal nekdo in pri oknu je bil tudi nekdo! , j PavUha pa si je stvar takoj raztol- ! mačil in takoj je mož vedel, da lestva tja sama ni bila prišla. Kdo da je lia lestvi in kdo da je pri oknu, si je tudi , lahko mislil. IZ VSEH STRANI SEVNICA - Občinska konferenca ZMS Sevnica je q)et organizirala plesne vaje, ki jtfi bo vodil stari sevniški znanec, diplomirani plesni učitelj inž. Jože Lavrin. Začetni in nad^jevalni tečaj se je začel 14. novembra. Skupaj bo kw 20 vaj jpo štiri lue. (P. P.) SEVNICA - Odred tabornikov „Treh smrek“ iz Sevnice je imel te dni razgovor o taborništvu v sevniški občini Na posvetu so ugotovili, da so težave predvsem zaradi neustreznega strokovnega vodstva in -neprimernih prostorov. Starešina odreda Alojz Derstvenšek je poročal, da so uresničili dokaj obširen načrt in privabili toliko novih članov, da odred šteje skupaj že 60 tabornikov. V prihodnje bodo uredili okolico taborniške^ doma, preuredili stavbo in zgradli nov most čez potok pri taborniškem domu. (P. P.) BOSTANJ - Mladinski aktiv v Šoštanju je začel s pripravami za uprizoritev igrice „Metež“, ki jo je spisal Pero Budak. Mladinci bodo pripravili igrico do februarja prihodnjega leta. Pri delu jim pomaga predsednica aktiva Ivica Povše. (P^P.) LJUBLJANA - Na redni letni skupščini skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, ki se je je udeležilo veliko število študentov, so najprej razpravljali o študentskem gibanju v Ljubljani O tem je govoril dosedanji predsednik izvršnega odbora Lenart Šetinc. Ta je opozoril na spremenjen odnos javnosti do študentov in študentskega gibanja. Ob koncu je ^upščina zahtevala izgradnjo nove ekonomske fakultete, ravno tako pa tudi medicinske, ki je že več kot nujno potrebna. Izvolili so tudi novo vodstvo, za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen študent filozofske fakultete Darko Štrajn. (J. P.) NOVO MESTO - V . soboto je imela mladina Novoteksa svojo letno konferenco, na kateri so največ govorili o vključevanju mladih v samoupravljanje. Obisk je bil zelo dober, sklepi pa ob&tajo, da bo delo mladine v Novoteksu še bolj razgibano kot doslej. NOVO MESTO - Ob koncu tega tedna bo v Novem mestu seja predsedstva občinske konference ŽMS, ki bo razpravljala o „Akcni 75“, obveščanju mladine, mladinsltem turizmu in mladinski turistični posld-valnici v Novem mestu. (M. H.) BREŽIŠKI GIMNAZIJCI NISO USPELI! Brežiški gjmnaziici so sodelovali v mladinskem radijskem tekmovanju »Spoznavajmo svet in domovino ‘. Sedem dijakov iz tretjih in četrtih letnikov se je pomerilo 13. novembra v Ljubljani z vrstniki Lz Slovenske Bistrice na temo; Angleška renesansa, Shakespeare in njegov Čas. Brežičani so vodili vse do zadnjega vprašanja, kjer se jim je zataknilo. Na odločilno vprašanje, ki je štelo pet točk, so pravilno odgovorili Bistričani in zmagali z rezultatom 13:12. Za zmagovalce je bilo pripravljenih še pet točk, zato je bil končni izid 18:12 za Slovensko Bistrico. j. BOSTiC To bo revanš! Ljubljanski pionirji vadijo, kočevski zbirajo odpadni material Zvedeli smo, da se mladi Šahisti ljubljanskih osnovnih Sol pridno pripravljajo na povratni šahovski dvoboj s šahisti kočevske osnovne šole. Prvi dvoboj šahistov osmih ljubljanskih šol in kočevske Sole je bil pred letošnjim občinskim praznilcom Kočevja in se je končal z rezultatom 57,5:30,5 za kočevske mlade šahiste. Ni še popolnoma pojasnjeno, če ie bilo ljubljanskim mladim Šahistom to srečanje tako všeč ali pa si žel^o hitro revanžirati se za poraz v Kočevju. Dvoboj, na katerem se bo s šahisti kočevske osemletke pomerilo 50 šahistov ljubljanskih šol, bo že okoli 29. novembra, in sicer v Ljubljani. Zvedeli pa smo, da se tudi v taboru mladih kočevskih šahistov pridno pripravljajo za povratni dvoboj - zbirajo odpadni material. Na videz to nima s Šahom nobene zveze, vendar jo le ima: kočevski šahisti namreč nimajo denarja, da bi si plačali pot do Ljubljane, zato zbirajo odpadni material in ga prodajajo podjetju DINOS. J.Py »Tisoč radosti« v letu 1972 Prihodnje leto bo še več pionirskih prireditev v republiškem merilu — Tri pomembna srečanja bodo v Novem mestu. Krškem in Trebnjem v Ljubljani je bila 12. novembra seja republiškega odbora jugoslovanskih pionirjih iger „Tisoč radosti", na kateri so prebrali poročilo o dejavnosti JPl v šolskem letu 1970/71 in razpravljali o programu za prihodnje leto. 1972. leta bo dan pionirski organizaciji še poseben poudarek, saj praznuje 30. obletnico ustanovitve (na I. kongresu USAOJ v Bihaću. 22. decembra 1942). Sprejeli so določene novosti, o katerih bomo še pisali. Med važnejšimi prireditvami v naši republiki naj naštejemo naslednje: ,JCurirčkova pošta“: „Vesela šola“; II. srečanje dramskih skupin v Idriji: XXII. republiško ekipno pionirko šahovsko prvenstvo v Mariboru; III. republiško prvenstvo pionirjev - prometnikov v Murski So boti; III. revija pionirskih folklornih skupin v Ptuju; I. srečanje mladih zadružnikov v Ki^kem; III. orienta-cgski pohod na smučeh v Novem mestu; III. republiško srečanje pio-niijev v sankanju v Tržiču; republiško prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu v Kranjski gori; atletski šolski pokal Slovenge v Celju; gimnastični šolski pokal Slovenije v Ljubljani; pionirski košarkarski festival v Velenju; rokometni šolski pokal v Ljubljani: III. republiško pionirsko srečanje strelcev v Postojni; pionirsko srečanje v plavanju v Vevčah; VIII. srečanje pionirjev - fibnaijev v Izoli; rV. srečanje pionirjev dopisnikov v Trebnjem; III. srečanje pionirjev zgodovinarjev v Idriji in Cerknem; III. srečanje pionirskih lutkovnih skupin v Ljub^'ani in pionirski foto 1972 v Litiji. Med drugimi bo tudi več zveznih prireditev. Zlasti je vredno omeniti ,,MaIo Grohaijevo slikarsko kolonijo v Škofji Loki“, srečanje pionirjev iz vse Jugoslavije na Kozari ter srečanje pionirjev - pesnikov, geografov, zgodovinarjev in športnikov v različnih republikah. Visokošolcl so zborovali Študenti, člani novomeškega Kluba visokošolcev, so menili, da v novomeški Študijski knjižnici ni knjig, ki bi jih pri študiju potrebovali Na skupščini Kluba novomeških študentov, kije bila prejšnji teden v Ljubljani, se je zbralo 85 mladih Novomeščanov. Dosedanji predsednik Zdravko Slak je vse prisotne, zlasti pa še bruce, ki so bili najštevilnejši, seznanil z dosedanjim delom starega odbora. Nato je prebral še predlog o snu tiča statuta Kluba novo-meškfli študentov. Z manjšimi popravki je bi| predloženi statut prejet. Nato so študenti razpravljali o Studiranju v Studgski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Mnogi so ugotavljali, da ima knjižnica premalo strokovnih knjig in literature. Zato so se zmenili, da napravijo seznam vseh potrebnih knjig in ga iz- ročyo knjižnici, ki je obljubila, da bo potrebne knjige tudi kupila. Izvolili so tudi nov odbor, ki ga sestavljajo naslednji študenti: Tomaž Sotoajer, Primož Jazbec, Franček Smerdu, Tone Šporar, Tine Fur-lari, Meta Lavrič, Lid^ Canič, Matjaž Verbič, Ma^až Kocuvan in Zdravko Slak. Predsednika kluba bo izvolil odbor na svojem prvem sestanku, na katerem bodo razpravljali tudi o važnem vprašanju, ali bodo letos organizirali brucovanje ali ne. Če brucovanja ne bo, bo Klub novomeških študentov v novem študij-dcem letu životaril, saj je vsakomur jasno, da večino finančnih sredstev dobijo prav od brucovanja. PEZELJ Počitek tudi za nogometaše Z uvrstitvijo dolenjskih nogometašev ne moremo biti zadovoljni — Še na j višjo uvrstitev so dosegli Novomeščani, na najslabšem pa je Mirna Končano je prvenstvo v ljubljanski podzvezni nogometni ligi. Dolenjske ekipe, ki v glavnem nastopajo z mladimi močmi, se niso kaj prida postavile. Novomeški Elan je na petem, Bela krajina na sedmem, Mirna pa na zadnjem mestu. Novomeščani nastopajo v glavnem z mladinsko ekipo in so dosegli več, kot so pričakovali. Spomladi imajo možnosti, da se povzpnejo celo nekoliko više. Bela loajina mora odigrati še edino zaostalo srečanje s Savo, v primeru zmage pa se lahko povzpne za dve mesti viŠe. Bela krajina preživlja krizo, saj tudi tam prihaja do menjave generacij. Nogometaši Mirne so v jesenskem delu samo enkrat zmagali, to pa zadostuje ravno za zadnje mesto. Lestvica po jesenskem delu tekmovanja: Slovan Domžale Ihan Sava ELAN Kamnik B. KRAJINA Grosuplje Cement Rakek Dob Mirna 11 90 11 90 11 7 1 10 6 1 11 6 1 11 5 2 10 4 3 11 4 1 11 3 3 11 2 2 11 20 11 1 O 2 34: 2 20: 3 18: 3 22: 4 18: 4 19: 3 20: 6 21: 5 14: 7 18: 9 13: 10 10: 5 18 10 18 9 15 L3 13 15 13 13 12 16 11 25 9 22 27 36 45 Končano je tudi prvenstvo v celjski podzvezni nogometni ligi, kjer sodelujejo ekipe Brežic, Celulozaija iz Krškega in Rudarja s Senovega. Njihovo končno lestvico bomo objavili prihodnjič. MAJA JE ZMAGALA V LJUBUANI V Ljubljani je bilo v soboto pionirsko in mladinsko gimnastično srečanje med reprezentancami Slovenije in Vojvodine. Pionirji in pionirke Slovenije so bfli boljši od sv<> jih vrstnikov, medtem ko so Vojvodinci premočno zmagali v konkurenci mladincev in mladink. Med posameznicami sta dve prvi mesti osvojili Ljubljančanka Marija Težak (pri mladinkJdi) in Novomeščanka Maja Dokl (pri pionirkah). V mladinski vsrsti Slovenije je nastopila še Novomeščanka Anita Gajič, kije zasedla deveto mesto, bila pa je tretja najbolje uvrščena Slovenka. Rezultati: pionirke - 1, Maja Dokl (Slov.) 37,35, 2. Klajn (Vojvodina) 36,75, 3. Rener (Slov.) 35,25 itd; mladinke - 1. Marija Težak (Slov.) 37,25, 2. Dabovič 35,55, 3. Bara-ševič 35,35 (obe Vojvodina), 9. Anita Gajič (Slov.) 32,80 itd. ODLIČNO DRUGO MESTO ZA KEGUAČE NOVEGA MESTA l^a republiškem prvenstvu kegljaških ekip v borbenUi igrah so novomeški kegljači dosegli enega svojih največjih uspehov. V konkurenci 32 ekip so zasedli odlično drugo mesto, takoj za ekipo kranjskega Triglava. Vrstni red: 1. Triglav 1011 kegljev; 2. Novo mesto (Badovinac, Turk, Mrzlak, Predovič, Krušič, Košnulj, Jarc, Rožič, Košir, Cotič in Bradač) 948 ke^jev; 3. Gradis Ljubljana 912 kegljev itd. Novomeščani bi prav gotovo še kdaj ponovili takšen uspeh, če bi imeli svoje avtomatsko kegljišče. Tako pa so med zadnjimi na Dolenjskem, ki nimajo sodobne kegljaške priprave. J. M. BREŽIČANI ŠE NISO KONČALI Čeprav je tekmovanje v obeh republiških rokometnih ligah končano, to za ekipo brežiških fantov ne velja, kaj*i čaka jih še gostovanje v Šoštanju. Tekmovalna komisija je razveljavila srečanje, katerega so Brežičani izgubili z 9:8, zaradi kršenja materialnih pravil igre. Njihova želja, da bi bila tekma na nevtralnem igrišču v Celju, se žal ni ures-ničia. Ponovna tekma bo to nedeljo v Šoštanju. Brežičani obljubljajo dobro igro, v primeru zmage bi se vodilni Izoli približani za eno samo točko. V tem mesecu bodo Brežičani odpotovali še v Gradec, kjer bodo imeli prijateljsko srečanje z avstrijskimi rokometašL V. PODGORŠEK ŽREBANJA 15. decembra 1971, 15. januarja 1972 VSAKOKRAT: 1 avtomobil VW 1200 1 pony expres 3 radijski sprejemniki 5 ročnih ur Darwill 50 kartonov piva Pils, v vsakem tudi 6 kozarcev 15 long-play plošč 25 pivskih garnitur, v vsaki 3 litrski vrčki VSAK MESEC 1DD NAGRAD Na notranji strani kronskih zamaškov steklenic vseh vrst biva jalis so natisnjene posamezne črke vaše velike sreče v časnikih pa objavljamo nagradne kupone. VSAK DAN piTO tallS Zberite po 9 zamaškov s črkami, ki sestavljajo napis tališ Pils! Obenem z ustreznim številom izpolnjenih kuponov jih pošljite na naslov: tališ, Maribor, Meljska 10. Priimek Ulica Posta, kraj Priimek Priimek Ulica Ulica Posta, kraj Posta, kraj Priimek Priimek VSAK Ulica Ulica Posta kraj Posla, kraj Priimek Priimek VSAK VSAK Ulica Ulica Posta, kraj Posta, kraj sM I! 11 § d PjUHii NOVO MESTO — V prijateljski trening tekmi so novomeški rokometaši na Loki premagali rokometaše ljubljanske conske rokometne lige z 20:16. Najbolj sta se izkazala Gantar, ki je dosegel 8 zadetkov^ in vratar Ojsteršek. (J. P.) MIRNA PEC — Pri Novljanu so odprli novo tristezno avtomatsko kegljišče. Ob tej priložnosti so se srečali dolenjski kegljači. V ekipni konkurenci v borbenih igrah je zmagala Krka (740 kegljev), druga je bila Iskra (712) in tretje I&ško (683). Med posamezniki je na 200 lučajev zma^l Turk (862), sledita Hren (840) in Mrzlak (829). (J. M.) LESKOVEC — V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige so Le-skovčani s težavo ugnali borbene Krčane s 15:14. Pri gostih je bil najboljši Gane, pri domačih pa M. Mlakar in Kovač. (L. S.) BREŽICE — Prvenstveno nogometno srečanje med Brežicami in Senovim se je končalo z zmago domačinov z 2:1. Oba zadetka za Bre-žičane je dosegel Kandič. (V. P.) NOVO MESTO - Na pobudo GO kluba Novo mesto je bila ustanovljena GO sekcija na novi osnovni šoli Grm. Sekcijo vodi Tamar Cefarin. V sredo so odigrali tudi prvi turnir, na katerem je igralo 5 igralcev. Končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. Cefarin 4, 2. Zigante 3, 3. Zupanc I. 2, 4. Kraševec 1 in S. Zupanc II 0. (F. D.) ^ ARTIČE - V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige so Novomeščani gostovali v Artičah in v izenačeni tekmi zmagali s 25:23. S to zmago se je mlada ekipa Novega mesta uvrstila na prvo mesto, čeprav ima še srečanje z rokometaši Krmelja. (J. P.) KRSKO — v nadaljevanju občinskih delavskih iger so odigrali tekme v namiznem tenisu. Med sedmimi ekipami je z zanesljivo igro zmagala krška Celuloza, pred Kovinarsko in SOP. (Ž. S.) ŽALEC — Nogometaši krškega Celulozarja so v nedeljo gostovali v Žalcu in srečanje s tamkajšnjo ekipo igrali 3:3. Strelci za Krčane so bUi: Geršak, Budna in Pompe. (Z. S.) BREŽICE — Končano je nogometno prvenstvo v celjski nogometni podzvezL Brežičani so po dveh nesrečnih porazih, z 1:0 doma s Celulozarjem, ter v gosteh z Rogatcem, prvo nedeljo v novembru osvojili dve točki brez borbe, ker eldpe Žalca ni bilo v Brežice. Brežičani so z zadnjimi porazi žal za-_ pravili možnosti, da bi zasedli prvo ” mesto, nekaj upanja pa jim ostane še / nadaljevanju. To nedeljo bodo od-grali še zadnjo zaostalo tekmo z Hojnikom, ki pa ne more spremeniti k K|P bt ^llpf', ,J” M oRiTfi DBHI-v r r č ^~j|jrTg p NOVO MESI- aHoflr' »KrIpo i^SJSSEJ :'■: R G, T R. B i Iti T fl T vAgyANJA rsf^llll^1 RF) ""■*“' ^ S b *—• MELI & o V £ C ■"•'»•"• "IlilililrLIAfii« E. R. E N r N I N fl *™ ft T I & I G, -------------------------- č7o R T Sc R L f)§E P I K R Karlo vr^m g=P_.SLAg:^JL^-BLilX t-^ajz 1“ v. s N fl i- i L. K fl •“»■ N f) 6» o J fl SST _l_ l_ ~*r" O M fl R “V.:"'- KOPER NOVEMBER — MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU Konjak za otroke Mamicam v premislek Na klopci sedi v poznem mraku živahna družbica, med katero se razvije med drugim tudi ta pogovor: - Ivan, koliko si ga cuknil? - Kar trikrat Veš, je prima konjak! Nakar je Ivan treščil prazno steklenico ob betonski podstavek klopi - Sonja, boš eno pokadila? - No, pa bom en kent, da si pomirim živce? (Da bo slika bolj popolna, naj povemo, da v tej družbi ni nihče štel nad 12 pomladi Pa še to: čas dogajanja: 11. november 1971, ob 19.30. uri; kraj pa: sprehajališče Gaj v Ko- Z. Zakaj šest (sevniških) govorov Med nestrpnim občinstvom, ki je v soboto prisostvovalo otvoritvi zdravstvenega doma v Sevnici, se je naglo razširila razlaga, zakaj govoranc kar noče biti konec, zakaj pozdravni govor, glavni govor, dva dodatna govora in dva zahvalna govora. „Pridobivamo čas, da se bodo delavci lahko zadaj umaknili iz stavbe!" Nekaj resnice pa 'je bUo v tem, saj zdravstveni dom pač ne more biti izjema v razvadi, da delo dokončujejo zadnji hip. Novomeški graver Keč-keš je res še malo pred slovesnostjo pisal napis, da so ljudje lahko tudi prebrali, kaj odpi-rajo. s Mesec boja proti alkohoUzmu se je prevesil že v drugo polovico, v Kočevju pa se še vedno ni zgodilo nič posebnega, čemur bi botroval aUcohoL Za mdo živahnosti sta poskrbela le Drago Rozman in Franc Kastelic iz Kočevja, ki sta na Martinovo nedeljo ob 23. uri začela, razgreta od pijače, razbijati v gostilni v Livoldu steklenino in izzivati goste k pretepu. Vendar so bili gostje zelo miroljubno razpoloženi Raje so poklicali miličnike, da so oba „petelma“ odstranili iz gostilne, zdiij pa ju bodo predlagali se sodniku za prekrške, naj jima podeli „posebno priznanje za obujanje tradicij martinovanja in aktivno borbo na področju uničevanja alkohola". J. P. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. V laseh smo si (Med Slovenci) vzlasti še na Kranjskem, je jako žalostno. Malo nas je, ali še ti smo si v laseh, mesto da bi skupno delali po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Nekateri listi, med njimi tudi taki, ki so namenjeni za priprosto ljudstvo — vero bolj in bolj v kot potiskajo ker grde našega mU. knezoškofa in duhovnike sploh — pa si še domišljujgo, da s tem slovenskemu narodu uslugo delajo. (Kakšna naj bo po zimi) naša klet? Nastala je doba, ko imajo kleti gospo-daiju opravljati službo. Od dobrih kleti zahtevamo, da bi po zimi in po leti imele skoro enako toploto. Navadno pa se pravi, da klet ima biti po leti hladna a po zimi tako nekako okolo 5 do 6 stopinj C toplo. (V Istriji) je pri zadnjih volitvah za državni izbor zmagal Slovan dr. Laginja s štirimi glasovi večine. To je jako velikega pomena, ker se odslej ne bode dalo tajiti, da bivajo Slovani tudi po zapadng Istri. (Rusija) ima vedno nevarnost od nihilistov — ljudij, ki hočejo prekucniti vse sedanje razmere na Ruskem. Sedaj so razširili vest, da hoče car razdeliti državno posestvo med kmete, pa da so uradniki nasprotni. (V Rimu) se je zbral mirovni kongres, to je, gospodje odposianci različnih držav evropskih so se posvetovali, kako bi ohranili mir. To je prav lepo, ali gospodje naj bi bili uganili tudi, ♦ i t v s * t kakovo sredstvo, ki nam bode zagotovilo ta mir, nekoliko ceneje, kakor ga sedaj, ko vsako leto države z našo vred v ohranjenje miru dajo večje vsote — za oro^e! za oro^e! (Iz Novega Mesta) Vino se dobro prodaja; zdi se nam celo jako drago; vrednost ima močno lanskemu podobno — vsaj boljše ni. Cuje se, da se v mnogih krajih med mošt primešava jabolčni ali tepkov mošt. To ni pošteno — in ne bode prineslo blagoslova. Potrebno bi res bilo, da bi se v tem oziru dali ostri zakoni, pa da bi se tudi spolnovali. (Tatvina na pokopališči) V noči od 1 — 3 t.m. ulomU je pri-oknu v cerkvico na tukajšnjem pokopališču neznan lopov, ter z silo odprl pušico in jo okradel do jednega krajcarja. (Na, vseh svetnikov d a« n) imeli smo še precej dobro vreme. Grobovje umrlih bilo je lepo odičeno in razsvitljeno. Ob četrti uri je pelo ,J)olenjsko pevsko društvo“ svoje žalostink: „Jamica tiha“ in „Usliši nas, Go-spod“ prav ginljivo; običajni cerkveni sprevod imel je obilo pobožnih udeležencev. (Skušnjo) za učiteljsko usposobljenje delalo je zadnje dni v v Ljubljani 44 kandidatov in kandidatkinj; 18 možkih in 26 ženskili. (Luna bode mrknila) dne 16. t.m.; videlo se bode prav dobro v našfli krajih. (IZ DOLEJSKIll NOVIC 15. novembra 1891) KO JE BILO NAJHUJE, SO DOBILI POMOČ Hvala Borisu in Stevanu! Vojaka Stevan in Boris sta pokazala nesebično požrtvovalnost, ko so se ljudje v metliški občini znašli v stiski — Kaj pa gasilci? Huda jesenska suša je zelo pestila tudi prebivalce Bele krajine. Skoraj povsod je zmanjkalo vode, nebo pa je mesece ostalo nemo in neusmiljeno. Tako je bilo vse do zadnjih dni, ko je blagi dež vsaj malo pomil strehe in vlil ljudem upanje, da bo prišlo težko pričakovano jesensko deževje. V tej hudi zagati pa so ljudje prosili za pomoč gasilce in JLA. Pomoč je bila velika, posebno vredno je omeniti delež dveh mladih fantov-vojakov iz Ljubljane, ki sta v šestih dneh ljudem v metliški občini pripeljala 432.000 litrov vode. ' Gasilci niso zmogli vsega. Saj z eno samo majhno cisterno niso mogli izpolniti vseh želja. Pritisk ljudi je bil velik, vodo so potrebovali občani, ravno tako tudi živina. V skrajni sili so občinski možje prosili za pomoč ljubljansko garnizijo. Prošnja ni naletela na gluha ušesa! V metliško občino sta pred tednom pripeljala dve veliki avtomobilski cisterni vojaka Boris Krivec in Stevan Mihajlovič. Fanta sta takoj razumela stisko ljudi, zato sta požrtvovalno garala vseh šest dni in zvozila v vodnjake skoraj pol milijona litrov vode. Ljudje so jih težko pričakova^ saj sta se jim zdela kot odrešitelja. Boris in Stevan nista poznala delavnika, včasih sta vozila od jutra do pozne noči, njun delavnik pa ni bil nikoli krajši kot 16 ur. Nedvomno sta pokazala izredno požrtvovalnost, ki je ni mogoče nagraditi. Ljudje si bodo zapomnili, kako sta jim pomagala, ko je bilo najhuje. Tudi gasilci so pomarali, vendar se niso vsi izkazali. Žalosten fc primer, ki se'je zgodil v boža-Icovski krajevni skupnosti. Tam so ljudem postavili oderuško ceno za pomoč in so naleteli na splošno ogorčenje. Ljudje, ki so se znašli v stiski, so pričakovali pomoč gasilcev, ne pa razočaranje! O tem neljubem dogodku, ki meče slabo luč na vse gasilce, čeprav so krivi samo posamezni^ bomo še pisali. SLAVKO DOKL »■mm Vojaka Boris Krivec in Stevan Mihajlovič (od leve proti desni) sta teden dni z veliko prizadevnos^o reševala hudo žejo v metliški občini. Ljudje se s hvaležnostjo spominjajo njune požrtvovalnosti. (Foto: S- Dokl) Pravi Prešeren je v gostilni Strokovnjaki niso javno rekli o Kaprolovem Pre-šernu še nobene — Ana Lovšin, ki je sliko kupila pred 48 leti, je prepričana, da je na njej prav Prešeren — Iz blejske restavracije se je preselil v sodraško gostilno , * * , ^ i i. --------------------------------- — Je tisti, ki je dal sliko na licitacijo dejal, da je na sliki prav Prešeren? — Mislim, da, ni Vendar to ni bilo potrebno, saj smo ga takoj vsi spoznali. Slika pa je bila že tedaj videti zelo stara. — Kdo pa je tal^at, razen vas še trdil ali vedel, da je tisto Prešeren? — Z nekim sodnikom — prav zd^le se ne morem spomniti, kako se je pisal — sva licitir^ zanjo. -Prignala sva jo zelo visoko. Če se ne motim, sem dala takrat"'zanjo 2000 db, kar je bilo veliko. Čez teden ali mesec je tisti sodnik prišel k meni v Sodražico in mi dejal: „Ker mi niste pustili Prešema, sem hčerkama pa nalivni peresi kupil.“ Prešema je namreč kupoval za svoji hčeri, potem pa se je odločil za nalivna peresa, ki so prav takrat prišla v modo. Ta sodnik je torej tudi gotovo vedel, da je na sliki Prešeren. — Zakaj tako dolgo nismo ničesar sUšali o vašem Prešernu? — Prej smo ga imeli spravljenega v eni zgornjih sob, kjer ni bil ljudem na očeh. V novo „Prešernovo sobo“ smo ga prenesli nekako pred dvema letoma, ko smo obnovili gostilno in uredili to sobo. SodraSki oziroma Kaprolov Prešeren je posebna zanimivost zahodne Dolenjske. Ni pa to edini spomin na Prešema v teh krajih. Mladi Prešeren je namreč obiskoval Šolo tudi v bližnji Ribnici, kjer je vpisan celo v zlato knjigo, lobniška osnovna šola nosi tudi njegovo ime. JOŽE PRIMC Vojna okoli Prešernovih slik je šla skoraj neopazno mimo Kaprolovega Prešema, se pravi Prešernove slike, ki visi v P^eše^ novi sobi gostilne „KaproP* v Sodražici Morda so se kiiltur-niki, ki so soddovali v tej „vojm“, ustrašili njenega obsega sil pa so bili morda prepričani, da Kaprolov Prešeren ni pravi. Po pravici povedano, nisem pričakoval, da bom v gostilni pri „Kaprolu“ naletel na pravega Prešema, se pravi takega, kot sem ga videl narisanega v njegovih Poezijah takrat, ko sem hodil še v šolo. Nemalo pa sem bil presenečen, ko sem odkril, da je Prešeren prav tak, kot sem ga imel v spominu iz šolskih dni! • Angelo Lovšin, Kaprolovo gospoldinjo, ki je Prešernovo sliko kupila pred 48 leti na razprodaji restavracijske opreme na blejskem gradu, sem zato takoj vprašal, če je kdo izmed strokov njakov-prešemoslovcev prišel kdaj pogledat to sliko in kaj je rekel o njej. Povedala je, da so prišli ponjo iz Ljubljane, da sojo vzeli iz okvirja in vso presedali, vendar nikjer niso našli nobenega podpisa avtorja. — Kako pa veste, da je na sliki res pravi Prešeren? - Kaj ne bi vedela! Takrat smo veliko brali in tudi jaz sem rada čitala pesmi, ki jih je Prešeren zložil. Na Poezijah je bil tudi narisan. Bilje prav tak, kot je na sliki, zato sem ga takoj spoznala in tudi sklenila, da mora biti moj. S Ana Lovšin iz Sodražice je 48 leti kupila na razprodaji restavracijske opreme na blejskem P'adu tega Prešerna. SlUca je bila že takrat zelo stara. Na sliki: Artf^-^všin in Prešernova slika (Foto: J. Primc) splica/ i ... Vendar nekdo, ki nima 300 tisočakov plače, in vseeno razpravlja o socialnem razlikovanju: otroci iz vrtca pojejo „trarara, pošto pel ja, repa korenje - slabo življenje; repa še še, korenjepane. ... Odkar je popevkar Kičo Slabinac dobil jajce v glavo, se mu je rumena barva tako priljubila, da v Novem mestu kupuje rumeni mini GT - čeprav je izjavil, da ga sem nikoli več ne bo! ... Magister Peter Jerman je v Novem mestu edini, ki je ku-pil revijo Slovenija - pa še on zato, da je prebral svoj članek! ... Glasbenik M^o Peroci uči mimo glasbe na osnovni šoli v Mimi peči tudi srbohrvaščino: zato se po hitri metodi uči cirilice... ... Mihaeli Tomšič iz Do-bruške vm se opravičujem, če je razumela mojo „jagodo'* z dne 1. aprila letos kot očitek, da ima v svojem lokalu pretirane cene, ker za tak očitek nimam osnove. . . ... Novomeški odbojkarji so začeli kupovati trebanjske. Pameten uh-ep: združeni bodo že nekako igrali v drugi slovenski ligi! ... Dolenjci postajamo nemogoči: niti na Martinovo nedeljo nismo nikogar zaklali! (Niti gosi ne...) Vijolice v novembru Naša bralka Marinka Sajovec iz Anž pri Brestanici nam je poslala lep šopek dišečih vijolic. Tudi ona se pndružuje tistim, ki se trudijo, da bi s cvetjem dokazali, da zime še ne bo. Šopek vijolic je za nas nabrala tudi Jožica Smole iz Novega mesta. Upokojenka S. M. iz Streliške ulice v Novem mestu pa je v torek nabrala za svojega vnučka pest lepih vrtalih jagod. Čigava je denarnica? Lerka Bonič, stara 26 let, iz Podgorske ulice v Kočevju je 13. novembra prinesla na postajo milice v Kočevju denarnico, ki jo je našla 30. oktobra. V njej sta' med drugim manjša vsota den^a in blok za hrano. Čeprav je bila denarnica najdena v JCočevju, kaže, da je njen lastnik Ribničan ali pa da je vsaj v Ribnici zaposlen. -KRPANOV KOnfiEK Medvedova smrt Letošnja jesen je bila suha, da že dolgo ne tega. Enim je bilo pogodu, da so vse postorili na polju in v gozdu, dmge pa tare zavoljo vode, ker so se studenci posušili. Razmišljal sem o tem, kaj bo, ako do zime ne bo prave moče, kar pomotoma zaidem v Šobčevo ogrado. Ravno tedaj, ko sem se oziral naokoli, v grmovju za-šumi in predme se postavi medved. S krvavega trebuha je dvignil taci, kot bi me česa prosil, potlej pa se je pa kar na lepem zvmU, kakor je bil dolg in širok. Bil je mrtev. ,,Tristo kosmatih, kaj bo pa zdaj? “ se čudim, kar me potiplje mož postave in pravi: ,JMartin, dvigni mrcino in hodi z mano.“ „Veste, kaj? Jaz ga nisem ubil. Ako ga želite, pojdiva po voz, da ne bomo vlekli čreva po prahumu prigovarjam. Odšla sva po voz in se vrnila, vendar o medvedu ni bilo sledu; kot bi se v zemljo udrl. Ostala sva praznih rok in šele tedaj mi pravi: „Veš kaj, pojdiva k staremu Gregorju. Pote je poslal. “ „Pa menda ni to tisti, ki je bil minister na Dunaju? “ „Tisti, tisti; menda sta si bila včasih gorka, ka-li? “ se zareži. Šla sva k njemu. „Že dolgo se nisva videla. Kako je z vašim zdravjem? “ ga vprašam. ,JCaj mi če ljubo zdravje; medvedje me skrbijo. Lej, že nekaj časa nekdo na Dolenjskem in Notranjskem skrivaj pobga medvede, zato te prosim, da mi pomoreš. Ti poznaš vsa skrivna pota. Ako ujameš ubijalca, dobiš bogato plačilo in še dobra prijatelja si bova, daravno si mi bil prejšnje čase trn v peti.“ „Nak, za vaše prijate^stvo ne maram dosti, pa tudi za psa vam ne bom, ako ste to želeli. Vem, kaj mislite. Jaz jih nisem pobil, ker mi niso na poti.“ „Martin, ne bodi no voda,“ mi pade v besedo. „Zgolj to bi radi vedeli, kdo jih je pobil in čemu.“ „Kdo jih je pobil, tudi jaz ne vem. Le to vam pravim, da so temu krive vaše postave, ki jim pravite paragrafi. Medvede ščitijo in kmete odirajo, ker jih morajo rediti. Anti veste, koliko medved popravi vsak dan? Vi tega niste skusili, zato ste dali take postave. Vedite, tudi lovcem so v nadlego, zato ni čudo, ako je kdo od njih katerega na skrivaj pihnil. Zdaj mi pa zamerite ali odmerite; svoje sem vam povedal. Zdravi ostanite, vendar o medvedih ne maram slišati niti besede več.“ MARTIN KRPAN FOTOGRAFIJA TEDNA Ce radi slikate, če niste zadovoljni s slikami v Dolenjskem listu, če vidite zanimiv motiv, ki bi bil vreden objave — potem vas spet vabimo k sodelovanju: Vsak teden bomo v uredništvu izbirali FOTOGRAFIJO TEDNA in jo nagradili z zneskom od 100 do 200 dinarjev. Fotografije lahko pošlje vsakdo, pod pogojem, da jih je posnel sam. V konkurenci za „Fotografijo tedna“ se ne morgo potegovati za nagrado le člani uredništva Dolenjskega lista, ki sestavljajo komisijo za izbiro najboljše fotografije. Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednii, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvo pa mora priti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). P(^iljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) podpis, obvezno pa podatke: kd^ je bila posneta, kje je bila posneta in kdo ali kaj je na sliki. Za nagradni razpis poslanih fotografg ne bomo vračali, vse objavljene pa bomo honorirali z najmanj 50 din. Od danes do prvega roka imate komaj 4 dni časa! Pohitite: rok, ko morajo biti vaši posnetki v uredništvu DL, je ponedeljek, 22. novembra, do 12. ure. Želimo vam mnogo sreče in ostro oko! UREDNIŠTVO DOL. LISTA (g> r TRIJE OTROCI IN PET JURCKOV - Miha Žagar iz Karteljcvega in njegovi trye otroci, Jožica, Jožek in Marica, so našli na Martinovo nedeljo v I\jčinah nad vasjo pet lepih črnih in zdravih jurčkov, ki so tehtali blizu 2 kilograma. Gospodinja Fani je z otroki prišla v ponedeljek v mesto pokazat lepe jurčke, ki so vzbujali veliko zanimanje. Na sliki: Žagarjevi otroci in redka najdba, (Foto: S. Dokl) 9. Ni mnogo takih senzacij oa svetu, tudi v Ameriki ne! Ko so raznašalci pritekli na ulice z naslednjo izdajo, so zatulili še dvakrat glasneje: ,J)enar spet v banki! Storilci na onem svetu ...“ Na prvih straneh listov je šopirila fotografija junakov zgodbe: Paradižnika n. njegove Klare! Ali je treba posebej poudariti, da je bil časopis v hipu razgrabljen? No, s tem pa z zadevo še nismo pri kraju. Ni varno v Ameriki ušpičiti kaj takega. Ko te nehajo oblegati fotoreporterji, dobiš na vrat filmske režiserje. Zgodbe te vrste so tu nemudoma iK)snete na celuloid. Nista in nista se mogla Paradižnika iznebiti filmskih mojstrov v svojem hotelu. In ni jima preostalo nič drugega, kot da sta napregla svoj kabriolet, pa hajd! v HoUywood, v mesto sanj! Navsezadnje! Koliko našfli ljudi gara v tujini — zakaj pa ne bi enkrat tudi kakšen upokojenec prinesel devizice, dveh iz zamejstva ... Imeniten producent ju je sprejel v HolIywoodu. Portret specialnega agenta Two-Time je stal naslonjen na bar. Bil je velik, močan, rdeč, in se je pogosto dobrohotno smehljal. Bil je videti kot človek, ki ima rad živali in od časa do časa pomaga svoji babici v Oklahomi, kamor ji pošilja nakaznice za 50 dolarjev, V resnici pa je bil najslabša vrsta plačanega morilca. Delal je za slovitega Calcima, vodjo gangsterjev in vlomilcev, Two-Time je mogel, ne da bi dosti meril, z enim strelom razpoloviti cigareto, ki jo je kdo držal 35 metrov daleč stran med zobmi. Two-Time je pogledal barmana VeUtza. Ta je bil majhen, rdeč v obraz, z majhnimi, prašičjimi očmi in obrazom razbojnika iz komične opere. Velltz je pogledal Willieja, ki je na obrazu imel nekaj brazgotin od policijskih pištol. Potem je Two-Time rekel: - Pusti juke-box in natoči tri viskije. Enega zase! Na drugem koncu šanka je stal moški neupadljivega videza in lepote. Two-Time ga je skrivaj pogledal, nato pa tiho rekel Willieju: - Pohiti k šefu. Moram mu nekaj poročiti. Calcimo je prišel čez sedem minut. Bil je na videz tipičen gentleman, v resnici pa je bil najbolj krvoločen gangster in gangsterski vodja, ki je vse planird in predvideval; v resnici je bil, da ^et uporabimo ta izraz, daleč naokoli strah in trepet celo med gangsterji, Calcimo je sedel v kot in Two-Time je stopil tja, sedel in izvlekel časopis, kot da mu nekaj kaže. - Kaj pa je tako nujnega? - je zadirčno vprašal Calcimo, - Sef, poglejte tistega tipa v kotu. Da, tistega! To je q)ecialni agent in se imenuje Daly in se zelo zanima za vas, - Od kod veš? - Barman Velltz ga pozna. Tudi on ga nima rad. Ta tip se mota okoli Velltzove sestre. Ona je v Clevelandu, kjer ji je zmešal glavo in napravil še marsikaj. Zaljubila se je vanj do ušes, on pa jo je, ko je dobil od nje potrebne informacije, pustil na cedilu. Ne pozna Velltza, on ga pa. Tu je ^raševal po vas in postavljal goro vprašanj. Velltz meni, da preganja roparje iz Luna banke, vi, šef, pa veste, kdo je to organiziral, Calcimo se je nasmehnil in nato rekel: - Bodi pri roki, Two-Time, Sedaj mu bom jaz povedal nekaj besed. Stopil je k baru in nagovoril Velltza; - Velltz, tvoj bar strahotno smrdi po nekem agentskem dihurju. Zakaj malce ne razkužiš tega kraja? v Vsi v baru so slišali to glasno in žaljivo pripombo, Daly se je obrnil, nasmehnil in počasi stopil k Velltzu: - Torej si le moral izblebetati. Bilo bi bolje zate, če bi posnemal ribo, kadar ti človek pove kaj zaupnega. To te naj nauči, da boš drugič držal usta zaprta. Nagnil se je čez pult in z desnico tako udaril Velltza med oči, da se je ta zaletel v steno za sabo in padel kot vreča na tla. Daly se je obrnil, pogledal Calcima od nog do glave in krenil proti vratom, Velltz se je nekako dvignil. Iz nosa mu je tekel curek krvi, Bilje kot omotičen, vendar je hitro odprl predal in izvlekel revolver, ki bi ga gotovo uporabil, če ga ne bi Calcimo prijel za roko, Daly je medtem že odšel, - Ne bodi nor! - je rekel Calcimo posmehljivo, - Za kaj takega ti ne bi ušel električni stol. Imam boljši načrt, Malo poznej« je obvezani Velltz prišel v Calcimovo razkošno stanovanje, Z njim je bil tudi Two-Time, - Sedi, Velltz — je rekel Calcimo posmehljivo in cinično. - Ne grizi se in vzemi viski! Zberi se in poslušaj. Zelo važno je. Govorili so o zadnjem dogodku in prišli do tehle sklepov: Velltz je sovražil Dalyja, še posebej, odkar mu je spremenil osebni opis, Velltzova sestra se mora, kljub temu da jo je Daly pustil, obnašati tako, kot da se še vedno zanima zanj. Prišla naj bi iz Clevelanda v četrtek in naj bi telefonirala Dalyju. Ko ga bo dobila, naj mu reče, da se hoče Velltz, njen brat, pridružiti Caldmu in da ona ne more prenesti, da bi se njen brat družil z najslabšimi gangsterji. Zato ga prosi, naj odvrne Velltza od tega. Mislil bo da mu je Lilla še zvesta in da jo lahko q>et izkoristi, V tem primeru bi lahko dobil vse podatke o Calcimu od Velltza in Lille, Zmenil se bo za sestanek na določenem kraju v četrtek opolnoči, Ker hodi vedno brez spremstva, bo vse skupaj še la^e. Ko bo prišel na kraj sestanka, bo presenečen, ker ne bo Lille. Namesto nje bo v zasedi Two-Time, ki ga bo z lahkoto ubil. Medtem pa bo sedel Velltz pri Calcimu in pil viski, okoli četrt na eno pa se bo z avtom odpeljal skupaj s sestro v Cleveland na novo ‘gangstersko dolžnost. Ko je Velltz slišal ta načrt, ga je navdušeno sprejel. Vrhunec zadovoljstva je bil, ko mu je Calcimo obljubil še 5000 dolarjev kot darilo. Zato je pohitel, da bi naročil sestri, naj se zmeni za sestanek. Vendar zgodba ni tako preprosta, Calcimo je imel drugačne namene. Vedel je, da Daly preganja vlomilce iz Luna banke, in je hotel vso krivdo za vlom zvrniti na VeUtza. Vse je bilo urejeno. Ko bo Daly ubit in bo Velltz dobil 5000 dolarjev ter se odpeljal proti Clevelandu, bo Wllie častno in pošteno, čeprav po telefonu policiji ne bo rekel, kdo je, povedal, da je barman Velltz ubil ^ecialnega agenta tam in tam ter da sedaj beži proti Clevelandu, Ko ga bodo prijeli, bodo pri njem našli 5000 dolarjev od v Luna banki naropanega denarja. Pod zadnjim sedežem Velltzovega avtomobila bo policija našla dva revolverja: tistega, ki je bil Dalyjev, in tist^a, s katerim je streljal Two-Time, Two-TimQ bo šel v Chicago in se bo delal nevednega. Odtisov na revolverju ne bo in bodo mislili, da je Velltz uporabil rokavice. Se nekaj: r^istracija Velltzovega avtomobila bo takšna, kakršno so zapazili na gangsterskem avtomobilu pri ropu Luna banke. Četrtek, 20 minut čez polnoč, Calcimo se je nasmehnil, pogledal na uro in dejal: - Sedaj je Daly verjetno že ves prerešetan, Žal mi je, da nismo mogli gledati tega lepega prizora, Tu je pet tisoč. Pohiti v Cleveland, avto te čaka, - Hvala, šef - je dejal Velltz, se poslovil od ostalih in odšel. Dvajset minut za njim je MUie telefoniral policiji. Okoli pol dveh je pozvonilo v Calcimovem stanovanju. Willie je čez nekaj minut pripeljal dva policaja in Velltza z lisicami na rokah. Narednik je dejal: - Tega tipa smo pravkar ujeli, Calcimo. Ima avto, registriran podobno, kot so to opazili pri ropu v Luna banki. Ima tudi ukradeni denar, kaže pa, da je ubil še nekega specialn^a agenta,Trdi, da siga ti zapletel v to, pa smo mimogrede prišli še sem, da ti povemo, da želi šef pohcije govoriti s tabo, - Kadarkoli se kaj zgodi v tem kraju, poiščete mene - je posmehljivo rekel Calcimo, - Imate še kaj, da bi mi pripisali? - To je za sedaj vse! - je odgovoril narednik. Tedaj je v sobo nenadoma stopil Daly. Calcimo ga je presenečeno pogledal. Daly je rekel: - Narednik, samo trenutek. Jaz sem Daly, „G-man“. Tu je moja značka, Tebe, Caldmo, pa obtožujem za rop Luna banke in za poskus mojega uboja pred kratkim. Stopil je k Velltzu in mu razklenil lisice. Izmenjala sta'nasmeh, Velltz je izvlekel tobačnico in ponudil Calcimu, bledemu kot smrt. - Daj, prižgi, Calcimo — je rekel, — Moraš si pomiriti živce. Te cigarete imaš rad, Calcimo je iztegnil roko, pa se je takoj zdrznil kot oparjen, V tobačnici je videl nekaj, kar ga bo v mislih preganjalo vseh petnajst let, kolikor bo dobil zapora. Na dnu Velltzove tobačnice je ležala bleščeča, dobro ohranjena značka ^ecialnega agenta, I Trimeta^ske kose najnovejših kamgamov iz 10G-odi9tx)tne volne za moške obleke vam v veliki izbiri vzorcev nudi s 30-odstotnim tovarniškim popiistom »VELETEKSTILt, Črnomelj POTA Dežurni poročajo VLOM V ZIDANICO - V noči na 12. november je neznanec vlomil v zidanico Novomeščana Antona Mrharja na Smolenjski gori. Tat je odnesel za 120 din živil. PRIDRŽALI KLATEŽA - 12. novembra so v novomeških zaporih pridržali do iztreznitve 29-letnega Nikolo Vukića.'. Vukić, ki ni zaposlen in nima niti stalnega bivališča, se je prve dni novembra priklatil v Novo mesto in se preživljal s prosjačenjem. VLOMILCI V CERKVI - 13. novembra ponoči so neznanci vlomili v podružnično cerkev na Vrhu nad Mokronogom. Iz zakristije so odnesli kelih, vreden 400 din, križ (300 din) in pogrebno oblačilo (100 din). Vdirali so tudi v tabernakelj, pa so odnehali. DRZNO SE JE VEDEL - Miličniki v Dolenjskih Toplicah so 13. novembra pridržali do iztreznitve Gašperja Pelka. Vozil je osebni avtomobil. Ko so mu miličniki hoteli preprečiti vožnjo, se je nedostojno vedel. SMUK IZ SUKNJICA - 14. novembra je neznanec izrabil odsotnost Koščevih, ki stanujejo ob Ko-štialovi v Novem mestu: iz suknjiča, ki je visel na hodniku, je ukradel 900 din in izginil. GOSTU UKRADLI MOPED -Mirku Tratarju iz Gabrijel je 14. novembra zvečer, ko je bil v Kolenčevi gostilni na Mirni, izginil moped celjske registracije. SE DVA MOPEDA IZGINILA -14. novembra sta bila ukradena še dva mopeda: Alojzu Grilcu izČemš so ga zmaknili doma, Antonu Slaku z Drečjega vrha pa pred bifejem Marije Janežič v Mokronogu. TAT V AVTU - Marija Žnidaršič iz Žabje vasi se je 14. novembra mudila z avtomobilom v Stopičah. Neznanec ji je iz vozila ukradel torbico s 330 din in nekaj drobnarijami. Oškodovana je za 700 din. PREHUDO ZALIL MARTINA -14. novembra so v Novem mestu pridržali do iztreznitve Nezira Dža-miča, delavca pri SGP Pionir. Malce preveč je zalil Martina, pa ga je zaneslo: v Novem mestu se je nedostojno vedel in razgrajal. Na zagovor ga bo poklical tudi sodnik za prekrške. - KAP NA CESTI - 64-letni Franc Bradač iz Meniške vasi se je 13. novembra zvečer vračal iz Dolenjskih Toplic. Nedolgo po odhodu pa so ga našli mrtvega. Ležal je ob cesti pri gozdu blizu domače vasi, pred njim }>a je bilo kolo s pomožnim motorem. Zdravnik, ki je pokojnika Dre-gledal, je ugotovil, da je Bradača najverjetneje zadela kap. Z motikami na^ ogenj v sušnih in zelo toplih novembrskih dneh so ljudje podvojili budnost in preprečili, da se ogenj, ki je večkrat izbruhnil zlasti na gozdnih parcelah, ni sprevrgel v katastrofo. Spričo pomanjkanja vode so si pri gašenju poma^ s tem, kar so imeli pri rokL Tako ni bil redkost prizor, da so ogenj „tolkli“ z lopatami in motikami, metali nanj zemljo in pesek, tu in tam pa tudi v vodo namočene stare odeje. Za požar je v toplih dneh brez dežja zadostovalo, da je kdo odvrgel cigaretni ogorek ali je lokomotiva izbruhala nekaj isker na suho travo ob progL Domnevajo, da je lokomotiva „zažgala** travo pri železniški postaji Mirna peč. Ogenj je izbruhnil 9. novembra popoldne, ko je skozi to postajo peljal vlak. Požar je uničil travo in suhljad na dveh arih. Mimopečani so ogenj pravočasno opazili in ga zadimili. Zvečer so vaščani Koroške vasi zadušili ogenj, ki je nastal na vaški gmajni PREPLAH V rKDUNI KRKE Tatovi v vikendih Osamljene hišice oddiha so nenehno na muhi vlomilcev — Navadno pozno odkrita dejanja Tatovi in \1omilci so v zadnjem času dobili na piko osamljene hiše in vikende. V dolini Krke je teh in onih prostorov za stanovanje in oddih veliko. Tatovi spremljajo vsak korak lastnikov. Ko zaslutijo, da bi se vlom izplačal, podvojijo budnost in samo čakajo, da bo li^ ali hišica za oddih prazna. Vlom v vikend je težje ugotoviti, ker lastnikov včasih po več tednov ni blizu. Ljudje iz soseščine odkrijejo vlom običajno samo slučajno. Zato so prijave in kajpak preiskave nenehno v zamudi „Osta-rijo“ tudi sledi, ki naj bi varnostne organe privedle do kriminalcev. Vlom v vikend Kamničana Franca Vidmarja v okolici Dvora pri Zužem^rku je bil že 5. novembra, prijavili pa so ga več dni kasneje. Tat je K^ničanu, ki si je prostor za Zajci na »taborniški« vrvici Trdili so, da so taborniki. In ne tatiči TUdi m cesti smo ljudje... Poznam vplivne^ moža: vselej hoče biti prvi, tudi na cesti, bc^ ne daj, da bi ga kdo prehitel - za vse življenje bi se mu zameril. Da bi bil zanesljivo prvi, kupuje take avtomobile, da v mestu ljudje zijajo. Menda je v njegovem življenjskem smotru, da zamenja na leto po nekaj avtomobilov: prejšnjega z boljšim, hitrejšim in, kajpak, dra3^im. Nekateri so’ ga začeli posnemati, a niso niti njegova senca. Komur zleze v glavo, da je nepremarijiv, težko prenese poraz. Slej ko prej se znese nad nesrečnežem, ki mu je v dirki v Ljubljano vseskozi kazal hrbet Zadnjič, po dne^ vu mrtvSi, sem na lastne oči videl, kako je stresel za ramena suhljatega voznika prinza, češ če me boš še enkrat poskusil prehiteti, te bom odrinil v jarek, potem pa zapiši svojo kosmato vest samemu hudiču! Pred kratkim se je zgodilo, da je „prvak“ pobral žebelj na cesti in z „de luxom“ preizkusil trdoto škarpe. Imel je srečo: plačal bo samo na servisu, nič pa v bohiišnicl Prvi je še vedno, kadar hoče: pri šanku, v banki, na občini Kaj hočete, je pač vpliven mož in i^jegovi komcdci so krepki... N. N. ^Aatika ^91% CENA 5 DINARJEV Čeprav je že nekoliko pozno, še vedno ni popolnoma znan potek edinstvenega „taborniškega** podviga mladoletnikov iz Kočevja, ki se je dogodil že nekje na prehodu iz septembra v oktober. Takrat je bilo miličnikom iz doline Ko^e v okolici Vasi-Fare poročeno, da izginjajo v nekaterih vaseh kmetom krompir in zajci Miličniki so prestregli neke „tabornike**, ki so imeli celo sezn^ članov. Ko so miličniki tabornike postrojili, so ugotovili, da jih je v zboru le 15, po seznamu pa bi jih moralo biti 16. Potem so le nekako zvedeli še za šestnajstega in ga pre^ netili, ko je ravno hotel pobeliti z zajci Zanimivo je, da so bOi zajci živi, privezane pa jih je imel na vrvici Zive so imeli zato, da se meso ne bi usmradilo. Akcija „tabornikov** je bila nato zaradi „nerazumevanja** miličnikov začasno prekinjena. Edino, kar nam je o tem podvigu še upelo zvedeti je bilo to, da so bili v tej skupini predvsem tisti „taborniki**, ki sicer žive drugod, le od petka do nedelje pridejo v domače kraje „taborit**. oddih poiskal na Dolenjskem, odnesel transistor, dve uri in potovalko. Vrednost izginulih predmetov so oceniU na 3.000 din. Preiskavo nadaljujejo. HUDE POSLEDICE TRKA Hudo se je 6. novembra poškodoval 61-letm Ignac Marin iz Šalke vasi, ki je v Kočevju s kolesom s pomožnim motorjem zapeljal iz neprednostne ceste na Seškovo ulico m trčil v avto, ki ^ je vozil Ivan Poje iz Gorenja. Marin si je pri trčenju zlomil nekaj reber in ključnico ter se poškodoval po glavi. Na vozilih je bilo za 3.000 din škode. Prelisičeni lisjaki Pred kratkim se je zgodilo nekje na zahodni Dolenjski Miličnik v civUu je videl, da šofer nekega obrata pridno p ge vino in da sta šla nato z vodjem obrata proti avtomobilu. Miličnik je hitro sporočil tovarišem, naj prestrežejo ta in ta kombi in naj dajo vozniku pihati balonček, ki bo gotovo pozelenel. Miličniki so kombi res ustavili in pozvaJi voznika, naj piha balonček. Ta jim je hitro ustregel; miličniki pa so bili nemalo presenečeni, ko so videli, da ni alkoskop niti malo pozelenel! Ko so prišli kasneje vsi miličniki ki so sodelovali v tej akciji, ^upaj, se zaradi neusp^a kar niso mogli načuditi. - Pa si dal pihati šoferju? se je pozanimal prijavitelj. - Seveda sem. • - Kakšen pa je bil šofer? - Tak in tak, je začel razlagati miličnUc. - O, hudiča! Ti nisi dal pihati šofeiju, ampak vodji obrata! Njega bi moral'pobarati pa za vozniško dovoljenje, ker ga nima! J. PRIMC SLOVENIJALES Tovarna pohištva, Brežice RAZPISUJE JAVNO PRODAJO osno\Tiih sredstev: 1. tovorni avto znamke TAM 5500 letnik 1969, brezhiben 2. telefonska centrala znamke ISKRA 2 zunania in 14 notranjih priključkov, brezhibna Javna prodaja bo v sredo. 24. novembra 1971, na sedežu podjetja v Brežicah, Aškerčeva št. 7. Pričetek ob 8. uri za družbeni sektor, od 9. ure dalje pa za zasebni sektor. Prodajne pogoje bodo interesentom obrazložili na javni prodaji. Pr^ javno prodajo je obvezen 10-odst. polog od izklicne cene. Kupec tovornega avtomobila ima možnost skleniti daljši poslovni dogovor za opravljanje prevozov. Interesenti prejmejo informacije v prodajnem sektorju. Z vrtoglavico na strehi? v sredo, 10. novembra okoli 13. ure, je omahnil s strehe novih javnih skladišč za carinarnico v Bučni vasi osemnajstletni Ivan Herceg, tesar ljubljanskega podjetja Slovenija-ceste, ki gradi to skladišče. Herceg je na strehi polagal salonitne plošče, ki mu jih je prinašalo dvigalo. Ko se mu je tako približalo natovorjeno dvigalo in jih je spet hotel razložiti, je izgubil ravnotežje in strmogbvil v globino. Mladi tesar je padel devet metrov globoko na železne cevi in obležal hudo poškodovan, V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali, so ugotovili zlom lobanje in hude krvavitve. V času poročanja je stanje še vedno resno. Dogodek so obravnavali kot nesrečo pri delu. V poizvedbah so ugotovili, da Herceg ni šel prostovoljno na streho, ker je menda imel vrtoglavico. Tisti, ki ga je kljub.temu poslal polagat salonitne plošče, naj bi bil to vedel V gradbeništvu se je zgodilo že precej podobnih nesreč, kot je bila Hercegova. Na sodišču se je izkazalo, da so se pripetile zato, ker odgovorni niso poskrbeli za varnost. Le malokdaj se je posrečilo odgovornim dokazati, da niso bili krivL Očitno bo moral tudi za Hercegov padec s strehe kdo odgovarjati Kdo bo to, bodo ugotovili v preiskavi. Kaj malo je verjetno, da bi se odgovorna oseba v tem primeru lahko skrila za opravičila, nevednost ali podoben razlog Kršitev varnostnih predpisov je tudi tu očitna. Ce bodo dokazali, da je imel Herceg res vrtoglavico in da ga je odgovorni kljub temu poslal na streho, bo to kršitev težje vrste. Vsekakor je nesreča iz Bučne vasi hud opomin tistim, ki zanemarjajo predpise o varnosti pri delu. Na Dolenjskem v zadnjih letih veliko gradijo, zasebniki in podjetja. Nemalokrat je tu in tam videti delavca, kako se „sprehaja** - kajpak nezavarovan - 10 in več metrov visoko. Ali so se tisti, ki prezirajo red na cesti, preselili v višave? I. ZORAN \ ROŽNI DOL: PADLA MED PREVRAČANJEM - 12. novembra se je pri Rožnem dolu prevrnil s fič-kom Marjan Murn iz Škrjanč. Med prevračanjem je iz avtomobila padla Vida Šauer in se potolkla na glavi. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din. ROŽNI VRH: HUJŠE TRČENJE - Ljubljančan Vladimir Tratar se je 12. novembra peljal s fičkom od Velike Loke proti Trebnjemu. Na Rožnem vrhu ga je zaneslo in se je zaletel v fiat 850, s katerim se je naproti pripeljala Olga Markovič iz Trebnjega. Tratar je bil huje ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, Markovičeva in njen sin pa sta dobila lažie poškodbe. Trčenje je napravilo za 8.000 din škode. KARTEUEVO: KOMBI SE JE ODPEL - Stole Popovič iz Ljubljane je 11. novembra vlekel s kombijem pokvarjen kombi Milivoja Bandulića proti Trebnjemu. Na karteljevskem klancu je vlečna jeklena vrv počila, Bandulićev kombi pa se je prevrnil. JEZERO: PRISTAL NA TRAVNIKU - Štefan Lasa iz Ljubljane je 11. novembra z osebnim avtomobilom pri Jezeru dohitel tovornjak in zavrl. To je bilo usodno: odneslo ga je s ceste in je pristal na travniku. Ta ,4et“ gaje stal najmanj 8.500 din. DRAGA: TOVORNJAK IZTRESEL PESEK - Mirko Povhe iz Blata je 11. novembra vozil od Drage proti Šentrupertu tovornjak, naložen s peskom. Na ovinku se mu je zavrlo kolo, zapeljal je v Bistrico in se prevrnil. MAČKOVEC: FIČKO VOZIL PO LEVI - Na avtomobilski cesti sta pri Mačkovcu 10. novembra trči- la zastava 1300 in fičko. Z zastavo 1300 se je Jovan Ilič iz Niša peljal proti Ljubljani. Zagrebčan Tomislav Bihar je vozil naproti fička po levi strani. Po trčenju, pri katerem je bila ranjena Bihaijeva sopotnica Djurdja Bjelić, je fička odbilo na travnik. Škodo so ocenili na 25.000 din. STRAŽA: PO TRĆENJU ŠE V DREVO - Štefan Kovač iz Vavte vasi je 10. novembra z osebnim avtomobilom podrl 11-letno Marijo Kregar. Marija je šla v skupini otrok, potem pa je nenadoma stopila pred avto. Deklica je padla, Kovača pa je zaneslo s ceste v drevo. Kregaijevo in Kovačevega sopotnika Mijo Kostanjevca so odpeljali v novom ešk' bolnišnico. BELA CERKEV: NESREČ A IN NALET - Josip Mikulič iz Zagreba je 10. novembra pri Beli cerkvi prehiteval tovornjak, ko je naproti vozil Janez Vidmar iz Šentruperta. Zagrebčan je zavrl, na mokri cesti pa ga je zaneslo in je Vidmarja kljub temu zadel. Na istem mestu je čez nekaj minut Štefan Pečar iz Črnuč z osebnim avtomobilom zadel tovornjak, ki ga je zaradi Mikuličeve in Vidmarjeve nesreče ustavil Jože Žnidaršič. Gmotno škodo so ocenili na 7.500 din. NOVO MESTO: MOTORIST PADEL POD AVTO - Jože Rozman iz Straže je 9. novembra padel z mo- ^ toijem pri novomeški bolnišnici ' > tako nesrečno, da je prišel pod kolesa osebnega avtomobila, ki ga je vozil Novomeščan Valentin Salomon. Rozmana so takoj odvedli v bolnišnico. BREŽICE: Z MOSTU V ZID -Avtobus, poln potnikov, ki ga je Ivan Frančiškovič iz Zagreba 11. novembra vozil od Brežic proti Čatežu, je na mostu čez Krko zaneslo, daje treščil v podporni zid. Ranjen ni bil nihče, škodo pa so ocenili na 15.000 din. BREŽICE: MOPEDIST UMRL V ZAGREBU - Alojz Zgalin z Bizeljskega, ki se jc 10. novembra hudo poškodoval pri padcu z mopedom na Cesti 21. majav Brežicah, je umrl v zagrebški bolnišnici, kamor so ga odpeljali po nesreči DRNOVO: ZARADI KRAV SE JE PREVRNIL - Brežičan Peter Korber se je 8. novembra na avtomobilski cesti pri Drnovem z osebnim avtomobilom izognil kravama, ki sta ubirali bližnjico na drugo stran, pri tem pa ga je zaneslo in se je prevrnil. ŠMARČNO: OSEBNI V JAREK, TOVORNJAK V HRIB - 5. novembra sta se med srečanjem v šmarč-nem zaletela Oto Ogrinc iz Trbovelj z osebnim avtomobilom ln Ciril črnec iz Celja s tovornjakom, črnec je vozil po levi. Po trčenju je osebni avto obtičal v jarku, tovornjak pa se je zaletel v hrib. Voznik Oto Ogrinc in sopotnica Joži Ogrinc sta bila ranjena in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. ŽLEBIČ: ŽRTEV MOKRE CESTE - 18-letni Stanko Čop iz Kočevja se jc 8. novembra ob 19.40 prevrnil z avtom R-10 pri Žlebiču. Na ovinku ga je na mokri cesti začelo zanašati, da se ni mogel ujeti,, zapeljal je s ceste in se prevrnil. Voznik in sopotniki niso bili poškodovani, na avtu pa je kar za 6.000 din škode. ŽE V PRODAJI Dež, poledica, sneg in megla, to bo v prihodnjih poznojesenskih in zimskih dneh še povečevalo nevarnost na cesti, odtod nenehni klic tistih, ki skrbijo za varnost prometa. Njihova opozorila upoštevajmo, če hočemo, da bo manj tako strašnih prizorov na cestah. Na sliki: nesreča pri Biču. (Foto: M. L.) EETRTKBV INTERVUa majuCe; izzivalni pogoivor Za vestnost voznikov \ Ivan Rolih: »Rešitev Iz prometne zagate, v kateri je Novo mesto, je za sedaj samo v rokah voznikov!« Prejšnji teden je glavni direktor SGP PIONIR Ivan Kočevar želel, naj referent za promet pri ObS Ivan Rolih odgovori na vprašanje, kakšna rešitev se obeta Novemu mestu iz sedanje prometne zagate in zakaj je uveljavljen novi prometni režim v KandijL Vprašani je odgovoril: — Skozi Novo mesto vodi ena sama prevoznica od avto c^te v Belo kržyino in proti Kočevju in še ta ni tako široka, kot mora biti cesta I. reda. Promet po njej se je v zadnjih letih celo potrojil in preko mostu, ki je najožje prometno grlo v Novem mestu, gre vsak dan v 16 urah (od 6. do 22. ure) celo več kot 12.000 vozil. — Torej je na dlani, daje most problem št. 1? — Most je resnično postal družbeni problem zaradi velikega pomena prevoznice, ki vodi čezenj. Prav zato pa je treba vprašanje mostu reševati na širši ravni in ga ne moremo naprtiti na ramena le naši občini — Kaj pa težave in novi režim v kandijskem križišču? — Težave v kandijskem križišču so posledica ozkega grla na mostu. Že več let smo od uporabnikov mostu dobivali predloge in nasvete. naj bi imela prednost Partizanska cesta, ker zaradi vzpona na njej zlasti pozimi povzročajo zastoje težki tovornjaki s prikolicami Pristojni občinski upravni organ je tem predlogom prisluhnil, sklical je več posvetov s strokovnjaki in 27. julija letos uvedel sedanji preizkusni režim, po katerem ima prednost Partizanska cesta. — Toda zastoji so zdaj še večji in tudi most je zdaj bolj obremenjen kot prej! — Na mostu je dopustna po prometnih znakih še vedno enaka obremenitev kot prej. Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je o mostu večkrat razpravljala. Med drugim je 'predlagala, naj strokovnjaki ponovno prouče nosilnost mostu, večjo obremenitev in nevarnost za most zaradi pogostejšega ustavljanja in spe-Ijavanja vozil, semaforsko ureditev in razširitev kandij-skega križišča ter stalno uporabo prometnih miličnikov v njem. Dokler nimamo strokovnega mnenja o tem, bo veljal sedanji preizkusni režim. Rešitev težkega in zapletenega prometnega vprašanja v Novem mestu pa je glede na to, ker ni niti denarja, potrebnega za obsežne naložbe, ki bi odpravile prometna ozka grla, niti nima postaja milice dovolj prometnih miličnikov, v celoti v rokah voznikov. Vozniki naj dosledno upoštevajo prometno signalizacijo in zastojev ne bo! Moje vprašanje: vodja splošne službe pri IMV naj pove, kako rešuje IMV vprašanja parkirnih prostorov za svoje delavce, kako mislijo olepšati okolje tovarne ob Zagrebški cesti in kakšni so njihovi načrti za notranji transport, za katerega uporabljajo zdaj Zagrebško cesto, na kateri počasni viličarji že ovirajo promet. M. JAKOPEC, »Otočec le za pridobitništvo« Viktor Pfaff, direktor zavoda Javno kopališče, pralnica in kemična čistilnica: »Na tajnem glasovanju smo bili vsi za saimostojnost!« Zakaj se pralnica in kemična čistilnica oziroma zavod, ki združuje še javno kopališče, noče združiti s hotelom Grad Otočec, sem zadnjič vprašal in zraven povedal tudi nekaj primerov, ki so kazali, da je samoupra\djanje v tem kolektivu bolj na papigu, zraven pa sem sodu, da gre tu očitno za primer, ko nekateri zavirajo pametne načrte. „Ne vem, če sme posegati v naše delo...“ - Mar ni stavba splošno ljudsko premoženje? „Ne, to je naše, od zavoda. Predlaga sem: če hoče Otočec na vsak način ta prostor, naj nam da dru-gega.“ - Očitajo vam pomanjkljive samoupravne akte! „To ni res. Nismo imeli pravilnika o oblikovanju cen in so nas prav sitno pedali. Zdaj smo to uredili in imamo vse samoupravne akte.“ - Koliko prometa pa naredite? „Na leto približno za 200.000 dinarjev. Morda bo letos celo nekaj več.“ - Glejte, če bi se združili, mar ne bi Novo mesto pridobilo? „Ta turizem tukaj, to je še vse v zraku. Otočcu je tako všeč, nam pa ne ustreza, ker bi imdi premalo prostora." - Zakaj se bojite združitve? Mar mislite, da bi imdi manjše osebne dohodke? Predsednik občinske skupščine Franci Kuhar celo sodi, da je pobuda Otočca prav sprejemljiva in da bi z uresničitvijo načrtov primerno urediti ta del Novega mesta, saj bi Otočec lahko turistično uredil ves predel — do Seidlovega mlina ob KrkL In kaj sodi direktor zavoda Viktor Pfaff7 „Letos smo že glasovali o priključitvi Otočcu, pa so se tajno vsi člani kolektiva (pet in še dva hono-rarca) izrekli proti." — Toda mar ne bi bili na boljšem, če bi se priključili? „Le v čem? Otočcu gre le za to, da dobi prostor. Rad bi hišo, da bi zgradil kegljišče. Gre mu le za koristi." - Kaj pa, če bo občinska skupščina ugotovila družbeni interes? NOVI NAROČNIKI Ptt podjetje bo še letos in prihodnje leto bistveno izboljšalo in na novo uredilo krajevno tt mrežo v vseh občinskih središčih. V novomeški občini bodo do konca leta vključili nove telefonske naročnike v Novem mestu: Kristanova in Trdinova ulica, del Zagrebške ceste, naselje Nad mlini V Novem mestu je najbolj problematična telefonska napeljava v Bršlin, kar pa bo treba zaradi hitre industrializacije tega dela mesta nujno urediti prihodnje leto. FRANCE BRADAČ v noči od sobote na nedeljo je ugasnilo življenje spomeničarja in organizatorja odpora v Topliški dolini - Franceta Bradača iz Meniške vasi. Pokojni prvoborec se je rodil 1907 v Podhosti in življenje mu ni bilo posuto z rožami. V te^ih dneh in v naj hujši preizkušnji je dobro vedel, na kateri strani je poštenost in kje je pravična borba. Bil je med organizatorji osvobodilnega gibanja v Topliški dolini, postal je komandant zaščitnega bataljona pri slovenskem Glavnem štabu, in ko je bilo konec vojne, je bil rezervni kapetan. Po vojni je delal v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno delaven je bU v krajevni skupnosti. Vsi, ki so ga poznali, se ga bodo spominjali kot človeka, ki je malo govoril, zato pa je raje z dejanji dokazoval svojo človečnost, ftijateljem, znancem in prebivalcem TopliŠce doline bo še dolgo ostal v spominu. Dr. Rihard Pintar ANKETA a KANDUSKEM KRIŽIŠČU Veliko zanimanje - malo odgovorov? Ko smo imeli priložnost povedati svoje mnenje, smo se slabo odzvali, zdaj pa vsevprek kritiziramo — Rešitev prometa v Novem mestu je v novem mostu in v nekaterih omejitvah Če bi majhno število odgovorov dokazovalo veliko zanimanje za prometne probleme Novega mesta, potem bi ob odgovorih, dobljenih na anketo o tem, kakšen naj bo prometni režim v kandijskem križišču, lahko sklepali, da se za promet zelo zanimamo. Razdeljenih je bilo namreč 700 anketnih listov, naslovljenci pa so vrnili izpolnjenih le 117. Od tem jih je bilo 83 za sedanji začasni režim, 28 la prejšnji, za sedanji začasni, ki naj bi veljal samo pozimi, ]>a 16. 53 ankatirancev je predlagalo gradnjo novega mostu, 53 pa sema-lorsko ureditev kandijskega križišča. Za zaporo Trdinove ceste je bilo 5 anketuancev, proti njej pa 11. Ostalih predlogov je bilo 28; nanašali so se predvsem na usmerjanje prometa Halo, 21-075! Hannibai antc portas! Tako so se prestrašeni Rimljani bali leta 211 pred našim štetjem, ko je znameniti vojskovodja prihajal pred Rim. Z občutkom olajšanja lahko vzkliknejo tako tudi v novomeški Industriji motornih vozil: PTT podjetje je namreč pred njihovimi vrati in najbrž bo do konca leta že izboljšana 'telefonija tudi v tem podjetju. Številka 21-075, hišna centrala IM V, jc namreč prav gotovo najbolj prekleta številka, ker jo je najteže priklicati Upajmo, da bo tako samo še do konca leta! V___________________________ z miličniki, na razširitev kandijskega križišča, izločanje tovornjakov in drugih počasnih vozil iz prometa ter podobno. Tako smo se (precej slabo in nečastno) odzvali vabilu k sodelovanju. V isti sapi pa moramo zatrditi, da prometneg^ problema Novega mesta ni mogoče rešiti ne s prometnim režimom ne s prometno signalizacijo in tudi z upravnimi posegi ne. Novo mesto ima takšno zemljepisno lego, da so vse naštete rešitve že vnaprej obsojene na neuspeh ali pa ne bi dale zaželenega učinka. Edina učinkovita rešitev je gradnja novega mosu. Novi most naj bi stal izven mesta. Prometno preobremenjeno edino prevoznico, Vi vodi skozi mesto, bi razbremenil tovornega oziroma tranzitnega prometa in le-tega preusmeril po novem prometnem toku, ki bi sc mestu izognit Zato bi bila najboljša rešitev gradnja nK)stu v bližini Ločne oziroma Mačkovca, če bi bil na voljo denar, pa zadnja Se ene- gi mostu v bližini BršUna. Dokler nc o denaria. pa bi morali vplivati na 1 SOMOVIH VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL ,®ri novomeSkem AMD je letos uspešno opravilo teoretični tečaj za voznike motornih vozil več kot 150 kandidatov, večina teh je brez večjih težav naredila tudi praktični del preizkušnje. Letos so imeli že štiri tečaje, računajo pa še na enega v Novem mestu in Šentjerneju. Novomeško AMD je dobro opremlKno, s^j ima šest osebnih vozil in odlično urgene učilnice. podjetja, da ne bi zlasti v konicah (od 5.30 do 7. ure) puščala na ceste počasnejših vozil. Ce bi podjetja upoštevala ta predlog in če bi pristojni upravni organ z odlokom prepovedal vožnjo vpreg in gonjenje živine skozi mesto od 5.30 do 18. ure, bi že to troje predstavljajo precejšnje olajšanje za sedanjo prometno gnečo. ' M. J. Pred dnevi je v Celju umri v 81. letu odvetnik dr. Rihard Pintar. Z njegovo smrtjo je stopila z življenjskega odra osebnost, ki jo pozna predvsem starejši rod Novome-ščanov. Doba, v kateri je odraščal dr. Pintar in se oblikoval, je bila doba hudih narodnih spopadov Slovencev z avstrijsko-nemško administracijo, na drugi strani pa doba trdega, neizprosnega boja novomeških dijakov za žhrljenjski obstanek. Povsem brez moralne ali materialne podpore družbe se je moi;ala takrat mladina prebijati do svojega poklica, kakor je vedela in znala. Posebno težko pa je bolo za tiste dijake, ki so se odločili za unhrerzitetni študij. In ko je bila generacija novomeških visoko-Šolcev, kateri je pripadal pokojnik, v najintenzivnejšem študiju po raznih avstrijskih visokih šolah, se je začela svetovna vojna. Številni od njih so morali na mah pustiti študij in oditi k vojakom, nato pa na fronto. Med njimi je bil tudi pokojni Rihard Pintar. Med vojno je prehodil trdo pot. Prišel je na ruski fronti v vojno ujetništvo, preživel tam oktobersko revolucijo in se po dolgih letih trpljenja vrnil domov. Enei^ja, s katero je znova začel študirati, premagujoč vse težave, ponosna premočrtnost njegovega gledanja na svet in posebej na dogodke, ki so pretresali povojno dobo, je bila naši mlajši generaciji za vzor. Vsi smo ga resnično spoštovali. Po opravljeni advokatski praksi v Novem mestu in v Celju je tam odprl odvetniško pisarno in zaslovel kot odvetnik. Pokojni dr. Pintar je bil v svoji mladosti izvrsten telovadec in vaditelj. Bil je edini sokolski vaditeljv Novem mestu z zveznim vaditeljskim izpitom. Se kot dijak je zbir^ mladino iz Kandije na vrtu domačije staršev in pod njegovim stroom vodstvom smo se prvič srečevali s telovadbo na drogu. Zato je vse svoje življenje z zanimanjem spremljal telovadbo in bil njen prijatelj. Njegova smrt je nekdanji rod novomeških telovadcev boleče prizadela. Nanj bo ostal svetel in nepozaben spomin. LEON Štukelj Pripomoček, ki ščiti ljudi Do aprila prihodnjega leta bodo morale osebe, ki nimajo posebnih vojaških dolžnosti, imeti posebne zaščitne komplete — Cena 65 din v nuvumesKi ODCmi so tečaji Rdečega križa za prvo pomoč občanom v krajevnih skupnostih v teku, v kratkem začnejo delati tudi tečaji rasilsko-tehničnem izobraževanja, rapravljajo se tudi za akc^o nabave posebnih zaSčitnih kompletov, ki jih morajo občani nabaviti do aprila prihc^njega leta. Zvezni izvršni svet ie sprejel lani poseben odlok, ki zanteva, da vsi državljani, delovne in druge organizacije, državni organi in stanovalci v zasebnih ali družbenih stanovanjih nabavijo posebna zaščitna sredstva {)red morebitnimi vojaškimi akci-amL Zato bodo poverjeniki civilne zaščite v prihodnjih tednih obiskali stanovalce, ki niso razporejeni na posebne dolžnosti, in zbirali na- ročila ca naKup posebnega m-ščitnega kompleta, W stane 65 din. V tem so: zaščitna maska - respirator, prvi zavojček, vata, papirnati robčki, zaščitno ogrinjalo, pralno sredstvo, soda bikarbona in steklenička alkohola. Takšen komplet bo morala imeta vsaka oseba. V trgovinah se pripomočki nc dobijo; tovarne jih bodo izdelovale samo na podlagi prednaročil. Cas je izredno kratek. Vprašanje pa ie tudi, če bo povsod toliko denarja, da bodo lahko nabavili takšne komplete. Prav gotovo se bo marsikje zataknilo ravno pri denarju, v takem primeru pa tudi odlok ne bo dosegel svojega namena. Takšne zaščitne pripomočke imajo v vseh razvitih evropskih državah že desetletja, vprašanje pa je, kdo jih jc ljudem nabavil. „Ne verjamem, saj je taka inflacija: biti bi morali večji.“ - Pa se bojite za direktorski stolček? „Po moje ne, večno ne bom mogel biti direktor.“ - Zakaj torej nasprotujete? „Delovni kolektiv ima rajši samostojnost!" - Ce bi še enkrat glasovali, bi bil izid enak? „Verjetno, da. - Hvala lepa. „Poslušajte, to sem povedal vam, tega nisem govoril za časopis!“ Ko se kljub temu odločam za objavo tega razgovora, me zanima predvsem to: koliko časa lahko po-amezniki ali posamezne skupine ljudi zavirajo napredek? Mar smo si med seboj res še tako volkovi, da ne gre z dogovori? Saj je tako očitno, kam bo potegnil na tehtnici družbeni interes. J. SPUCHAL SLOŽNI v PRAVICAH Na ponedeljkovi seji občinske sindikalne organizacije so se zavzeli za združitev dolgoletnih prizadevanj za izenačenje socialnih pogojev delavcev in kmetov. Referendum bo 6. decembra, zbori zavarovancev v delovnih organizacijah pa bodo končani do 27. novembra. Družbeno-politične organizac^ se še posebej zavzemajo, da bi referendum Uspel in da bodo končno tudi kmetje dobili vsaj del tistih pravic, za katere so se med vojno borilL Zakonca Jože in Marija Medved iz Novega mesta sta 13. novembra v krogu svoje družine in številnih prijateljev praznovala 50-letnico poroke, ki stajo sklenila 14. novembra 1921. Mož Jože je 40 let delal pri železnk:i, mati Marija, znana ljubiteljica cvetja, pa je go^odinjila in vzgajala štiri otroke. 2ivgenje jima ni bilo lahko, precej sta trpela. Med vojno so očeta Jožeta okupatorji pognali na cesto, starejšega sina pa so odgnali v internacijo, nato pa se je vključil v NOV. Ob visokem jubileju jima želimo veliko zdravja, zadovoljstva in veselih uric. (Foto: S. Dokl) ^^ MINI ANKETA Vode, vode... Medtem ko stari ljudje napovedujejo, da bo letošnja zima zaradi poletne in jesenske suše dolga in ostra, pa prebivalce novomeške občine vse bolj pekli pomanjkanje dežja. Elektriko so zadnje dni od časa do časa že odklopili, vode v vodovodnih ceveh in pipah pa je tudi vse manj. Ce bo še dolgo šlo tako naprej, bo prav gotovo prišlo do tega, da bo nekaj časa zmaiykovalo toka, nekaj časa pa bomo brez vode. Kakšno škodo bo imelo gospodarstvo, si lahko zamislimo. In kaj je z vodo? To vprašanje smo zastavili peterici poučenih občanov. Miloš Matko, direktor Vodovoda: Zadnji dežek nam je malce pomag^ Toda za normalne zaloge bi moralo neprestano deževati več kot teden dni. Malerv-kostne padavine so nas rešile najhujših zagat v Straži in Stopičah. To pa še ne pomeni, da z vodo ni treba več varčevati Dvanajst let sem že v tem poslu in še nobeno leto ni bila zaloga vode tako skromna kot letos. Strokovnjaki celo sodijo, da zadnjih 40 let ni bilo tako nizkega vodostaja kot prav letos! Franci Kuhar, predsednik občine: Letošnje pomanjkanje vode je izredno, a pri ljudeh je opaziti znatno več discipline kot v prejšnjih sušnih obdobjih. Da bi pomagali v najhujši sili, so tri cisterne neprestano na poti. Na srečo vsako leto odpiramo nove vodovode in tudi na Dvoru, kjer je bil odprt pred nekaj dnevi, učinkovito pomaga reševati probleme pri preskrbi z vodo. Ana Medic s krajevnega urada Straža: Tudi v vodovodnUi ceveh je v zadnjih dneh voda nekajkrat zagrgrala in usahnila. Kjer ni vodovodov, si ljudje pomagajo s kapnicami in izviri. Letošnja suša je tako huda, da so kapnice skoraj povsod presahnile, izviri pa so tudi že na koncu... Dimitar Perič, sekretar Komunalnega podjetja: S cisterno vozimo vodo dan in noč. Selam in kmetijskim organizacijam, t^o smo se zmenili, peljemo vodo najprej, sicer pa vozimo tako, kot vodo naročajo. Cisterna lahko odpelje naenkrat 4.000 litrov vode, vozimo pa največkrat v tiste vasi okrog Novega mesta, kjer še niso napeljani vodovodL Silva Legan s krajevne skupnosti Žužemberk: Najhujše pomanjkanje vode je v Hinjah, Lipju in ajdovskem koncu. 2u-žemberški gasilci vozijo vodo po vaseh s svojo cisterno, ljudje pa so se zaradi pomanjkanja vode odlašali tudi na krajevni skupnosti. Napotili smo jih h gasilcem ... Povsod torq enaka pesem; vode, vode! Ostaja nam le upanje: lepo bi bilo, ico bi takrat, ko boste brali te vrste, blagodejni dež že malo krepkeje namočil presušeno zemljo. NbvomeSte kronika JAVNO RAZSVETLJAVO bodo postavili v naselju na Mestnih njivah. Za zdaj so delavci po naselju izkopali jarke. GOBARJI, še so gobe! V ponedeljek so jih prinesli pokazat v naše uredništvo - pet gob je tehtalo več kot dva kilo^ama Nabrane so bile nad Karteljevim. URAR Stanislav Kos jc odprl delavnico pod arkadami na (Testi komandanta Staneta. Temačen podhod je tako bolj zaživel, urar pa ima dosti obiskovalcev. ŠPORTNIKI se še vedno niso preselili v telovadnice, čeprav so letos v Novem mestu na razpolago kar štiri. Kajpak, vsi bi radi v telovadnici novih šol - dogovora pa zaenkrat še ni DO 6. DECEMBRA, ko bo referendum o združitvi skladov delavskega in kmečkega zavarovanja, je vse manj časa. V delovnih organizacijah bodo zdaj zbori zavarovancev, ki naj potrdijo izenačitev socialnih pogojev kmetov in delavcev. V PODHODU pod arkadami je razstavilo gradbeno podjele Pionir fotografije o športni dejavnosti v podjetju. Pionirjevci so bili letos na delavskih športnih igrah drugi - za športniki Novoteksa. ZADNJI DEŽ je vsaj toliko pomagal, da so začasno odpravljene VRT IN BALINIŠČE Sen^ernejski upokojenci, ki so za letošnji občinski praznik odprli svoj dom, so obljubib, da bodo skušali čimprej urediti tudi vrt in balinišče, ki sodita k lepemu objektu. Ce bodo Sentjernejčani delali pod strokovnim vodstvom prizadevnega Franceta Perhneta, ki ima največ zaslug, da so prišli že do svojega doma, bo spomladi tudi to delo u^ešno opravljeno. omejitve pri rfrabi električnega toka. Položaj pa še vedno ni preveč spodbuden: varčevanje je nujno! NA TRGU kilogrami še vedno niso postali uradna utežna mera pri vseh branjevcih. Tako prodajajo motovilec, orehe in še kaj drugega na merice, „frk^je“ in podobno. C1ENE NA TRŽNICI so bik v hladnem ponedeljkovem dopoldnevu podobne cenam s prejšnjih tržnih dni Cvetača 6 din, čebula 3, česen 10, fižol 8, krompir 1, korenje 5, motovilec 1 din - merica!, pesa 4, peteršilj 5, paradižnik 6, kisla repa 3, solata 4, špinača 6, zelje 2, kislo zelje 4, grozdje 5, hruške 6, jabolka 5, kostanj 6, limone 7, mandarine 10, banane 6, jajca 1, smetana 20, sirček 0,50. V PORODNIŠNICI prejšnji teden ni rodila nobena Novomeščanka. NA LOCENSKEM pokopališču so pokopali Katarino Slu, 74, let, iz Ragovega 7, na šmihelskem pa Nežo Hrovat, 67 let, iz Rajnušč 3. - Ena goroa je rekla, da so bili_ pri Elektru tako veseli nekaj kapljic' dežja, da so prejšnjo sredo vse dopoldne pustili goreti luči — da so popoldne laže delali „redukcijo**... 0 X'\ Vrtnarski obrat Agrarie na Čatežu bo za dan republike slavil desetletnico obstoja. V tem času se je razvil v uglednega pridelovalca •cve^a, ki slovi po vsej državi. Na sliki: jutranje trganje nageljnov v enem izmed rastlinjakov. (Foto: J. Teppey) V POKOJNINSKI SKLAD TUDI PRISPEVEK DELAVCEV SZDL v oporo kmetu Posestvo naj pri dedovanju ostane skupaj! Za nezaupanje ni več vzrokov. Socialistična zveza v brežiški občini je z vso odgovornostjo ponudila roko kmečkemu prebivalstvu, koje vodila javno razpravo o starostnem zavarovanju. S predlogi je seznanila člane konference na seji 4. novembra. Ob tej priložnosti so Jih še dopolnili in se s pozivom k sobdamosti obrnili na republiško skupščino. Poslanci naj odločijo o morebitnem dodatnem viiu kmetje že po 60. letu starosti, družba pa naj bi vsaj za začetek prispevala v pokojninski sklad polovico sredstev. j. tEPPEY Pomladiti fotoklub Foto-kino klub v Brežicah je imel v nedeljo, 14. novembra redno letno skupščino. Ob tej priložnosti so prikazali uspehe-organizacije, ki je uspešno spremljala vse .dogodke v občini. Za predsednika so ponovno izbrali Oskarja Gerjeviča, ki je to dolžnost opravljal zelo uspešno. Na skupščini so kritizirali pasivnost nekaterih članov, ki v minulem letu niso nič prispevali k uspehom organizacije. V načrtu za novo obdobje je poudarjena zahteva po organizaciji klubskih in medklubskih razstav, kijih v preteklem letu, žal, ni bilo. Foto-kino klub bo v prihodnje pomladil svoje vrste z vključevanjem pionirjev in mladincev. Tudi izobraževanju članov bodo posvetili več pozornosti. M. JARANOVIC Slavje na Bizeljskem Bizeljanci so v soboto popoldne napolnili dvorano zadružnega doma, kjer so jim šolarji pripravili proslavo v počastitev krajevn^a praznika. Prireditev je organiziralo Turistično društvo. Spomine na preseljevanje na Bizeljskem je obudil Ferdo Šepetave. 11. novembra 1941 so morali ljudje na sovražnikov ukaz zapustiti svoje domove in stopili so na trnovo pot, najprej v Rajhenburg, od tam pa v Slezijo, Saško, Wuertemberško itd. Mnogi od njih so se po osvoboditvi vrnili v prazne hiše ali celo na pogorišča. Na sobotni proslavi so se občani poklonili tudi padlim borcem s tega območja. Mnogi so s solzami v očeh poslušali recital šolarjev, v katerem so s pretresljivo besedo prikazah težke dni izgnanstva. NAJPREJ BAZENI Že letos se je pokazalo, kako potrebni bi bili novi bazeni na Čatežu. Zdravilišče Cateške Toplice je v tem letu naštelo nad 167 tisoč kopalcev samo v zunanjih bazenih. V predračunu za graditev novih bazenov imajo več milijonov dinarjev. Bazenom za. odrasle se bo pridružil tudi otroški bazen in več športnih igrišč za rekreacijo, POPREČJE STO DINARJEV V vsakoletnem proračunu zagotavlja brežiška občinska skupščina sredstva za študijsko ^moč. Dosedanje poprečje zanjo je bilo sto dinarjev na mesec, odvisno od dohodkov v družini. »Dolenjski list« v vsako družino za kmečki pokojninski sklad iz dela prisp^ka, ta ga dajejo delovne orra-nizacije kot pomoč Banjaluki. Kmetje utemeljujejo zahtevo s tem, da izhaja veliko delavcev iz kmečkih družin in da je podeželje v povojnih letih pomagalo ustvarjati boljše pogoje zaposlenim. Predlogi kmetov iz brežiške občine vsebujejo zahtevo po čimprejšnji združitvi skladov zdravstvenega in socialnega zavarovanja delavcev in kmetov. Pot je nakazana in na Dolenjskem uspešno začeta. Konec nadaljnjemu ^drobljenju kmečkih oosestev bo moral napraviti drugačen zakon o dedovanju, pa tudi meje agrarnega maksimuma bomo morali spremeniti. Na malih krpah zemlje je škoda govoriti o sodobnem obdelovanju s stroji. Kmetje si marsikaj obetajo od tega, da bi dokončno rekli, kdo je kmet, in tega potem usmerjali ter podpirali, da se bo izkazal kot pridelovalec za trg. Pri sedaj omenjeni višini pokojnine, ki ne omogoča življenjskega obstoja, ne bi smeli postavljati pogoja za izročitev posestva naredniku. Pokojnino želijo prejemati PRI RDEČEM KRIŽU V NAJTEŽJIH ČASIH »Teta Ivanka, dober dan!« Sedemindvajset let razdajanja za sočloveka Zapisali smo že, da ie dobila organizacija Rdečega križa Pišece oktobrsko nagrado za letošnji občinski praznik. Danes vam predstavljamo dolgoletno predsednico Ivanko Podgorškovo. Spominja se, da se je leta 1944 odzvala klicu partizanske Laske in hitro našla sodelavce. Lotili so se zbiranja živeža, sanitetnega materiala, pranja in šivanja obleke za partizane. Pišečka organizacija je borcem nudila prvo pomoč in iim tudi sicer stala ob strani na vsakem koraku. Za Ivanko Podgorškovo so bili to najtežji in najodgovornejši časi. Pa tudi po vojni ji ni bilo lahko. Poskrbeti je bilo treba za sirote brez staršev in pomagati družinam pri obnovi požganih domov. Vsak se je najprej obrnil na Rdeči križ, in ne zaman. Potem se je teta Ivanka, kakor jo mnogi kličejo, z veliko vnemo vrgla NOVO v BREŽICAH UCiTbLJI v BtOGRAD. V soboto so odpotovali v jugoslovansko glavno mesto prosvetni delavci iz Artič, Globokega in Pišec. Ogledali so si razstavo učil. Na pot so šli z avtobusom artiške osnovne šole. • PRAVLJIČNE URE ZA OTROKE. Vodstvo otroškega vrtca v Brežicah uvaja ta teden novo obliko dela z najmlajšimi. Poslej bo prvo sredo v nfesecu ,,Ura pravljic** za vse varovance. Starci pozdravljajo novost in bodo rade volje pripeljali malčke k tem uram. PIONIRSKA KOMISIJA pri občinski Zveze prijateljev mladme priredi v soboto, 20. novembra, ob 9. uri občinsko pionirsko konferenco v Artičah. Pionirji bodo poročali o delu odredov. Po konferenci bo sprejem predsednikov odredov, mentorjev pionirskih organizacij na šolah in ravnateljev osnovnih šol pri predsedniku občinske skupščine Vinku Jurkasu. Za sobotno srečanje v Artičah pripravljajo šolarji po vsej občini pester kulturni program. PARKIRIŠČA SO NAPRAVLJE- NA. Na Čatežu je Pionir asfaltiral 8000 kv. metrov parkirnih prostorov na desni strani ceste Ljubljana-Zagreb. Za to so bila potrebna ogromna zemeljska dela, saj so zvozili stran nad 45.000 kubikov zemlje- PROSVETNO DRUŠTVO SLAVČEK z Velike Doline se že redno sestaja na vajah. Dramska sekcija se pripravlja na uprizoritev Medvedove ljudske igre ,.Stari in tnladi“. Na odru se bodo prvič predstavili na novo leto. Vaditi je pričel tudi moški pevski zbor, ki ga nameravajo letos pomladiti z novimi pevci. PREGLED TRŽNIH CEN v minulem tednu. Cvetača 9 din, čebula 3 din, česen 8 din, fižol 7,40 din, krompir 0,80 do 1,00 din, korenje 5 din, ohrovt 5 din, rdeča pesa 3,00 din, por 5 din, kisla repa 4,5 din, radič 15 din, endivija 6 din, kislo zelje 4,5 din, zelena 6 din, grozdje 7 din, smokve 9 din, hruške 5 din, jabolka od 2,60 do 3,50 din, kostanj 2,60 din, limone 6 din, banane 7,40 din za kilogram in jajca po 1 din. „Bolje se znajdem pri delu kot pri sprejemanju čestitk/4 je Ivanka Podgoršek pripomnila po slavnostni seji občinske skupščine. (Foto: J. Teppey) bre in poceni malice. Pri vodenju šolske kuhinje ji je veliko pomagala učiteljica Ivanka Ostreličeva, tajnica Rdečega križa po 1954. letu. Mesto fredsednika ie tedaj prevzel pokojni ože Dušič, ki ie delal z enakim zanosom kot njegova predhodnica. Podgorškova je dolgo vodila blagajniške posle pri Rdečem križu, zdaj pa dela v odboru. Zadnja leta bdi „teta Ivanka" nad ostarelimi ljudmi v svojem okolišu. Obiskuje jih, jim prinaša najpotreb--nejšo pomoč in se pogovarja z njimi o vsakdanjih težavah. Starčki se jc vsakokrat razveselijo, kadar prestopi njihov- prag. Ne samo ker jim pomaga, ker jim prežene samoto in jim vzbudi upanje, da niso pozabljeni. Podgorškova se razdaja s skrbjo Zf sočloveka in to ji vliva zadovoljstvo. JOŽICA TEPPEY breZiSke vesti PLODNOi OBDOBJE ZA KOINFEIRENCO ZK V KRŠKEM Priznajmo, da vlečejo voz naprej! Zveza komunistov zahteva učinkovitejše ukrepe za povečano zaposlovanje, za štipendiranje mladih ljudi — O socialnih razlikah prihodnjič Ko so člani občinske konference Zveze komunistov minuli teden odhajali z zadnje seje v dosedanjem manadatnem obdobju, so jo zapuščali s spoznanjem, da je bila ZK učinkovita in uspešna in da bo nova konferenca prav gotovo sposobna obračunati z nedoslednostmi in bo uresničila naloge, ki jim doslej niso bili kos. Komisije in komite so opravljali svoje delo z veliko odgovornostjo in ga kritično ocenOi, kar so tudi zapisali in razgrnili pred članstvom. Sekretar Milan Ravbar je v referatu nakazal, da se bodo morali komunisti v delovnih organizacijah pro-domeje uveljaviti z zahtevami po hitrejšem odpiranju novih delovnih mest, po štipendiranju mladih ljudi in zaposlovanju strokovnjakov. Na to je konferenca opozoj^a že na prejšnjih sejah. Na delo torej z geslom: „Učinkovito in dosledno!“ Ena prvih stvari, ki se jim bo posvetila nova konferenca, bo obračun s pojavi privilegiranosti in neupravičenim večanjem socialnih razlik. Komunisti so na. tej seji ponovno poudarili, da .morajo v kolektivih vključevati v diužbenoipolitično delo več mladih IjudL Torej ne ostati na pol poti, kot se je primerilo z nekaterimi mladinci iz politične m Maijanca Uršič (desno) s prijateljico Mario Seuren iz Mannheima v petek zvečer v krški gaferiji ob otvoritvi slikarske razstave Dietra Huthmacherja iz ZR Nemčije. „Ob podpori javnosti bo domača galerija lahko nadaljevala svoje posilstvo” — v to lahko verjamemo, saj ima mlada galerija v mestu in občini že svoje utijeno mesto. (Foto: T. Gošnik) DELEŽ ZAPOSLENIH IN DELEŽ OBČIN IZRAČUNANA Zmaga solidarnosti — naš up Glasovanje naj tesno poveže delavca in kmeta 5. in 6. decembra bo v novomeški regiji referendum za združitev kmečkega in delavskega ^ada za zdravstveno zavarovanje. V teh dveh dneh bo odločitev pokazala, koliko smo v dejanjih pripravljeni na sdidamost, pokazala bo, če so bile besede sejane v veter ali na zorana tla. šole. Pokazali so pripravljenost, pa jih niso znali privabiti v vrste ZK in v razne obliKe družbenega udejstvovanja. Pomlajevanje organizacij Zveze komunistov je zadnje čase nekoliko Zavrla ukinitev nekaterih osnovnih organizacij, ponekod pa te same niso našle tiste delovne vsebine, s katero bi mobilizirale članstvo. Marsikdaj so komuiiisti postali malo-dušni tudi zaradi počasnega urejanja naših gospodarskih težav, kar so navedli v razpravi. Delavnosti komunistov v drugih družbenih organizacijah v krški občini delajo pogostokrat razne splošne ocene krivico, toda če presedamo vrste tistih, ki vlečejo voz samouprave. Socialistične zveze, sindikata in drugih organizacij naprej, šele spoznamo, da so komunisti povsod zapreženi vanj. Zaradi tega je konferenca opozorila na nespod-budnost takšnega vrednotenja. J. T. POVSOD O ENAKIH PRAVICAH Razprave o prednostih združitve skladov za socialno zavarovanje v novomeški regiji so ta teden razgibale javnost v občini Krško. V delovnih organizacijah so prvi spregovorili o pomoči, ki jo na ta način lahko nudimo podeželju. Delavci z razumevanjem sprejemajo nase dodatno breme v prepričanju, da se to njim ne bo toliko poznalo, kolikor bo pomagalo kmetom. REELEKCIJA - OVIRA Na nedavni konferenci ZK v Krškem smo slišali, da bi bil marsikateri direktor bolj dosleden, če ga ne bi ves čas preganjala misel na reelekcijo. Tako pa mnogokrat ostane na pol poti in ne uresniči do kraja ukr^6v, ki bi jih sicer brez pomišljanja izpeljal V krški občini sta si razdelila priprave na odločilno glasovanje občinska konferenca Socialistične zveze in občinski sindikalni svet. Prva bo vodila razprave med kmečkimi zavarovanci, druga v delovnih organizacijah. Od tej^, kako bodo zaposleni obveščeni, je močno odvisen izid glasovanja. V bistvu so delavci naldo-njeni izenačitvi zdravstvenih pravic, saj večina zaposlenih izhaja s kmetov, zato vedo za težave kmečkega življa. Toda jasno jim bomo morali povedati, za koliko se s tako odločitvijo povečujejo bremena delovnih or^nizacij. Številke so preračunane in jih lahko prikažemo vnaprej. PrispevekTz delovnega razmerja se bo povečal, za 0,60 odst. Delež gospodarstva bo torej v celotni regiji 4,950.000 dinarjev, delež občinskih skupščin pa 1,630.000 dinarjev. Iz dosedanjih priprav lahko sklepamo, da aktivnost SZDL in sindikata v ki^ki občini zagotavljata uspešno razpravo v podjetjih in na vasL Članom skupščine socialnega Priznanja O F 2irija za podeljevanje priznanj OF slovenskega ljudstva pri občinski konferenci SZDL Krško po 8. členu pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega ljudstva prosi krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, društva, samoupravne skupnosti in posameznike, da podajo pismene predloge za podelitev priznanj OF v letu 1972. Predlogi morajo biti na občinski konferenci SZDL najkasneje do 15. januarja 1972. Pozneje prispelih predlogov žirija ni dolžna upoštevati in obravnavati. Priznanje OF lahko dobijo društva, delovne organizacije, samoupravne skupnosti in posamezniki za posebne zasluge na področju družbenopolitičnega, društvenega Ln gospodarskega delovanja. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRŠKO zavarovanja in članom sveta zavarovancev iz krške občine pomagajo številni aktivisti, ki so prevzeli osebno odgovornost za uspešne priprave na decembrski referendum. J. TEPPEV POBUDA MLADIH V Krškem so v teku živahne razprave o ustanovitvi marksističnega krožka, za katerega je dal pobudo aktiv mladih komunistpv. Konferenca ZK je zagotovila mladini pomoč pri uresničevanju nekaterih akcij. Lojze Stih, vnovič predsednik občinske konference Socialistične zveze v Krškem. Za sekretarja konference so na zadnji seji izvolili Branka Pirca, upravnika delavske univerze. Tovariš Štih predseduje tudi organizacijskemu odboru za priprave na referendum o enakili zdravstvenih pravicah delavcev in kmetov. KRŠKE NOVICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JE V TOREK ponovno sklk^al na pogovor predsednike osnovnih sindi-Icalnili organizacij. RazpravljaU so o javni razpravi pred referendumom o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Referendum bo v krški občini 5. in 6. decembra. OSREDNJA PROSLAVA V POČASTITEV „DNEVA REPU-BLIKE“ bo v Krškem 26. novembra v dvorani DPD Svobode. Proslavo bosta skupaj pripravila občinska konference SZDL in občinski sindikalni svet, ki bo s proslavo zaključil tudi letošnje desete, jubilejne občinske delavske športne igre. Člani kluba „likovnih AMATERJEV** so imeli v brestaniškem gradu v soboto popoldne letni občni zbor. Zaključili so ga z ,,martinovanjem**. ISTEGA DNE JE BIL V OGULINU na Hrvaškem sestanek kulturnikov iz posavskih, dolei^-skih, belokranjskih in obkolpsk&i občin. Pregledali so, kako so doslej izpolnjevali zastavljene skupne načrte in kaj je ostalo še neuresničeno. Sklenili so, da bodo plodno sodelovanje nadaljevali. Sestanka so se udeležili tudi po trije predstavniki občinskih zvez kulturno-prosvetnih organizacij iz Krškega in Brežic. NA DESNEM SAVSKEM BREGU so v starem delu Krškega tik pred zaključkom preureditvena dela v novi samopostrežni trgovini trgovskega podjetja Preskrbe. Prostori so lepo urejeni, hkrati pa je dobilo novo podobo celotno poslopje, kjer ima svoje prostore se trgovina z usnjem in drugimi obrtniškimi pripomočki V PRETEKLEM TEDNU seje sestal občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij in pregledal delo amaterskih kulturnih skupin v minulem letu. V finančnem načrtu za prihodnje leto bo temeljna, kulturna skupnost izločila na predlog sveta ZKPO večjo vsoto denarja za organizacijo republiške razstave del likovnih amaterjev - samorastnikov. Razstavo bo organiziral krški Likovni klub v galeriji samorastnikov v brestaniškem gradu. na urejanje šolske mlečne kuhinje, kjer je bila več let tudi kuharica. S prispevki vaščanov so spremeni'i v kuhinjo in shrambe kletne prostore osnovne šole. Vsako jesen je Rdeči križ sprožil akcijo za zbiranje živeža in napolnil shrambe z zimsko zalogo, da so imeli otroci vse leto do- s SOBOTNE OTVORITVE: med nagovorom dr. Sajevca, namestnika republiškega sekretaija za zdravstvo. (Foto: Legan) LETOŠNJI 12. NO'VEMBER Dom zdravja za praznik V soboto so v Sevnici izročili namenu nov zdravstveni dom, narejen s pomočjo samoprispevka v soboto je bil dvojni praznik sevniških občanov. Natanko 31 mesecev je preteklo od tistega 13. aprila i969, ko so občani glar sovali za samopri^evek, in v soboto so že slovesno odpirali sodoben, funkcionden zdravstveni dom, prvo stavbo za potrebe zdravstva, zgrajeno v Sevnici po vojni. Govorniki: zvezni poslanec Milan Loštrk, namestnik republiškega sekretarja za zdravstvo dr. Sajevec^ predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Anton Dolenc in predsednik občinske skupščine Sevnica Marjan Gabrič so na slovesnosti poudarili predvsem, da je zdravstveni dom sad solidarnosti, da se je ob njem izkazala družbena zavest Prav jim je, Sevnica riom Iz sevniške konfekcije „Lisca“ so celjskemu cestnemu podjetju, ki ima na skrbi del makadamske ceste pod goro Lisco (na katerem že dolgo niso videli cestarja), poslali pismo z malo ostrejšo zahtevo, naj vendarle cesto vsaj za silo vzdržuje. Iz Celja so dobili odgovor, bolje rečeno, poslali so jim staro pesmico o denarju, z dodatkom, naj bi v prihodnje v Sevnici ne pisali več pisem v tako neprimernem tonu. ftav jim je, ^vničanom, zakaj pa nočejo resnice zavijati v fraze, kot je pri nas sicer navada! Kandidata Štojs in Štrukelj Občinska konferenca SZDL je 10. novembra dala v javno razpravo kandidata za predsednika in sekretarja organizacne. Za predsednika predlaga Jelka Stojsa, ki je že doslej opravljal to dolžnost, za sekretarja pa Slavka Štruklja, vodjo komerciale v Kopitarni. Kadrovska komisija je imela pri izbiri velike težave, saj je politično delo v tej organizaciji zelo raznoliko in težavno. A.. 2. ljudi in občutek medsebojne odvisnosti. Brez samoprispevka novega zdravstvenega doma z lekarno, vrednega štiri milijone in pol, zagotovo ne bi bilo. S laajevnim samopri^ev' kom za zdravstvo, ki ga bodo sevni-ški občani plačevali še do konca 1972, bodo skupno zbrali nad polovico potrebnega denarja, preostali znesek pa sta prispevala zdravstveni dom Celje, ki bo vračal posojilo, in sevniška lekarna, ki je pričevala za dom in za svojo opremo. Dr. Jurij Pesjak in mr. ph. Albin Žimier, predstojnika zdravstvenega doma in lekarne, sta se v imenu zdravstvene službe in bolnikov zahvalila občanom in podjetjem za pridevek, za pomoč pa vsem tistim, ki so si prizadevali, da je Sevnica lahko v soboto tako počastila svoj praznik, posvečen ^ominu na znano partizansko akcijo pred 30 leti. M. L.. ENOTNOST DEJANJ, NE BESED Na nedavni razširjeni seji občinske^ komiteja ZK in poUtičnega aktiva so obravnavali družbeno-pou-tične razmere v sevniški občini. Po uvodni besedi sekretarja Viktorja Auerja so v razpravi ugotovili, da je premajhna učinkovitost Zveze komunistov na nekaterih področjih predvsem posledica neorganiziranosti in delovanja nekaterUi posameznikov in neorganiziranih skupin. Zaskrbljujoč je tudi pojav, da se družbena moč kopiči v rokah tistih, ki odločajo o razporejanju materialnih sredstev. Na^sili so, da je v prihodnje potrebna večja enotnost v dejanjih in ne le v besedah. Zavzeli so se za uresničevanje sprejetega akcijskega načrta in smernic. P. PERC SEVNIŠKI PABERKI KJE NOV MOST CEZ SAVO' Nedavno si je v Sevnici posebna komisija, v kateri so sodelovali tudi predstavniki republiškega sekretariata za urbanizem in cestnega sklada, ogledovala mesta, kjer naj bi gradili nov most čez Savo. Sprva je bilo predlagano, naj bi ga postavili pred gasilskim domom in TVD Partizan, komisija pa se je odločila, da bo bo(jc graditi nad sedanjim železniškim mostom, ker bo to cenejše in bolj praktično. RAZGOVOR S PAVLOM KOGEJEM - Rodite^ski sestanki v sevniški osnovni šoli že vrsto let niso le pregled šolskega u^cha, marveč hkrati tudi koristni vzgojni razgovori s starši. Na zadnjem sestanku, 'ki je bil 7. novembra, je nad 500 prisotnim staršem gpvoril o poklicnem usmeijai\ju mladine Pavle Kogej, ugledni strokovnjak za tovrstna vprašanja. SEVNlSKA PREDSTAVNIKA -Franca Dobovška in Draga Lupšino je občindca konferenca SZDL prejšnji teden izvolila v medobčinski odbor, ki bo obravnaval zadeve izgnancev iz II. svetovne vojne. PROSLAVA OBLETNICE JUR-KOVE KOCE - V Tončkovem domu na Lisci so na seji vodstva planinskega društva „Lisca“ Sevnica-Krško ocenili delo mladih odsekov v podjetjih in osnovni šoli ,,Savo Kladnik" ter delo komisije za izlete. Dogovorili so se, da bo v drugi polo-^vici avgusta prihodnjega leta proslava 70-letnice obstoja Jurkove koče nfl Lisci o VIKEND NASELJU NA LISCI - Za včeraj je bil na Lisci sklican sestanek o urbanistični ureditvi Lisce. Pred nekaj leti so naročili zazidalni načrt, ki predvideva približno 20 počitniških hišic na zemljišču, ki je last zasebnikov. Načrt ne zajema območja laške občine, kjer posamezniki že odkupujejo zemljica za gradnjo hišic. ASFALT, KI TO NI VEC - Sevniški asfalt je že močno načet, to občutijo lastniki avtomobilov, ki vozijo po površno zakrpanih zaplatah in jam^, ob dežju pa tudi pešci, ki ne vedo, kam bi obrnili dežnike, proti nebu ali proti lužam. Luknje so zdaj začeli krpati. Da bi jih čim več! Kdaj pa bodo prišli na vrsto pločniki? KDAJ EiNAKE! KMETOVE PRAVICE DOi ZDRAVJA? Zakaj protest Kaj je v Sevnici dejal poslanec Loštrk Celjski zavod za socialno zavarovanje na^rofuje združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Tak vtis je ostal v sevniški občini po posvetovanju, Id ga je sklicala sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo pri OK SZDL. Na tem posvetovanju je direktor zavoda in zvezni poslanec Milan Loštrk obrazložil mnenje celjskega zavoda. 9. novembra so na zasedanju občinske konference SZDL v Sevnici negodovali zaradi stališča, ki ga izraža izjava poslanca. Da bi občani vedeli, kaj je tov. Loštrk dejal na posvetovanju v Sevnici, objavljamo misli iz njegove razprave v Sevnici o tem vprašanju. MILAN LOŠTRK Milan Loštrk je dejal, da se vodstvu celjskega zavoda zdi pobuda o zdnižitvi skladov zdravstvenega zavarovanja, ki je prišla iz novomeške skupnosti, privlačna, vendar vsa stvar ni tako enostavna. V Novem mestu kot da so pozabili na zvišanje bruto prispevne stopnje ter na škodo, ki jo bo imela komunalna skupnost, ker bodo (po namigu Vinka Hafnerja, podpredsednika IS SRS) ukinjene nekatere oblike republiške pomoči za kmete borce. Vprašanje je tudi, je nadalje dejal tov. Loštrk, kako bo zdravstvena služba zmogla več dela, ki se z združitvijo obeta, če vemo, v kakšnih razmerah je. „Tudi mi preučujemo zamisel o združitvi Narejeno imamo študijo, na podlagi katere bomo videli, kaj narediti," je dejal med drugim. M. L. Ostra graja kmetov 5. novembra Je bila na pobudo sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL Sevnica razprava o pokojninskem zavarovanju in o položaju kmetov v sevniški občini. Uvodno besedo je imel predsednik sekcije Rudi Cimperšck, sodeloval pa je tudi zvezni poslanec in direktor celjskega Zavoda za socialno zavarovanje Milan Loštrk, ki je pojasnil, kakšne so možnosti in kako kaže, da bodo uredili ta pomembna vprašanja. Kmetje so vnovič ostro grajali dosedanjo kmetijsko politiko in premajhno pr^rav-Ijenost, da bi kmečkemu človeku, zdaj, ko je v stiski, pomagali. Več o tem prihodnjič. STUDENEC: OBCINA naj VRNE! „Občinsko denarno pomoč namenimo predvsem za gradnjo vodo-vodov!“ so sklenili na zadmi seji sveta krajevne skupnosti na Studencu. Denar so razdelili takole; Zavratec 750 din, Zavratec — Vrh 750, Osredek 750, Brezovo 750, Zastraže (za pot) 600 dinarjev. Del denarja so namenili Rilskemu društvu (200 din), za družbeno pomoč so določili 200 din, od skupnega denar^ pa so krajevni skupnosti na občini že poprej odtegnili 1180 dinarjev za brod na Blanci Ta odtegljaj so na seji grajali, češ da za brod na Blanci, za kar je menda šel denar, ni nihče odgovoren. Včasih je za brod skrbel Marušič in ga ni nikoli odneslo. To pa se zdaj dogaja. Na seji so poudarili, naj jim občina odvzeti denar vrne. STUDENEC ŽELI AVTOBUS Približno 40 delavcev iz Studenca in okolice se vsak dan vozi na delo v Sevnico, to pa Že zadošča za delavski avtobus, pravijo na Studencu, ko utemeljujejo svojo prošnjo. Za primerjavo navajajo vas Zabukovje, od koder že vozi delavski avtobus, ki so ga uvedli z razumevanjem predstavnikov občine in delovnih organizacij. ' f'* Zaradi bližine večjih mest in sorazmerno dobrih prometnih zvez ima kmetijstvo trebanjske občine še velike možnosti za prodajo mleka, seveda če bodo cene spodbujale rejo krav in če bodo kar najbolje organizirati odkup. Zdaj je tako, da pridelajo na enem hektarju obdelovalne zemlje poprečno komaj nekaj nad 500 litrov mleka, pa še tega odkupijo le eno petino. Na sliki: ena izmed zbiralnic — na Mimi. (Foto: Legan) OCENA SEDANJEGA TREINUTKA V KMETIJSTVU 0'BČINE Le 500 življenja sposobnih kmetij Le vsaka četrta kmetija — ocenjujejo — ima možnosti za preusmeritev v vsaj delno specializacijo — Pripravili bodo 5-letni razvojni načrt Začetek je dober, tudi sistemski ukpi so na papiiju v redu, vprašanje je samo, kako zagotoviti večjo materialno pomoč, več de-naija, zakaj samo tako bo mogoče premakniti naprej kmetijstvo. Tako so na zadnji Skupščinski seji v Trebnjem ocenili razvoj kmetijstva v občini. Okoli denarja se vrti svet, ne le kmetijske težave. V teh dveh letih je bilo za zasebno kmetijstvo v občini dobljenih 650.000 dinarjev posojil, ustanovljen je bil sklad za pospeševanje kmetijstva, občinska skupščina si je s svojimi ukr^i prizadevala pomagati, kolikor je v njeni moči Rezultat je zaenkrat še sorazmerno skromen. Mnogo časa je bilo že zamujenega, preveč je treba narediti naenkrat Preusmeritev ene kmetije terja tudi 100.000 in še več novih dinarjev, v občini pa je čez 2000 kmetij, na katerih živijo ljudje, ne da bi bili zaposleni še v kakem podjetju aU ustanovi. Povprečna ve- -likost kmetije je komaj 4,5 ha obdelovalne zemlje in več sto jih je, ki imajo tako malo zemlje, da od nje ni mogoče pričakovati tako rekoč ničesar drugega kot revščino. Strokovna služba sodi, da je v občini kakih 500 kmetij, ki jih je mogoče, s precejšnjimi naložbami seveda, preusmeriti v tržno proizvodnjo. Pomagati bo treba predvsem tem, hkrati pa dcrbeti, da bo v dru- AKCIJA SINDIKATA Plače, plačice Kako živeti s 600, z 800 din na mesec? Težko pojmljivo: v trebanjski občini je še precej delavcev, ki prejemajo po 800 ali še celo manj dinaijev osebnih prejemkov na mesec. Živijo, toda kako se prebijajo iz meseca v mesec, tega ne pokaže nobena analiza. Domnevamo lahko, da tolčejo pomanjkanje, morda pa jim niti ne gre najslabše, če premorejo razen zaposlitve še zemljo, na kateri si pridelajo živež. Na voljo so samo številke o izplačilih, brez obrazov, brez imen ljudi gole številke pač, ki prikazujejo, da je v občini še precej zelo slabo plačanih ljudi. Zakaj? O tem motajo razmišljati predvsem vodstva podjetij. Podatki kažejo, da večina teh ljudi dela v podjetjih, o katerih se bo treba resneje vprašati, če ne bi bilo bolje životarjenje prekiniti kot pa nadaljevati. V prvem polletju letos je bilo še 178 izplačilnih kuvert, v katerih ni bilo niti 600 dinajjev. Se nad 900 mesečnih izplačil je bilo skupno v tem obdobju manjših od 800 dinarjev. In to pri 2000 zaposlenih v občini! Občinski sindikalni svet si je pred meseci zastavil cilj, da bi bilo treba do konca leta odpraviti zaslužke pod 1000 din^ev, analiza, ki je zdaj pripravljena, pa dokazuje, da je še precej daleč od tega. V juniju na primer, ko so se razmere že delno izboljšale, je bilo še vedno 22 ljudi ki so prejeli manj kot 600 dinarjev, in skoraj 150, ki so dobili manj od 800 dinarjev osebnega dohodka. Domnevamo lahko tudi, da je kdo dobil manj, kot znaša po zakonu zagotovljeni minimalni dohodek, toda če pravice do nje^ ni uveljavil, si je tudi sam kriv. Kjer ni tožnika, ni sodnika. Ko je n. novembra občinski sindikdni svet obravnaval analizo, je sklenil, da se bo odločneje zavzel za odpravo nizkih osebnih prejemkov. To je dolžan narediti! M. LEGAN gih dejavnostih delo in kruh za tiste, za katere ga ne bo na malo donosnih kmetijah. Kako veliko bo treba še narediti, svarijo podatki, da je v občini zdaj le blizu sto traktorjev, da so sodobneje začeli gospodariti na prvih nekaj kmetijah, da so zgradili prve silose, prve prevetrovalne naprave, kupili prvih nekaj pobi-ralnih prikolic itd. Sklepi ki jih je prejela občinska skupščina, usmerjajo nadaljnja prizadevanja: hitreje je treba povečevati intenzivnost kmetijstva in njegov tehnološki napredek, po- NEZADOSTNA ČATEŽU Letos so vaške poti za katere skrbijo krajevne dcupnostl zelo dobro vzdrževane. Občinska pomoč je izdatnejša kot prejšnja leta, pa tudi ljudje so povečini pr^ravljeni prijeti za delo. Kot zgled prizadevnosti veljata zdaj krajevni skupnosti Knežja vas in Mirna, n^slabše pa je v krajevni skupnosti Čatež, ki ne izkoristi občinske denarne pomoči Vprašanje je, zakaj bi jim sploh denar ponujali, če jim, kot kaze, ni do njega. VOLITVE IN IMENOVANJA Inž. Jože Falkner in Angelca Urek sta nova člana skupščine temeljne izobraževalne skupnosti. Tako je na zadnji seji odločila občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja. Skupščina je tudi sklenila, da bo odslej namesto Draga Zagorjana iz Zagorice član upravnega odbora sklada za po^eševanje kmetijstva Janez Slak iz Knežje vasi. Kmetu Zagorjanu so očitali da se ni udeleževal sej. LOVSKI DOLARJI Lovske družine na območju tre-, banjske občine so imele v lovski sezoni 1970/71 v svojih loviščih sto tujih lovcev, ki so plačali za lov skupno 2.472 dolarjev. Najbolj bogate goste je imela lovska družina v Mokronogu, kjer je 15 lovcev dalo zaslužiti kar 1.226 dolarjev. Tuji lovci so se najbolj zanimali za fazane in zajce, ki jih v Mirenski dolini ne manjka. iskati dodatne vire za dajanje posojil kmetom, okrepiti pospeševalno službo, bolj soddovati s kmetom in ustanoviti samoupravne enote (kmetijski gospodarski sveti). Skupščina je tudi dclenila, da je treba narediti načrt za odpravljanje socialnih problemov na vasi ter srednjeročni načrt kmetijstva, ki naj pokaže realne možnosti za razvtj v prihodnjih petih letih. M. L. ^ I I I Zbori zaradi referenduma 5. in 6. decembra bo na območju komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Novo mesto referendum o združitvi skladov delavsk^a in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Da bi se ljudje kar najbolje seznanili s predlogom, bo občinska konferenca SZDL Trebnje priredila v 10 krajih občine posebne zbore. V soboto, 20. novembra, bodo ob 18. uri zbori v Veliki Loki, Čatežu, Dol. Nemški vasi in Račjem selu, v nedeljo, 21. novembra, pa ob 7. uri na Trebelnem, Selih - Šumberku, v Šentrupertu, Sentlovrencu in na Mknl V Mokronogu bo zbor že yjutri ob 17. uri._________^ V sredo seja konference ZK v sredo, 24. novembra, bo v Trebnjem zasedala občinska konferenca ZK, ki bo obravnavala socialno razlikovanje, razen tega pa še organizacijske zadeve, izvolila nov ot^inski komite in novega sekretarja. Tako je minuli teden sklenil občinski komite, ki je analiziral Eravkar končane volilne konference rajevnih organizacij in se še posebej zadržal pri obravnavi krajevne organizacije v Trebnjem. V njej se je zadnje čase pojavila nedisc^lina v večjem obsegu: prvega sklica volilne konference ^loh niso mc^i opraviti, ker ni prišlo dovolj članov. Komite ZK zahteva, da se razmere uredijo, sicer pa predvideva tudi izključitve članov, ce drugače ne bo mogoče narediti reda in doseči večje disc^liniranostl TREBANJSKE IVERI TREBNJE POSTAJA MESTO -Trebnje dobiva značaj mestnega naselja. Na letni konferenci SZDL so v četrtek ljudi seznanili s predlogom, po katerem se bodo bližnja naselja in zaselki; Cviblje, Stari trg in drugi ^ojOi s Trebnjim, tako da bo imelo občinsko središče skupno 1450 prebivalcev namesto 900 dosedanjih. Hkrati s to pripojitvi^ bodo v Trebnjem poimenovali ulice, dve cesti in trg sredi kraja. Novoizvoljeni odbor krajevne organizacije SZDL, ki ga bo odslej vodil predsednik Janez Tratnik, ima nalogo, da do naslednjega zbora volivcev zbere predloge za imena. ENKRATNA PREDSTAVA -Naj tudi na tem mestu spomnimo, da bo v Trebnjem v soboto, 27. novembra, edinstven umetniški večer, f»osvečen 25-letnici umetniškega de-ovanja trebanjske rojakinje, prvakinje ljubljanske Opere, VUme Bukovčeve. Prireditev bo v prosvetnem domu, malo prej pa bo v g^eriji li- kovnin sainorastnikov še en pomemben kulturni dogodek - otvoritev razstave Ivana I^ckovića, človeka, ki je mnogo pričeval k slovesu jugoslovanskega naivnega slikarstva v svetu. KNJIGA PREŽIVELA? Ko pa smo že pri kulturi, naj dodamo, da je v Trebnjem med odraslimi ljudmi močno opešalo zanimanje za literaturo, za dobro knjigo. To lahko sklepamo po odzivu na potujočo knjigarno, ki je minuli teden obiskala kraj, in na literarni večer v avli osnovne šole, ki je bil skorajda brez udeležbe odraslih. ZA „SLOVENIJO** NI KUPCEV - Sicer pa tudi za resno revijsko čtivo kot da ni več pravega časa in volje. Medtem ko gredo kupi po-pošne in nage „literature** še nadalje dobro v denar, ni na primer do-^ej v kiosku pri prodajalcu Ivanu Smuku še nihče kupil zadnje, tretje številke revije „Slovenija**, kije iz3a pred tedni in ki šteje v vrh slovenskega resnega novinarskega pisanja. si:vxiši:i visrvii: TREBANJSKE NOVICE Tudi gostilničarji sokrivi Gradnja vrtca v Kočevju v zadnjih dneh lepo napreduje. Ce bo lepo vreme, bo še letos pod streho. Zdaj grade 1. in 2. fazo, se pravi vrtec, ki bo lahko sprejel 165 otrok, starih nad dve leti. V tretji fazi, za katero pa še ni denarja, je predvidena dograditev jasli za 35 dojenčkov. Po pogodbi mora biti 1. in 2. faza vrtca dograjena do 30. junija prihodnje leto. (Foto: J. Primc) IZVEN DNE.VNEGA REDA: Ko bo turizem vdrl do Kolpe Zaradi posodobljanja ceste proti Brodu na Kolpi narašča zanimanje za to območje — Mnogi bi radi gradili tu vikende — V Zagrebu delajo načrt razvoja za vse območje od izvira do izliva Kolpe kolpja je posegel tudi predsednik občine Miro Hegler in povedal, da je bil s predstavniki nekaterih podjetij, ki se zanimajo za razvoj Obkolpja, Inž. Dušan Oražem, predsednik skupščine občine temeljne kulturne skupnosti (TKS) občine Kočevje in odbornik občinske skupščinine, je na zadnji občinski seji kar izven dnevnega reda seje poročal o mišljenju TKS in Zavoda za spomeniško varstvo SRS o bodoči usodi Obkolpja. Z začetkom posodobljenja ceste proti Brodu na Kolpi je zanimanje za Kolpsko dolino, kije bila doslej zaradi slabih cest zaprta za turizem, zelo porastlo. Mnogi prebivalci iz raznih slovenskih mest bi si tu radi zgradili vikende, saj je Kolpa ena redkih neonesn^enih rek. Vendar pri odpiranju Kolpe ne bi smeli delati napak, kot so jih delali drugod pri odpiranju nedotaknjenih območij. Odločiti se bo tudi treba, če bo to območje prihranjeno za turizem ali bodo tu morda tudi manjši industrijski objekti. Ce bo industrija, bi morala biti le taka, da ne bi onesnaževala vode in zraka. Kostelski gozd z okolico je rezerviran za komercialni turistično-go-stinski center. Obkolpje namreč ni privlačno le za Slovence, ampak še bojj za sosednjo Hrvatsko, saj so v bližini veliki hrvatski gospodarski centri Reka, Karlovac, Zagreb. Zaradi tega in tudi zato, ker je Kolpa mejna reka med dvema republikama, bo treba enotno reševati bodočo usodo tega območja in združevati zamisli za napredek Obkolpja. V razpravo o bodoči usodi Ob- že opravljen ogled nekaterih območij. Skupnost obkolpskih občin tudi razpravlja o razvoju tega območja. Naročen je načrt razvoja Obkolpja, ki ga delajo v Zagrebu in bo veljal okoli 4 milijone dinarjev. Razvoja teh krajev ne smemo prepuščati stihiji. Ko bodo načrti razvoja pripravljeni, bodo dani v razpravo tudi prebivalcem Obkolpja. J. PRIMC Prva razstava ptičev Prikazali bodo 250 ptic — pevk in 100 golobov — Bogat srečelov z okoli 1000 dobitki Od 5. do 12. decembra bo Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Kočevju priredilo v dvorani množičnih organizacij razstavo ptic. Otvoritev bo 5. decembra ob 9. uri dopoldne. Skupno bo okoli 25 članov - rejcev razstavljalo blizu 250 različnih ptic in okoU 100 golobov. Take razstave v Koče^nu še ni bilo. Vstopnina bo za odrasle 3 din, za otroke pa dinar. Prodajali bodo tudi srečke po en dinar. Srečelov bo bogat, saj bo okoli 1000 dobitkov, ki so jih prispevala skoraj vsa kočevska podjetja (izjema sta le dve podjetji). Tako zbrani denar bodo porabili za uspešnejše delo društva, n^up krmilnic in hrane. Društvo je bilo ustanovljeno pred 11 meseci, a je doslej že priredilo DROBNE IZ KOČEVJA EN SUH, DESET MOKRIH -- V deževnih dneh želi vsak zapeljati čim bliže vhoda, pa če je dovoz do stavbe dovoljen ali ne. Tako nekateri pripeljejo z avtomobilom otroka v osnovno šolo prav do stopnic. Vožnja nazaj je bolj divja, da morda voznika ne bi kdo zasačil pri tej prepovedani vožnji Tako brizgajo luže izpod avta na učence, ki gredo peš v šolo. In nauk iz tega: v šolo se je pripeljal en suh, „boljši" učenec, zato pa ie bilo desetine dru^ do vratu oškropljenih. Tudi to je socialno razlikovanje, o katerem zadnje čase na veliko razpravljamo. SEMINAR ZA VRTIČKARJE -Vrtičkarska sekcija Turističnega društva pripravlja 5-dnevni seminar, na katerem bodo predavali zvezni strokovnjaki o vzgoji okrasnega grmičevja in cvetic, sadnega drevja, povrtnin, o sobnih cveticah, lončnicah in kaktejah. Predvajab bodo tudi strokovne filme in diapozitive. Seminar bo v domu telesne kulture med zimskimi šolskimi počitnicami. Bo brezplačen. SLIKA KULTURE - Avtobusna čakalnica v Stari cerkvi je prava slika nekulturnega delovanja razbijačev. Se ni bila dokončana, a je že „strokovno** razbita. Pravi šolski primer razdejanja, in to ob najprometnejši cesti. VNEIE VERNICE - Mlade je hovke so postale že tako vsiljive, da so prava nadloga. Ob nedeljah pridejo iz Ljubljane in hodijo od hiše do hiše po stopnicah ter vsiljujejo razne verske brošure. Skoraj jih ni mogoče spraviti iz stanovanja, tako so vnete. Človek nima nič proti veri, toda propagirajo naj jo v mejan do-stmnosti. Tem dekletom priporočamo, naj preberejo poglavje 18 („Poslušnost kristjana do zakona**) v brošuri „Resnica, ki vodi do večnega življenja**, ki so jo s tako vnemo prodajale 7. novembra po Kočevju. SKODUrVI VRTIČKARJI -Dogaja se, da lomijo vrtičkarji okrasne smreke v parku, da potem doma pokrijejo vrtnice. „Blizu je le blizu,** si mish tak „vrtičkar**. MOST POPRAVITI - Most pri cerkvi v Kočevju se je začel krušiti. KOMUNALA, ki ga bo skušala pred zimo zasilno popraviti, je že zaprosila krajevno skupnost, da bi ji posodila splav. Prihodnje leto bo treba most temeljitde popraviti. NESKLEPČNI - Se^e sveta krajevne skupnosti Kočevje, ki je bila sidicana za pretekli četrtek, ni bUo, ker je prišlo premalo članov sveta. Na dnevnem redu so med drugim imeli tudi pregled, kako poteka izpolnjevanje programa komunalnih del za letos. .golobarsko tekmovanje, se včlanilo v zvezno Ptičarsko društvo, zdaj pa bo priredDo še razstavo. To pomeni, da je delo mladega društva, ki ga vodi Stefan Henigman, zelo uspešno. J. PRIMC POTEPANJE PO OBČINI JELEN JE PADEL - ZvedeU smo, da je Franc Volf, novopečeni lovec, sicer pa ravnatelj osemletke Vas — Fara, občinski odbornik itd., na prvem skupnem lovu prvič streljal in prvič tudi zadel. Padel je -jelen. OB KOLPI VRE - V Osilnici smo zvedeli, da ob Kolpi „vre**, seveda na slovenski strani l^ebivalci naše strani Kolpe se čutijo močno zapostavljene, ker imajo na drugi strani reke, ki sodi med hajzaosta-lejše, se pravi najmanj razvite dele Hivaike, že asfaltirano cesto skozi večje vasi, imajo nekaj obratov, kjer se ljudie zaposlujejo, na „razviti** slovenski strani Kolpe pa je le velika revščina. Naši zahtevajo, naj slovensko Obkolpje napreduje vsaj vštric s hrvaškim, če že ne hitreje. BREZ VODE - V Podpresld, Dragi, Srednji vasi in Travi so bili vse do zadnjega močnejšega deževja brez vode. Voziti so jo morali iz raz*, nih izvirov. Krajevna skupnost bi morala upoštevneje in hitreje reševati oskrbo z vodo za svoje občane. NOVA BRIZGALNA - Gasilsko društvo Podpreska bo dobilo novo motorno brizgalko znamke „Ro-senbauer**. Prevzem in krst bo 28. novembra. Za dan republike bodo v Podpre ski odprli še novo proizvodno dvorano LIK, ki je opremljena tudi z novimi stroji. Miličniki ne bodo več dopuščali, da bi gostinci služili tako, da bi dajali preveč alkoholnih pijač šoferjem Justina Žiberta, komandirja postaje milice v Ribnici, smo zaprosili za razgovor o ukrepih, ki so že ali bodo še stoijeni za boljšo prometno varnost na cestah v občini Ribnica. Na ribniških cestah se je zgodilo namreč letos izredno veliko hudih prometnih nesreč, ki so terjale 10 življenj. _ so bili z radarjem v naši občini - so „kasirali** 1.600 (novih) din. To je kar precej. - Kaj menite o predlogu, da bi kupili v občini svoj radar za kontrolo hitrosti? - Po sedanjih predpisih sodijo tehnična sredstva pod pristojnost republike. Verjetno pa bi dve, tri ali več občin skupaj le morda lahko kupilo svoj radar. Zdaj je namreč v Sloveniji malo radarjev, zato kontrola hitrosti vožnje ni dovolj učin- -kovita in je tudi več nesreč, škode in žrtev . .. - Kaj pa vaše ostale akcije za varnejši promet? - V glavnem smo pregledovali tehnično opremljenost Vozil, vzporedno pa kontroliramo, če so vozniki trezni. ■ —, In kakšen je odnos voznikov do vaših akcij? - Premalo se zavedajo, da delamo v njihovo korist, se pravi v korist dobrih, treznih, pametnih voznikov, - Kako napreduje akcija za omejitev hitrosti na nekaterih cestnih odsekih? - Prav gotovo bo treba omejiti na 40 km hitrost vožnje skozi naselja Nemška vas, Prigorica in Dolenja vas, saj se je tu - se pravi na dobrih 3 km ceste - zgodilo več nesreč, ki so sajno letos terjale 6 življenj. Svet za prometno varnost preučuje tudi, kje bi še kazalo omejiti hitrost vožnje. V Nemški vasi in še kje bo treba prestaviti tudi avtobusno postajališče. Prav zdaj pripravlja občinska skupščina predlog o ureditvi postajališč, ki jih bodo morale urejati posamezne krajevne skupnosti. - Kakšne rezultate je dala nedavna radarska kontrola o hitrosti vožnje? Odprli nov obrat Velika pridobitev za Loški potok pa tudi v korist slabih in prijateljev dobre kapljice. Se vedno jih vozi precej pod vplivom alkohola, ker gre gostilničarjem le za to, da čimveč zaslužijo. Ce ne bodo bolj pošteni, bomo morali miličnike postavljati pred gostilne in tako loviti pijane voznike in nepoštenega gostilničarja, ki dajejo tudi vinjenim še piti. Ne moremo več dopuščati, da se bodo ljudje pobijali zato, da bodo gostilničarji dobro služili. - Na kaj bi v tem jesensko-zim-skem času še posebej opozarjali voznike? - Da bi računali na dež in poledico. Posebno nevarni odseki so na naši glavni cesti na Jasnici, pri Ortneku, Žlebiču in Prapročah. - Kako bi se še dalo znižati število nesreč? - Da bi ne vodili glavnih cest skozi naselja. Cesta naj bo za promet in sicer tak, da bodo ljudje čimbolj varni. Zato jii v redu politika Cestnega sklada, da gradi oziroma vodi ceste skozi naselja (Velike Lašče, Ribnica, Kočevje itd.). Statistike tudi kažejo, da so glavne ceste varnejše, saj se je na primer v septembru kar 70 odstotkov nesreč zgodilo na stranskih cestah. JOŽE PRIMC V Loškem potoku je 25. oktobra začel s poizkusno proizvodnjo novi obrat Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča. Prostore je dobil v zadružni stavbi na Hribu. Začasno je le v zgornjem delu stavbe, ko pa bodo preurejeni spodnji prostori stavbe, bo stekla proizvodnja še v teh. Računajo, da bodo preuredit-vena dela končana še ta mesec. Na poizkusnem delu je 30 delavk domačink, kasneje pa jih bodo za- EosliU še 22. Ko bo proizvodnja do-ončno stekla, bo obrat zaposloval celo do sto delavk. Vse delavke bodo morale skozi priučevanje, ki bo trajalo do šest mesecev, Med priučevanjem bodo prejemale osebni mesečni dohodek med 700 in 800 din. Ko bodo usposobljene za delo, bodo lahko zaslužile precej več. V začetku bodo v konfekcijskem obratu izdelovali samo posteljne preobleke (kapne). Novi obrat bo omogočil zaslužek ženam in de^ kletom, ki doslej niso imele možnosti za zaposlitev. Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča zasluži pohvalo, saj je s tem, da je odprla v nerazvitem delu ribniške občine svoj obrat, pomagala reševati ekonomsko nerazviti' predel naše domovine. Pohvaliti velja tudi domačo kmetijsko zadrugo, ki je odstopila svoje prostore za novi obrat. - -r Odlikovanci kolektiva Donit V začetku septembra je praznovalo podjetje DONIT iz Nfedvod, katerega polnopraven član je TOstalo s 1. aprilom letos podjetje PLETIL-NICA SODRAŽICA, 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je bilo odlikovanih tudi več članov kolektiva PLETILNICE Sodražica. Janez Lesar, upokojeni direktor PLETILNICE, je bil odlikovan z zlato plaketo. Srebrno plaketo šta prejela Ivan Petrič, vodja tovarne PLETILNICA in Franc Mihelič, vodja prodajne enote. Bronasto plaketo so prejeli Rudi Putre — skladiščnik, Franc Novak -izmenovodja in Ivan Benčina — iz-menovodja. Pismeno pohvalo so prejeli Jože Oblak - izmenovodja, Franc Pucelj - izmenovodja, Danilo Sile - vodja priprave dela, Andrej Mihelič - tkalec, Milan Arko - izmenovodja, Zinka Vesel - uslužbenka, Jože Pahulje - vodja vzdrževanja, Bogdan Adamič - vodja proizvodnje, Franc Košir - skladiščnik in Emil Pakiž - skladiščnik. - Se res gospodarstvu obetajo dobri časi? - Seveda. Kočevski gospodarstveniki sploh nimajo več časa za sestanke, ker samo še delajo. Zadnjo sejo sveta za gospodarstvo so morali zato skUcati že tretjič. KOČEVSKE NOUKE OBVESTILO Ob tridesetletnici vstaje slovenskega ljudstva bo Komisija za bivše politične zap>ornike, internirance, deportirance in vojne ujetnike pripravila v Kočevju V počastitev dneva republike RAZSTAVO o koncentracijskih taboriščih »Buchenwald — Dora« Razstavo bodo odprli 22. H. 1971 ob 17. uri v dvorani množičnih organizacij v Kočevju s kratkim sporedom in s tolmačenjem ob ogledu razstave. — Razstava bo odprta od 22.—30. 11. vsak dan od 9.—17. ure s strokovnim vodstvom in tolmačenjem. Vabimo občane Kočevja. Kočevske in Ribnice, zlasti pa mladino, da si razstavo ogleda. Razstava bo poka-ziila del tipljenja naSega ljudstva v času naci.stične strahovlade. KonUsiJa za bivše politične zapornike, internirance. deportirance in vojne ujetnike ob^. odbora ZZB NOV Slovenije Kočevje PREBIVALCI RIBNICE! Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana bo izvajal dne 24., 25. in 26. novembra 1971 na območju RIBNICE OBVEZNO DERATIZACIJO (uničevanje gledalcev) kot to določa odlok o obvezni deratizaciji, ki ga je sprejela občinska skupščina Ribnica Prebivalce in delovne organizacije na zajetem območju bomo še posebej obvestili o podrobnostih v zvezi z deratizacijo, z lepaki in letaki, ki bodo razdeljeni po vseh zgradbah. Prosimo, da vsi upoštevajo navodila in sodelujejo z izvajalci akcije. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI MOST POPRAVLJEN - Most čez Bistrico v Sodražici so popravili. Poškodovan je bil med zadnjimi vojaškimi vajami. Prav tu je križišče in zelo nevaren ovinek. Za varnejši promet na tem križišču bodo morali poiskati boljšo rešitev. SMETI V BISTRICO - Na bregu Bistrice v Sodražici, na primer nasproti gostilne „Kaprol“, ne bi smeli