154. številka.
Ljubljana, v soboto 10. julija 1897.
XXX. leto.
vsak dan ■v«»*>r,  icirafti nedelj« in pracn>ke ter velja po pošt i prejeman ea avitro-ogc rak e ^e*e»e ea v*e levo 16 gld., za pol leta H pld„ ?a četrt lota 4 gld., za jedpo
1 gld. tO kr.— £a Ljubljano bre* pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za četrt leta ."j pld. 30 kr., ca jeden mesec l pln   01 kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po M kr. za četrt leta. —  Za tuje dežele toliko ve* ko.iitor poštnina ama&a. Za oiDini 1»  plačni e ne od itiristopue petit-vrste po K kr., će se oznanilo iedenkrat tiska, po o ki., fie se dvas.iHt, Is uo 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se icvole frackirati. — Rokopisi se De vračajo. — Uredništvo in npravni'tvo je na Kor tre«'.em trgu fit. 12. Upravnistvo nuj se blagovoliio poiiljnti naročnine  rt-kl.inji.cije, ouacula, i. j. v*e administrativne st7ari.
Kdo bo naslednik?
Goriški knezcnadškof dr. Alojz j Zrn, plemeniti svečenik in zvesti «in svojega naroda, )» mrtev, Povsem nenadoma zalotila ga je ur rt in r» •'• ia hudega dušnega trpljenja. 1\1 In e" pokojnika, katerega ohranijo gorički Slovenci t trajnem in hvaležnem spomina, ia iskreno nbžalaje, da nam ga je vzela uBoda prav sedaj, ko bije naš narod ljuto borbo za svojo ravnopra\nast na Primorskem, ne Bienio ni hipec pozabiti, da je smrt goriškega metropolita za nas velikcgt polittčoeg* pomena, da je v.sled nje stopilo na dnevni red vprašanje, katero je za nad narod največje važio-{ , namreč vprašanje: Kdo pcstane naslednik pokoj m mu dr. Z-rm,
Zdi se nam, da ne grešimo proti pijeteti, dolžni tokojnemn metre polita, ako se dotaknemo tega vprašanja, toliko manj, k.r so politična razmere take, d * mu oprav silijo, baviti so ž njim.
Ni namreč dvoma, da zastavijo nositelji pri morskega političnega sistema v prvi vrsti namestnik Binaidin', vse svojo sile, da spravijo ni mento goriškega metropolita moža, kateri bo vladi brezpogojno poslušen in bo z vso svojo veljavo podpral vladne namere, nasprotujoče življ«njtkim interesom slovenskega življa na Goriškem. To bi Rinaldinijot ei-tem znatno podprlo, kajti goriški kcezonad-fikof igra na Goriškem vso drugačno politično u lego, kakor pa škofje v dragih krajih, zlasti ker je v slučaju izstopa Slovencev iz drž zbora edvisna sklepčnost dež. zastopa jedino od njega.
Ako priđe n . meBto goriškega naotropolita vlac'e i mož, somišljenik naaestnika l; naldinija bila bi to velika nesreča za slovenski n&rod na Gori škem, nesreča pa tudi za cerkev, zakaj če bi višji dušni pastir zapustil v narodnem in v političnem O', m toli zatirane Slovence, zarodil bi se tndi na Goriškem „liberalizem".
Po našem mnenja bi bilo jedino prav, če pride na mesto goriškega krezenadškefa mož, kateri bo znal in hotel biti Slovencem pravičen in kateri bo imel tudi potrebno eceržijo, da bo varoval in branil
t« pravice eventuvalno tudi prori vladi. V dijecezab, katere »padajo h goriški nadškofi,*, je ogromna ve čina   katoličanov  slovenske mrolnosM, in zato je naravno, d« m >ra tudi nadškof biti po reda in po mišljemu lovenec.
Umevno je, da se ee-Jaj kandi litje     ne fg!a šajo. Te dni je pač po li-tfth krožila vfsr   ca aepi nra na to mesto grof Pottickh pl. P^ttenagg S'cer jako sioiphtićtn mož, aa'o.-i pa na m h o g. r škega knezonadškef* abio^itao ne sodi in mendi tudi ne pride v pošt»v.   N vjverjeruojši  pa ae aaoa zdi, da bo namestoik R naidioi kand.doval svoje g-i somišljenika in prijatelja, p'reškega škofa Flappa, kateri si prav sedaj z »jut.ra pte?»njanjeai slovanske liturgije v I itn pridobiva novih zaslng sa italijanstv .
Fiapp je oiločen in hrezobz red nasprotnik Slovencev in Hrvatov. Ko bi on prišel na me-<to gorišk'g* nadškofa, hi, bi t> ■prav strašna udarec za gornike Slovet, ce. Že dr. Zoni bi vsled nvoje meh-kote in popustljivosti mogel t tkn varo/ati sloveo-Bkih pravio, kakor je želel ; F.app pa je trd in agresiven značaj ter očten pristaš italijanske Stranke, cč ten podpornik i alijangkib, proti ekai stenci Slovanov na Pnmcrak"ni naperjenih naklepov. Tekom let bavili smu ho tihk&ai u šk.fjm Fiap^ooi, obelodi niti smo toliko drastičnih, vnebovpijočih do kazov o njegovem naspr - u Slovencem in Hr vatom, da o tem pač m treba več govorit.. Fiapp je sovražnik na*ih narodnih prizadevanj, in zatu se moramo z vso s Jo in z vso breze bsiinoatjo ustaviti njegovi kandidaturi.
Mi boja ne iščemo in si ga ne želimo, četudi se ga ne bojimo, in zato izrekamo željo, naj bi se glede kandidata za mesto goriškega nadškof* dogovorili goriškemu metr jpobtu podrejeni škofe s slovenskimi in hrvatskimi dr&avnimi poilanci tako, da bi se vsi z združenimi močmi potegnil« za kandidata, kateri je po rodu in po mišljeoju Slovenec, in čegar značaj je jamBtvo, da bo vsem jedniko pravičen, a se ne bo dal izkoriščati zoper Slovence.
To je na$a želja, to mera biti želja \s- h pravičnih ljudij in   vh.-ii   zavadu h Slovencev, in u er
jeni smo, J^r.o bi umrli knezonadškef dr. Zorn za« mognl v ft-'in rzira izreči kako ž-1 j?, da bi ei tudi on  sa_i  želel  tacaga   naslednika,   kakršnega 2e«
lirr.o tri! -
V jLJtihlJani, 10. julija.
Prepoved nemškega nari daega sbo'a je razburila vsi liberalno časopisje. Ni)huj*e napada „Neue Freia Prease" vlado radi tega. Praftka „Polit i k rt" pa meai, da bi morala „N. Fr. P.' obrniti hvcJh (jčuke na drug naslov. Kdo je pi kriv, di so zakeni gledo shodov toli ozkoerčni ? Noacaki lr.■■..'.< sarui, ki so jih ustvarili in ki jih ni< > ic*> premenili. Liberalci so minlili, da bo r j hova vlada Vlčna trajale, in da ne bon kdo mogel društ-enaga zaVona rabiti proti njim. Ko so imeb pred soboj Č6"'ko opoatoi)0| bilo j'm je vsako sredstvo dobro. Vsako mnenje opozeje so liberalci brutalno zatrli, „N. Fr. P.s je pa pKskaia. Čtški narol so jo b<?« jevftl v one^i ■ asu za cajnu:uejša pcbtičua ; rava, d.rim su dauašnia nemška opozicja bori za prevlado. Koliko čeških slodov je bilo v oni dubi propevedanib, koliko jih je razgnalo orožništvo! Naj se t kajo tort j Nemci po svojih prsih, ket j :h tepe šiba, katero so urezali aiini drugim! — Kar se tiče našega atalifiča cieue pr» povedi, nimamo vzroka, d< bi 89 je veselili. Ne skalilo bi nam srčnega miro, ako bi se broj nemAkih „manifestacij" povišal še za eno številke! Sevtdipa moramo pritegniti viadi, da je pn-pcvt d.ila ehoJ, na katerem na; bi se bila poi-eiii ova'a velikonemška ideja, in če jo vlada prepovedala, da bi se po naših krajih potikali taji i g thtorii ter dražili ljudstvo. Vlada nima le pravice, nego tudi dolžnost prepovedati slično pojave, k čemur ji povsem pritrjujejo vsi zvesti sinovi nr.fa tlržave.
Avtonomija južne Tirolske Kakor poročajo italijanski časopisi, so izročili poslanci iz Tren« tna grofu Baleniju nov načrt, kako bi se določila avtc.no.nija italijanskega dela Tirolske. Ministarski preo'sedčik jim je obljubi, da pokliče nekaj poslan cev na Dunej, da se ž njimi Ume j to pomeni o izročenem projiktu,
LISTEK.
Morala.
,Ks giht   Minschcn, die sich ein (icworbo daraiiH   maolien, in \Vcrkon der Kuust nach Unrath zu suehen, \vio die Schweint> itn \Yaldo nach Truffeln. Rs ist klar, dass man doii Schweinen Unreclit thnt, v.onn man sio mit diesen i.ruleti vergleicht.    Denu nbgeseheu davon, dasa sio nutzlich si ud, fresspn sie, guto Aln-ichtnng oder einen Manl-korb voransgesetzt, dio TriifTeln nicht, dio sio fiuden, w:lbrcnd jeno Uenschen cinon   persiinlichen    Oenuss an dem wirklichen odervermeintlicbenScbmutz za babon seheinen,  den sie empor-wuhlen.   Man solite vvenigstens eine Art Maulkorb fiir Bie erfinden!" — „Jugend". 1897. St. 8. Globoko iz srca mi je govoril vgloeistB z gori citiranimi vrsticami in nehote sem bo domislil raznih kapucinad in kanonad, ki se  spuščajo in vsi-pajo izza predalov naših moralnih — seveda patentirano mcralnib — listov in lističsv na slovenske pisatoljo, ki so se osmeltli pogledati naše življenje skozi nebarvano steklo in napisati to, kir eo videli in čutili.   Pred občutnimi in nežaopoltnimi kritiki niso našli milosti, in  strogi moralisti so
vihteli v svoji ogorčenosti in užaljeuosti kritične cepce brez pa:dona nad njihovimi spisi in glavami.
Umevno je, da vzbudi vsak nov pojav v literaturi priznanje in nasprotbtvo, jedno tu — drug-, tam. Nasprotniki se navadno upirajo z vsemi Bied-stvi takemu novemu pojavu, in skero v vsakem slučaju pripada najvažnejša uloga strankarstvu in zlobnobti. Koliko primerov imamo žo pri nas, pri naših skromnih literarnih razmerah 1 Vselej, kadar je nastopil kak nov talent, ki je ubral drago struno, da ee ni strinjala z obče veljavno, v VBaki lajni udomačeno melodijo, ter krenil svojo pot in si pridobil svoje pristaše, — vselej so pristopicali strogi moralisti ter se z občudovanja vredno vstrajnostjo lotili raziskavanja. Iztikali so po raznih spisih v verzih in v prozi, secirali njih vsebino, odsekavali in dostavljali, da je le šlo pod njihovo mero, in res — našli so ta pa tam k ■>, tace ga, kar bi malo čndno vplivalo na kakega — otroka. Potem pa so obesili sad svojega dela na veliki zvon ter raztro-bili mej svet — : „JarČič, Stritar, Gregorčič, Tavčar, Aškerc ... L'O nemoralni pisatelji, v njihovih spisih je samo blato, to je prava pornografija !"
To je bila vedno stara pesem! — Nu, vsakdo ima pravico, kritikovati javne spise, ako J9 usposobljen za to, in dokler dela s poštenimi sredstvi, dekler čita in iš'e brez predsodkov. Žal, da se je to pri nas godilo  prav redko;  navadno se je
j9i!niko3tavca i-i brez dokazov dotičnim avtorjem podtikal namen nemoralnosti, — in to je bilo neplemenito in obsojanja vredno. Prašali bi lahko do« tičuega kritika, k,e je dobil prav ci, v s\\ jeni na-sprotstvu podtikati avtorju namen pohujšanja in razširjanja nemorale ?
Dr Limpe, ki sicer tndi ni bil vedno po volji „Rtmekemu Katoliku", je napisal v svojem .programu" jako umestne beseda: „Tndi repostovni list mera gojiti nravnost in odbijati nenravnost. Uči — četudi ne pove tega — kaj je dobro, kaj je elabe. Dobro opisuje tako, da se prikupi in omili, a slabo tako, da se pristudi (Cujte .Sloven-čevci" !). Prav s tem, da opisuje- življenje resnično, kaže tudi resnično in krepko, kaj je nravno dobro, in kaj je siabo." In dalje piše: „Reci kdo, kar hoče o naših spisih..., krepost hvalisao, greh grajamo, a s sveta ga spraviti ne moremo, torej tudi ne prezirati v spisih."
Kdo bi ugovarjal g. dru Limpetu? Njegovo besede no obče veljavne. Ia prav 8 temi besedami dado se ovreči 7si napadi na naše realiste. V rob^neon slovenskem spisa, bodisi da ga je rodi novejši realizem, ali da ji iz prejšnje, romantične dobe, nisem acoxel zasledit mesta kjer bi avtor prporrčal greh ali vabil vanj! Nasprotno, povsod je al'kp.n greh tako, da odvrača človeka ia
O razmerja italijanske države in Vatikana je govoril minister Gosta v senata ter dejal, da štren i vlada za tem, kako bi se polagoma in mirnim potom vstvaril položaj, v katerem bi bilo nežne razpravljati o vprašanjih, katerih se vlada sedaj niti ne dotakne. Vlada hoče postopati vedno po* stavno in nepristransko. Mi smo. je rekel min:ster, zmagovalci, oni (t. j. papež) pa so premagani; epodebi se torej, da ne zaidemo v napake tiranstva, ctg3 da ohranimo zmernost. Pereča vprašanja bo rtšd čas sam. Zato ni nmestno, da bi se že sedaj razpravljalo v parlamentu o zakona glede cerkvenega »metka.
V Belgiji agitajejo socijalisti za splošen Štrajk rudokopov. £-> sedaj Štrajka v Monskih premogo-ko;jih okoli 30.000 delavcev, ki izgube s tem do 120.000 frankov dnevnega zaslužka. Vzrok Štrajku js novi red, kateri je izdalo vodstvo. Po tem redu se vpeljava za delavce večja varnost za slučaj pc-Dftračtnja, hkratu pa se delavcem nalagajo nekatere Jol h s'i. Teh pa nočejo sprejeti ter zahtevajo 20 prs entno izviSanje zaslužka. V Belgiji se pojavlja radi neprestanih Strajkov propad narodne obrti. Ta-kom nekaterih tedonov so morali tri velike stek-Lrne zapreti, s čimer je izgabilo več nego 2000 ;avcov svoj kruh. Vidi se torej, da tepe bič, kateri spleta socijalna demokracija kapitalistom, v naj-v 'ji meri delavce same!
Turčija se ne briga niti za carjeve brzojavke, nego stoji nepremakljivo na stališču, da se določi Tbcsics zi novo te-raleko mejo. Pariški časopisi pori čajo, da izroče vlasti skupno neto, 8 katero bedo Turčiji cdbili vsako Z8htevo, ki bi kršila prejšnjo Ltujinsko razmerje, ter iz nova povdarjali, da se mora obraniti na Balkanu status q'ao ante. Ako niti ta korak ne prisili Tarčije, da odneha, začela se bodo v diplomatskih krogih posvetovanja, kako prisiliti upornost Turčije. Položaj v onjentu bodo v kratkem ne le v francoski, nego tudi v angleški zbornci razpravljali.
Iz Brazilije.
Sv. Pavel, začetkom meseca junija. I
Na Vašo notico  „Isseljencem v svarilo", natisnjeno v Vašem cenjcuem listu z dna  21. aprila t  1, št. 89, došlo mi uprav te dni, izvolite priob čiti raslednje dopolnilo
Zadnje dni m. seča f«biuvarja zglasila se je pri naSem tukajšnjem konzulatu deputacija znanih 48 druž n, (skupaj 243 oseb), rodom večinoma iz Slavonije, f'ar DUJOO prosila posredovanja, da pridejo v državo Rio Grande do Sni.
/■■ u-jina bili BO namenjeni, da ee tam nase lijo, toda fgent G-rgcIet znal jih je premamiti, da so prišli ipm v £ i > Paalo, češ, vlada sv. Pavelske države p*.šije vas kamor hočete, ergo tudi v Rio 0;an !e do Sol. To y> b la sicer jako primitivna laž, a ljude, nopoznajoč.1 razmer, so ji vendar verovali. Zaano jo namreč vsem agentom, posebno pa še GergoletUf o katerem se pravi, da je bil večkrat že tu, da visda sv. Pavelsia vabi izseljence jedino le v svejo korist sem, nikakor ne pa za tujo, čeravno v zvezi zdiužec.h braziljskih držav stoječo državo. Pač je frdcralca vlada v R o de Janeiro opr-jemala
g& svari! Tndi najbolj realist ć u slovenski roman „nrliva" 'e v tem smislu!
Če je torej res, kakor jo z mogočnim pato-Hcm vzkliknil na kritičnem voza sedeči, otročje idealni mladenič: BKior prečita to poveat, vrže jo s sfu'om in sramom v kraj, kjer bo počivala pod ^r j hora ..." — tedaj je pisatelj dosegel samo svoj nam«n: vzbuditi gnjui proti takemu življenja, in kritikasrovo orožje mora brez vapeha odleteti! Toda vsem ni zbudila taka povest gnjusa in otuda do nemoralnega življenja, kar bi seveda pri-čakovali. našli so se tudi čudaki, kateri so čutili stud do — povestij samih. i) iti laiki so pač slični otroku ali nercu, ki bije ob predmet, ob katerega je po svoji nerodnosti treščil, ter se buduje nad fltim! Lteratura pa ne smo in ne more vedno misliti na otroke, najivne dekli je in nenormalne ljudi, ona se obrača do nrrmalno razvitih in sred-nj h temperamentov, na katere sploh umotvor nima upliva, ker je njih značaj že toliko utrjen, da ga nvrac gredoči utisi kskega spisa ne morejo spra-ameniti
Sicer pa je vp-ašarje, je li kak umotvor nemoralen sam na sebi. To misel je razvil moderni francoski akademik Marcel Pnivost v zanimivem članku „literatura in morala" ter prišel do zaključka, da se pri umotvoru o nemoralnosti na sebi sploh ne da govoriti.  Dokazal je to v po
izseFence na račun raznih združenih držav, s tega ne dela več, ker je z dnem 1 jnnu varjeno t. I. v-tavila vsako emigracijsko akcijo. Recimo, da to slednje ni bilo znano dotičnamu agentu v onem času, ko je znanih 48 družin sem napotil. Vilic temu se ne more nikakor opravičiti, kajti moral bi bil vstaviti ljudi v R o Grande do Sal; a dal jih je prepeljati sem v S. Paalo, od koder Je vedel, da ne morejo nikamor več iz te države. Na vsak način odgovoren js jedino Gergolet za veo bedo, revščino m trpljenje teb ljudi.
Ne morete bi predočavati, gospod urednik, žalostnega stanja v bog h zapeljanih izseljencev. Imel sem priliko, da sem jih parkrat osebno obiskal v njih taborišču. Mislite si velikansko zapuščeno šapo, brez vrat, oken in z defektno streho. Ne bedim Vam pa opisoval reve; zadosti rečeno, človeka kre menastega srca morali bi se smditi. Naravno, da j« naš konzulat vse poskusil, da jim olajša revščino, in ker niso nikakor hoteli iti na kavine fi-teode in le zahtevali prevoz v Rio Grande do Sal, bil je konzulat v ne mali zadregi. Oi sv. Pavelska vlade ss ni moglo zahtevati, da jih odpravi na svoje stroške v tujo državo, federalna vlada pa se je bra nila to storiti. Poročila za poročili, braojavi za brzojavi menjevali so se mej konzulatom ia poslaništvom v Petropoiis, dokler je slednjič ono izpo-slovalo z energičnim postopanjem, da je vendar federalna vlada vkazala prepeljati ljudi na svoje stroške v zažuljeni kraj. Mislite si veselje ia radost ljudij pri t-j novici! Jokali so se veselja, Bolza bila so njih zahvala. — Odšli so dne 1. aprila od ta v Sandos, kjer so se vkrcali naslednji daa na p • mik namenjen v Porto Alegro, glavno mesto države Rio Grande do Sal.
Da se je zadeva ugodno rešila, je v prvi vrsti zaBiuga c. in kr. poslaništva v Petropoiisa, kajti le ono z*mcglo je z priznanja vredno eneržijo odstraniti prvotne ovire in je rešilo s tem ljudi gotovuga propada.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 10. julija. — (Na delo, voditelji naši, društva naša !) .Slovenski Gospodar" piše: Odkar je ministarski predsednik, grof Badeni, zaključil državni zbor, vreden je za nas Slovence vsaki dan, če delamo, breg zlata, če ne delamo, pa nič. Sedanji mir je le premirje, in stojimo pred hudo borbo, mi Slovenci pa pred borbo, ki nam bode odločila življenje ali smrt. Zato Nemci neutrudno zborujejo, tuhtajo naklepe, predlagajo na.ete, kako bi se naj Avstrija uravnala, da bi mej narodi vladal mir, rekše, da bi prihodnjič Slovencev ne bilo treba več šteti, da bi bili most do Adrije dogotovljen, la mi ? Če roke križem držimo, dražega nismo vredni, nogo da poginemo. Narod naš, vsak Slovenec od prvega do zadnjega, mora biti pripravljen na veliki trenotek, ko ga bodo vodje poklicali na bojišče; vsak mora taki-at vedeti, kaj naj stori, kaj hoče, v prvi vrsti pa vodje. V to svrbo pa je treba, da se pripravimo! Kaj naj hočemo? ,Slov. Gospodar" je odgovoril na to vprašanje v člankih »Prad važnimi izpremembami". Držimo se tega! „Namestnijške, oziroma de-želnovladne odJeike, kjer smo v manjšini, slovenske šole, s 1 o ve n s k o s o d iš če druge instance, pri vseh uradih slovenski poslovni jezik.  Prvo je,  da se dušavno
govoru z debelašno damo, ki je v svoji ogorčenosti in srditosti kar sopihala in vzklikala:
„Jaz obsojam in sovražim vse moderne romane ia gledališke igre; vsi tisti, ki pišejo, kar jim šine v glavo, so navadni javni zapeljivci, ker pokvarjajo mladino!" —
Torej zopet klavzula !
Ce hočemo biti nepristranski, moramo vprašanje deliti na dvoje in gledati, je li umotvor nemoralen sam na sebi alilezozirom na mladino.
Sam na sebi umotvor ne more biti nemoralen, ker zbuja v jedoem občuiavanje, v drugem gnjus, ker jednega blaži — drugega pohujšaje, jednega poboljša — drugega zapelje Nemoralnosti ali ne-nravnosti torej ni v umotvoru, temuč v človeku samem.
To načelo priznava celo dr. Ivina po, ki je pisal: „Na jedni strani vračajo list in pošiljajo poročilo, da ga ne marajo, „ker jo presvet". Na dragi pa ga cbdolžajejo, da pohujSujo. Čista resnica 1"—
Načelo moralne indiferentnosti mora torej veljati, ker bi sicer morali uničiti vso sedanjo ametrost in ločiti 1 teraturo od življenja, kar bi bil zanjo — smrtni udarec.
Drugi del vprašanja pa je, kako upliva leposlovje na mladino, ki sveta ne pczaa. Kači moramo, iz romanov in dram se mladina ne more in na sme
oslobodimo". Sicer pa se imajo naše zahteve naj-drobneje premoorgati, točno fornaalovati, potem postaviti pred narod, narod pa podžgati, da se jih oprime z vso svojo dušo. V to svrbo svetujemo, da se zberć zastopniki vseh slovenskih društev, ki se pečajo 8 politiko, in naši poslanci ter izrek*', zahteve Slovencev v obliki točnih in jasnih resolucij, d i nadalje oskrbijo poljudno in iskreno pisan spis, ki se naj razpeča na tisoče in tiso "e brezplačno mej narod, in da končno naredijo podroben načrt za slovenske tabore. Politična društva, kolikor nam jih je znanih, so: »Slovensko društvo (za ves Spodnji Štajar)", „Kat 1. politično društvo" in „Slovensko društvo" (za Kranjsko), „Kat. polit, in gospodarsko draštvo za Slovence" (na Koroškem), „Sloga" (za Goriško), .Edinost" (za Trst ia okolico); posebej na Spodnjem Štajerskem : „SIov. katol. politično društvo v Konjicah", „SIov. polit, in gospodarsko društvo* (za Ljutomer in Gornjo Radgono), .Pozor" (za Ptuj), „Slov. katol. delavsko društvo" (v Žalcu), „Katol. polit, društvo (za vranski okraj), „SIo?ensko katol. polit, društvo" (na Teharjih) in „Katol. pol. društvo" (na Slatini). Toroj na delo, voditelji naši, društva naša! Ne odlagajmo, da ne bode prepozno! Izgubiti nimamo ničesar, pridobiti zlato pcihodnjost. Naprej, zastava Slave!
— (Agitaci a za .Slovenskega Dihurja.") Korupcija v časopisju jo bila  v nas doslej popolnoma neznana stvar,  na kar smo lahko ponosni. Šele „Slovenskomu Dihurju", kakor je ljudski dovtip krstil obskurni listič političnih pustolovcev Gregoriča in Koblarja, je bilo sojeno,  da je naše občinstvo seznanil z revolverjevanjem.   Tista grda židovska navada, ljudem usiljevati list, jim ga pošiljati, dasi ga niso naročili, nego ga opetovano zavrnili, potem pa tirjati plačila, to židovsko navado je „Slovenski Dihur" poskusil udomačiti  tudi pri nas.   Te dni  so odposlanci  čislanega konsorcija »Slovenskega Dihurja" nadlegovali  ljudi  in zahtevali, naj plačajo naročnino, dasi lista niso naroČili, nego si dopošiljanje še izrecno prepovedali. Prejeli smo več pisem, v katerih tožijo ljudje, da so bili „pobiralci   naročnine"  skrajno nadležni in usiljivi. Opozarjamo dotičnike,   da ni nihče dolžan plačati lista, katerega ni naročil, a če bi jih kdo z grožnjami hotel v to prisiliti, naj dotičnika naznanijo policiji. „Slovenski Dihur" pa ne skuša samo z revolverjem „izpresati" naročnine, nego tudi z zvijačo. Žejedenkrat smo grajali, da agitatorji za „SIov. Dihurja" priporočajo ljudem ta listič, češ, da je glasilo družbe sv. Cirila in Metoda. Prosili in svarili smo, naj so ta družba ne upleta v politični boj, a zamin; ša vedno se agitira s tem za „Slov. Dihurja",  da je ta občezaničevani listič glasilo družbo sv. Cirila in Metoda.  Umevno je, da je vsled toga v narodnih krogih zavladala velika nevolja, in bojimo se, da bode to družbi na škodo.   Ni dvoma, da je kurat Koblar neposredno ali posredno bil vzrok tej zlorabi družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor pozna značaj
8jraH~~ Dalje v prilogi. "Wb*
učiti življenja, in < o ga ne pozna, naj jih ne čita t Zakaj namen pisateljev ni, seznanjati ml<i dino z opiBi fantazije in strastij, to bi bilo tudi nevarno, ker nobena literatura ne more biti resnična, verna po življenja, zajedno pa zabavna in koristna za onega, ki — recimo — ne pozna življenja, kakor n. pr. kako mlađu dekle. Kdor pa pozna življenje in je v svojem značaju iu v načelih uurjen, na tega umotvor nima moralnega upliva. In če ga ima, je vzrok sam in ne pisatelj!
Skratka: neraoralno.it in nevarnost torej ni v knjigi, v romana ali v drami, temveč je v stanja sugestije čitatelja ali gledalca. Za t o pa pisatelj ni odgovoren, ker pri spisovanju svojega dala ne more misliti, kako bo uplival spis na tega ali onega, in se na vsakega ne more ozirati. On piše, da piše, ker ga k temu sili notranja moč, recimo pisateljski poklic; — zato ne smemo od njega zahtevati pedagoga, odgojitelja ali kaj drugega.
Zlobno ali pa neumno je, ako ljudje iztikajo v literarnih proizvodih za nemoralnostjo, ker so sami dobili ti utia in ga bočsjo usi liti tudi dru« gim; še zlobnejše pa je, ako potem podtikajo pisatelju namen pohujšanja, ker ga tako označujejo kot zapeljivca. Takim ljudem veljajo torej besede na čsln tega spisa: „Iznašla naj bi sa za tako vrsto ljadij — torba!" Vid-Cid.
Priloga „Slovenskemn Narodu"
St 154, dnć 10. julija 1897.
tega moža, ve, da je popolnoma sposoben za tako početje. Zato pa protestujemo z vso odločnostjo proti takemu počenjanju, in opozarjamo na to vse podružnice in vse člane. Naše stališče je gotovo loj-Ino: družba sv. Cirila in Metoda mora stati nad strankami in se ne sme nikdar upletati v političnu boje; vsled tega je pa pogoj, da v odboru ne smejo biti ljudje, kateri so politično prononsirani in kompromitirani, najmaj pa ljudje, kateri to pre važno družbo skušajo izkoristiti v svoje osebne na-klVpe. Ako bi imel „ Dihurje? " urednik Koblar kaj čuta dostojnosti, ako bi mu bilo količkaj za družbo, storil bi bil že davno to, kar bi bilo jedino primerno. Ali njemu ni nič za stvar, nič za našo toli važno, in na simpatije vseh strank vezano družbo, on hoče izkoristiti svoj* odborništvo, pa naj to družbo tudi ubije. Tako brezvestno postopanje se samo sodi. Prosimo vse prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda, naj jej ostanejo zvesti še nadalje in naj jo podpirajo, — a Koblarjem pa bodo družabniki na drugem mestu morali obračunati.
— (Zdravniška zbornica kranjska.) Drugi občni zbor po zbornici zastopanih ir. ;*ikov vršil o« bo dDe 27 julij* t 1. ob 5. uri popoldan v zbor nični pinarni, Turjaški trg 6 II. nadstropjs. Dnevni itd: I. Poročilo o bolniških blagajnah, njih uplivu na zdravniške ra»mere, in o srodstvib, kako je zabraniti oškodovanje zdravnitffrejrH stanu (Dr. Gre-gorič). II. O ustanovitvi ntanovtdcega redn za zdrav nžke (Dr Bock). III Ali naj se razširi discpbnarna pravica zbornice? (Dr. Bock). IV. O evidenci vsoh v Avstriji izpraznjenih zdravniških služb. (Dr. Bocr) V Predlogi. Ker jo bil občni shod dne 24. juuija z.tradi prepičle udeležbe ne^kleciče*, je shod dne 27. julija sklenčen brez ozira na število udeležencev. »Slu i* j>>i nanveti h* morajo poslati pi»mi«no predse J-sedniku najkasneje do 22. julija. Na pozneje došle nasveti se ne bo oziralo pri t--m ebodu.
— (Osobna vest) Ž-ipe-n Hribar odpotoval jp za teden dnij iz Ljubljane
— (Pokop g Ivana Pintarja) Skrocaon, kakcr je bil pokojen g. Piutar v svojem življenju, akoro prav tako skromen je bit rjegov pokop sinoči ob 1 a7 ori. Udeležba spremljevalcev na njega poslednjem potu je bila prilično velika. Udeležili bo ae pokopa; gg. opranega odbora „Narodne Ti škartu." s predsednikom drorn. Tavčarjem, člani uredništva »Slovenskega Naroda", uredništvu „Novic" po ces. svetniku g. !</. Mnrnikn in „Slovenca" po g. kanemku A. Kalanu, ter mnogo stavcev in tehničnega oBcbja „Naredne Tiskarn«-" in drug.h tiskarn. Na krsto sta položili venca „Narodna Tiskarna" in „Društvo tiskarjev". Počivaj v miru, n>>jvatrajnei?u delavec iif.š«R» lieta !
— (Sklep eolskega leta na ljudskih šolah v Ljubljani) Iz roditeljskih krogov ho n>»m piš»: ORcijaiuo se poroča, da bode letos sklep soškega leta na četrtek, dne 15. julija. D> sedaj je veljal če-frtek za prost dan, in na take dni se običajno n* vrši nikako šolsko opravilo — oklep šolskega leta, ki je tudi šoUko opravilo, bi se torej moral izvršiti pravilno v sr^dr, dne 14. julij**. K- r se to ne zgodi, ie nam Btariš« m dokaz, da je Va^a notica: „U smilite se šolske mladine* imela le polovični uspeh. Pop^ludanski šolski pouk je sicer prenehal zaradi neznosne vročine, a sklep pouka so podaljša za jeden dan! Kako se to vjerna, o tem nam n&Sa podaniška pamet ne ve odgovora in sknrej dvomimo, če ga ved6 gospodje mestni, avtokratično odločujoči višji šolniki sami, ki imajo ti* modri ukrep na svoji vesti.
— (Vrtna veselica) šentjakobsko trnovske ženske podružnice sv. Cmla iu Metoda v Ljubljani se bo višila, kakor smrt že sporočili, jutri, dne 11. julija v gostilni „pn Llcvdu". Sodelujeta pevsko društvo „Ljubljana" in vojaška godba. V-p. r- d jo jaku zabaven in raznovrsten. Vnovič opozarjano slav. občin»t«o na to veselico, katero prirede vrle in delavne da.me, ter želimo rodoljubnemu podietju najboljšega uspeha in naj >ečje udeležbe. Začetek ob 1 a5. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo. — V Biučajn, da bi deževalo, se bo vršila veselica 18. t. m.
— (Ah i tu rij o n tj o obeh O. kr. uči t olj ino v Ljubljani) prirede v soboto dne 17. t. m. pod vodstvom glasbenega učitelja, kouceitoega vodje g- Josipa (' Tin;i in s sodelovanjem godbe c. in kr. pešpolka Leopolda II., kralja Belgijcev, št. 27. na korist učiteljskemu konviktu v Sokolovi dv rini „Narodnega doma" akademijo. Vspored: 1.) Dr. Joh. Brahrrs: „Akademiška slavnostna ouvertura", za veliki orkester, op. 80. 2.) Proiog, zlužil in govori abit. g Vinko Škof. 3) Jož*f Haydn: .Cesarska pesem", poje ženski in moški zbor jednoglasno s Bpremljevanjem orkestra. 4) Josip curin : „Domu'1, za moški zbor. 5) a) Dr. Kari Lovve: „Pevec", balada, b) F. S. Vilhar: „Mornar", bariton solo s epremljevanjnm   glasovirja;   poje abit.  g. Rudolf
Vrabl, na glasovirju ga epremlja gdč. Fanika Bi lina.   6)   Robert  Scbumann:   „Pevec"   in „Lepa Nada", za mešan ibor. 7) Anton Foerster i „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih oesm<)u, za eoli, mešan zbor in orkester, op. 24 —Ples. Cene prosto rom: Sedeži I. do III. vrete a 1 gld  50 kr.; se deži v naslednjih vrsUb d 1 gld.-, galerijski sedeži a 80 kr.; stojišča a 50 kr. — Preplačila se hvaležno vzprejemajo. Vstopnice se dobivajo  v tr-titi g Šešerke, ŠeUnburgove ulice in na večer akademije pri blagajnici. — Veseli nas, da prirede četrto-letniki abitur jentje tako lepo akademijo in to letoi prvič  v korist učiteljskima  konviktu. Preverjeni smo tudi mi, da se bo slovensko občinstvo odzvalo vabilu s pcsttom ter tako dalo dokaz svojih simpatij, ki jih goji do slovmkega učiteljema. Tudi učitelji in učiteljice z dežele bodo gotovo prihiteli v L ubijano, da vidijo, s kako  odločnim zavednim korakom gre najmlajši in navdušeni naraščaj v svet, na resno delo.
— (Gospodinjska šola kranjske kmetijsko družbo.) Kakor smo ž« omenili, naročil je letošnji občni zbor c kr. kmetijske drnžbe, po nanvetu g. Povšeta. svojemu gl*vn«mu odbora, da vse potrebno ukrene t- r pri kmetijskem miaisterstvu in d*ž*ln-»m zboru izp^sloje pr m«-mo podporo v svrho osnovanja Rospodinjske Aola za kmetske deklice. Ker je po informacijah z Dunaja podpora za tak z-»vo 1 zago-tov!je»a, mogoče bode otvoriti projt»ktowano gospo diniRko šolo že prihodnje leto, povodom »Javnosti petdesetletnega vUdeaja cesarjevega. Smoter g s>o <li"i'ki šol« bo praktičoo izvežban'e k-netikh deklic v hišnem in kmetijskem gospodinovu.   Poduk ima trajati jedno leto. Učenke (12 —15) naj bi stanovale v zavodu ped vodstvom v to n*»m»ščelo •;>■• go spodinje, katerpj bo skrbeti *a to, da se d-khoe ne le izurijo v hiši, kobinji in vrtu, ampak d« se pri vadijo tudi samostojnemu goapodinjB va. A*o se zavod obnese, utegne se ustanoviti več takih Šol v raznih delih dežele.
— (Šolska razstava) Vodstvo obrane nada Ijevaine Šole v Liubljent razs'avi dna 11., 12. in 13 julija t I. v poslepju *iš>e realke vse risbe, ki so jih obrtni učenci izdelali v preteklem šdakem letu I Hiiii. "t7 To razstavo si more ioi. ... va-e tri dni ogledati vsakdo mej 0 in 12. uro dopoiudne in mej 3. in 5. uro pepolodne.
— (I. splošno ljubljansko kolesarsko društvo) priredi dn* 13. julija t I. zvečer ob 8 uri v društveni dvorani izredni ob^ni zbor.
— (Izlet .Slov plan. društva" v Vrata) je bil krasen. Nad 30 izletnikov, mej katerimi je bilo skoro samo cdlično ljubljansko občinstvo, in lpp venec »rodnih dum, K poletelo konec dwjero-mantičnih Vrat, kjer se blesti sredi emibljajoče se trate prij«zt.a Aljažema koča; ponosno st-je okolo nje mogočni sivi vol k ni in njih čestith• vi poglavar Triglav, ki se je kazal ravno ta dan izletnikom v vsem divjem veličastvu. Petje, navdušeni govori in velekra8en izlet navdušili so vs*.k*g» izmaj izletnikov, ki žele, da vrlo ivše plan ose r društvo priredi tekom s-zone s« več Kkih i/.lefov. Reti moramo, da je bil izlet (v delavnik) sijajeu in z veseljem opažamo, da ee plemenita ideja planinstva krepko Širi me? naširj^ kroge.
— (Ljubljanske kolesarioe) so ram po svoji zastopnici poslale sledeče p smo: V četrtek ste pod naslovom „Petetburšaa polic ja" prinesli črtico, v kateri na kuncu povprašujte: Ali bode tudi naša policija vkazala slovenskim kolesancam, da morajo „radi spodobnosti" nositi — hlače? Na to Vam moram, častiti gospod uredr»k, v imenu omože-n i b s'ovenek'h kolesanc odgovorit', da nam t?ga pač ne bode naši policiji t eha vkazo^ti, ker me, omožene slover.eke kolesanc* pri vsakem, tndi t u lem vetru do seduj /o Itak. (H) nesimo vedno hlačo
— seveda v rodbini! — Jedaa v imenu vseh onoežeroh slovenskih kolesa ric." — P. S. § 19 tisk. zak. nisem sicer citirala, a vendar u aru, da ne vržete tega rr.ojegf* „tadi — popravka" v Vaš po-žrtšui „koš!" — V znani s»oji giilantnosti in v svoji veliki naklonjenosti plemenitemu kolesarskemu špertn objavili smo to ljubeznivo epintu'o dobesedno. Ne vtmo pa, a!i ne bodo gg soprogi gospej oloven sk'h kolenaric po trdt-sh velenenjene ano»imne do pisni( o — razžaljeni. Bojimo se tudi, de nss b l,i bombsrdovali s t rut*3<i, popravki in ugovori ; zato pa prepuščamo lojalao vso odgovornost naši gospej dopisnici z željo, da hlače, katere ,že itak" in „vedrio" nosi v svoji rodbinr, tudi poslej vedno
— obdrži!
— (Muzikalna domača iznajdba) je raz stavljena v sobi „Ljubljane" v pr štorih „Narodnoga doma". Ondi je namraC: od nedelje naprej za nekaj dnij i z loži I gospod Ivan Baide iz Zgornjih HoatiČ pri Litiji svoj velezammivi Dst^ntovani glasovir, ki svira kakor citre in hnrpa. Ta senzačna iznajdba, s katero je nastopal z velikimi uspehi iz-najdbenik že v mnogih mestih t ■*• vzbudil tudi mej cdličnjaki strokovnjaki veliko pozornost, je jako priročna za komponisfe, za šole in oerkve, ker poje veliko milejše, nego harmrnj. „Oestereichiacho Musik und Theaterzeitung" je prijavila sliko iostru-menta in itnajdbenika ter jsko priznalno oceno iz peresa Gustava Kiihleja, ravnatelja mngdeburškega konservatorija. Istotako je prinesel dunajski ilustro vani „ExtrabIatt" prav toplo pisano priporočilo. Gosp. Bajde je Slovenec, ki je žrtvoval že velike svote za popolnjevanje svojega instrumenta, kate
( rega je  začel  delati  že 1. 1882. ter je prvega Izvršil ie le 1.1887. Poslej je pa še me* eikaj popotni!.
I R^zen razatavljenega glasovirja izvršuje g. Bajde, ki je samouk še: klavirska citre, godalni klavir s oitrami in notovaloi kUvir. Vse igralce in igralke na glieovirju oprztrjamo na veleaanimivi instrument, ki je izložen vsak dan cd 9 — 12. ure dopoiudne in od 4.— 8. ure zvečer. Slovenske me-cenate pa prosimo, naj vrlega rojaka podpirajo!
— (Slovensko bralno društvo v Kranju) priredi v nedeljo dne 11. julija t. I. svoj prvi letošnji izlet, in sicer na Šmarjetnogoro, pri katerem sodeluiejo tudi društveni tamburaši. Odhod iz Kranja oh 3. uri popoludne. Vabijo se vsi člani tega društva, kakor tudi prijatelji izborno izvež-bsnih tamburašev.
— (Beseda k celjski nižji gimnaziji ) .Domovina" piše: „V zadevi sprejemanja učencev v naš utrakvistični gimnazij, in glede sprejemnih izpitov še dusedaj vodstvo tega zaveda ničesar ni ukrenilo. To se pač ne da drugače razlagati, kakor da naše človekoljubne višje oblasti nočejo in ne prepustijo, da bi se bilo že kaj storilo. Stariši po-prašujejo pri učiteljih, kaj in kako. a učitelji samo nemo pomigavajo z ramami, „mi še nič ne vemo, kako bo" in ali če sploh kaj bo. To je nečuveno, nezaslišano, škandalozno, skrajno razžaljivo ter iz-/i »no ravnanje proti slorenskemn narodu, da se do-sedaj kaj takega v Avstriji mej poštemir. svetom ni doživelo; to je poosebljena korupcija. Druge besede tako malovestno, eamcpašno in neznačajuo ravnanje ne rrore več rajti. Kakor vne sedaj stoji, si mislijo naši merodajni višji, takole: Mi ne izpišemo sprejemnih izpitov, zato se nikdo ne more oglasiti, in če se nikdo ne oglasi — pa bo stvari konec, gimnazije ni treba — to je potem dognana stvar. Naši visoki in višji vzgojevaloi bedo — r slučaju resničnosti naših slutenj — doživeli takega odpora in plačda, kakor ga še nikdar ni doživela višja šolska oblast od slovenske strani. Naše potrpljenje je do vrha prikipelo. Da pa naše gornje sumnje niso neosnovane, kaže imenovanje novega dežel nega nadzornika za slovensko šolstvo , Leopold Lempelna, trdega, slovenščini neveščega — germa nista. To je odgovor na naše zahteve glede slovenskega nadzornika to je pridobitev za vrnitev naših poaliiBcev v deželni zbor, to je pride bitev njh pogajanja z vlado na Dunaj i, od koder so naši naj-z^estejši poslanci vsi soglasno obmolknili. Sto in stokrat se je povdarjalo, da ee z mirnim, prsvdar-rim, častnim, poštenim postopanjem pri nas ne da doseči nobena ni najmanjša pravica, če tndi nam gre po božjth in človečkih zakouib, če (udi nam gre po krvnih in gmotnih davkih, če tudi nam gre po dušnih potrebah, zato ker naši šohki in narodni prijatelji nso vajeni trpeti, da bi se gedila tudi Slovencu pravica A vsaka sila do svojega č»sa, in na nas Slovencih je čas, da se dvignemo in pokažemo, da znamo biti tudi brezcbzirui bojevniki, čo se nas do srca razžali in do skrajnosti vznemiri. To je naša stara in nova pravda."
— i Okrožno sodišče v Mariboru.) Pravosodno minmtcrutvo |e že idredilo ustanovitev ekrož-utre. sociih-a v Mariberu Okrožje bode obsegalo sodno okraje: Or»aož, St Lenart, Ljutomer. Maren-breg, Gorenja Radgona, Ptuj, Slovenska BiBtrica in Maribjr, levi breg Drave in desni breg Drave, kateri okraji si doslej pripadali celjskemu okrožju. Novo i krožno sodišče začse poslovati dne 1. januvarja 1S9S. Sad*nje sodišče Maribor levi br«g Drave in Maribor desni breg Drave se združita v jedno. Upamo, da nam bodo to v narodnem oziru na korist. Cnlje izgubi nekaj nečakih uraduikov, Maribor pa utegne i rrdobiti nekaj slovenskih odvetnikov, a če bode mej njimi kaj delavnih mež, se lahko oživi narodno življenje v prijaznega mestu oh Dravi.
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovonoe na Koroškem) prireja sedaj kar shod za shodom. Komaj se je vršil shod v Dolinčicah v Rožni dolini, že zopet sta naznanjena dva javna shoda, in sicer jeden jutri v nedeljo, dne 11. julija v Gozdanjah, drugi pa dne 18. julija ob polu 4. uri popoludne pri „Bužljeju" v Vabni vasi blizu Tinj, občina Pokrče. Na obeh teh shodih se bode poročalo o delovanju državnega in deželnega zbora. Poročala bosta gg. državni poslanec Lambert Einspieler in deželni poslanec Franc (i.afenauer. Mej drugim se bode govorilo tudi o kmetskih zadrugah in šoli. Zborovanju sledi prosta zabava. Naj bi ti shodi obrodili obilo sadu!
— (Koroške novice ) Koncem tega šolskega I leta obhaja keroška meščanska *oia 25letnico svo-
jega obstanka. — Celovška mestna hranilnica presegla je ta dni prvi milijon avojega prometa. Zavod obstoji iele jedno leto  Nekateri koroški Slovenci so ie vedno toli neprevidni, da pomagajo kopičiti denarni zakelj, ia katerega se trosi denar sa raaos pruetnake namene.  Da bi takim „slspcem" vsaj kmalu   padla mrena raz oči 1 —  Dne 28 jomja šla je  neka  dražba  ia   Ljubljane na 2752 m vi ■oko goro Montaggio.  Pol nre pod vrbov utrgali so   ne   nad   briholazoi,    mej    katerimi   je bila tndi j> ili a dama, veliki kosovi skal.   Jeden gospod se ni mogel hitro cgoiti preteči nsareči, in aan je utrgana skala priletela na raztegnjeno roko ter ma jo bodo ranila. — Sit življenja je bil pečarski po močnik Kristijan Strnckl, ker ee je zastrupil z lončarsko osteklino (Hafnerghsur)  — Okrajni komiaar A. pl. Pavvlovvaki je imenovan višjim koeaiaarjem v VIII   činovnem razredu.   Inženir  poštnega in brzo javnega ravnateljstva v Gradcu,  Frano Hlavvatscb, pa je dobil naalov in značaj viftjtga inženirja. — Dne 30. junija je zažgal 11 letni otrok listnjak svojega očeta.  Zgorelo je vse gospodarsko poslopje in atanovenje gospodarjevo.  Škoda snaia 4000 gl. — Dne 3 t. m. je gorel gozd v Toplicah, ki meri šest hektarjev. — Zastrupiti se je skušala v Calovcn neka delavke tobačne tovarne. Takoj došli policijski zdravnik ji je brž dal protieredetva, ki bodo baje zopet   ohranila   samomorilki  življenje. — Strašna toča je padala dne 3 t. m okoli Št Vida, Hiittea-beiga, Trušenj itd. Provzročila je velikansko škodo. Kaj bo počel  ubogi kmetic?  — Dne 4 t. m. so imeli  biciklisti  dirko od Zgornjega do Spodnjega Dravograda.   Te dirke sa je udeležilo precej kolesarjev iz Koroške, Tirolske in Štajerske.   Jeden iz Gradca, Čeg^r ime pa ni znano, je prvi došel na cilj. — Preteklo nedeljo bilo je videti obilo kresov na či-st slovanskima  bisgovtstnikoma sv. Cirilu in Mntodu, in to vkljub silnemu dežju  ki se je ravno vsul ob tem času.   Letos je bilo videti nekak naraščaj teh kresov, kar priče, da se je pričel teptani koroški Slovenec zavedati.
— (Nova podružnica sv. Cirila in Metoda) se snuje na Korcšaem, ia sicer za Pokrče inoko lice Ustanovni sbod bi de v nedeljo dne 18 julija. Po številu je ta podružnica na Koroškem 17. Bug ji daj obilo uspeha I
— (Strašen roparski napad) s« je zgodil v nedeljo, dne 4. t. m., na Lattenoergu blizu W h * b rga na Knrcškem.   Neki tant je napadel nek>gt Še postaranega tesarja in mu  prizadel z nožem po v >m telesu budth ran.   Krvoločni napada'ec je te iarju jedno uho popolnoma (drezal, na jednem delu lica mu pa popolnoma izrezal nreso  Na koleuib, na rekah  in  nog»b je imel tesar toliko mu n h ran, da se ni mogel ganiti z meata,  kjer je ležal. O) 10. uri zvečer so pr šli orožniki in spravili   o -reč nega moža v bolnico v VVVfiperg O idu se je toliko zavedel, da je m «• I imenovati nbpadalca, katerega so že zasledili in zaprli, drugi  dan pa je tesar po Btrašnih mnkah umrl.
— (Sijajno zadoščenje) je riobil pred go riAko porotno ■ bravna^o otim Soleč Ž gou, ki je bil tožen, da je 26. marca suail z boJalom na pil ci mizarja Valent nuzzija ter ga m-uro - ranil. Goap. Žigon je izgubil b tem celo leto v šoli in je tudi moralno celiko pretrp-l.  Vladni zastopnik, ministe rijalni sretnik baron Czapka. je na podlagi uradnih inLrmacij tržaškega predsedmstva dne 13   rr. j* t. 1. v državnem zbi ru imenoval gosp Ž gona azlo čin ca iz narodnega sovraštva*. Sedaj je dr gnala pre skava, da je h la mizarju zadana rana s štiri voglatim bcl.-l. m, docim  ni imel Žigon nikdar takega orežja, in da je jmel tistega večera pal'co brez vsakega bodala. To paico ima sodni dvor. Dalje pa se )i tudi razs' dilo. da bi se bil Žigon smel tudi s tako palico braniti, ker sta ga v temi, na samem napadla   n pretepala dva človeka ter ga zasledovala prav v h■'■!]" vežo.   Ta napadalca sta bila tužitelj, mizar Vantnuzzi sam in neki Martinis, preti katerima bo pcatopulo drž. pravdoiševo. ker sta pričala večkrat krivičuo   Žigon je bil oproščen. Evo novi s;   dcktza, kakšno grozodejstvo je zakrivil Slo venec proti Italijanu, in kakšne so tiste sle vite uradne informac je, na katere se t likokrat sklicuje slavna vlada, kadar se gre prrti Slovanom I
— (Tržaški občinski svet) je v zadnji seji vzprejel uprav monstrozni predlog, kateri je stavil fimozni d' A n g e 1 i, da je namreč odpraviti z javrdb ulic vse okoličanske prodajalke kruha in druzih živil ter prodajalce oglja, da ni smeti dopuščati po ulicah vozov, v katerih so vpreženi voli, da je odpraviti prevažanje umazanega perila ter polaganje in nakladanje istega ob oglih ulic. — Ta predlog, kateri sta pobijala Gorjup in Vatovec, ima namen oškidovati okoličanske Slovence, nare kovalo g* je divje sovraštvo proti Slovencem, a „Edmoflt" pravi: Odpravite le vse slovenske proda jalke 'n prodajalcu, in tekom jednega meseca bodete imeli v Trstu pravo revolucijo
— (Premeščanje) Učitelj na tukajšnjem učiteljišču g. AlO|z:j Sokoli je premeščen na učite Ijišče v Kopru.
* (Junaki!) Nedavno so gostovali dunajski dvorni igralci v Bndimpešti, a ogerski časnikarji v družbi nekaterib fantaliuov eo — kakor znano
— delali v gledališču taks škandal«, da js policija 21 rasaajačev zaprla. Vsi, rasen jednega, so bili radi razbijanja, iviiganja, zmerjanja, metanja gnus-n h stvanj in radi pokanja • kapicami obaojeni Škandala eo obsojali vei pošteni avstrijski listi in celo vsi smerni ogerski časopisi. Poal. E 51 v o • pa je v sbornioi intsrpeloval ministarstvo, kako meni vlada kasnovati — polioijo, ker je rasialila — .junake" in , najbolj*« MadjareV . . Če so ti raz sajači .najboljši" Madjan, kakšni morajo biti šele drugi t In če nazivljajo drž. poslanci razgrajače — .junaki", kdo bi oe imet rsspekta pred modernimi potomci Hnnov?!
* (Pesnik „ M a m zel le Nitouche") i a .Lepe Helene", francoski akademik Henri M e i 1 h a c je v Parizu umrl za jetiko. Pokojnik je imel kot dra matvki pesnik nnjsijajnejie nspehe. Večina njegovih libretov se je vzdržala trajno na prvih opernih gledališčih.  Za Offanbacha je spisal:  „Leno Heleno", aVeliko  vojvodino  G rt Isteinsko" in BPariško živ ljeoje"    V dražbi s Hdetvjera tekst za „ Car men* in „M*lega voivodo"; alaeti znana pa js njegova „Ftu Fiou". Za Mae^eneta j t napitral tekat k operi aManon L^scant", s M landon pa je spisal tudi v Ljnbbaoi priljubljeno .Memzelle Nitouche" L. 1869. je dobil vitežkt red častne leg je, I. 1888. pa je postal olan akademije.
* (Priljubljenost italijanskih delavcev.) Italijanski delavci preplavljajo ves svet; zadovoljujejo se z malim zaslužkom, če ni drugače, samo da odjedo domačinom kruh, zato pa se primerjajo malone povsod izgredi, kjer dobe Italijani delo. Te dni so bile v pobožnem Inomostu velike demonstracije proti Italijanom. Domači delavci so hoteli italijanske kar pobiti. To je policija pač preprečila, a bati se je novih izgredov, ker Italijani nečejo oditi iz Inomosta
* (Miši in stotaki.) V Pajusanu na Ogerskem je živel velik skopuh Božidar Krassovan, ki se ni nikdar do sitega najedel, in čegar familija je uprav stradala Tekom let je naskoparil 70 stotakov ter jih skril v zabojček. Nedavno je hotel kupiti njivo ter jo plačati s stotaki. Ko pa je odprl zabojček, našel je v njem gnezdo peterih misij in stotake povsem razglodane. V prvem hipu se je hotel Krassovan usmrtiti, kar se mu je zabranilo, a kmalu je zblaznil, da so ga prepeljali v norišnico.
Knjiiovnost.
— Cerkvena glasba. Gospod stolni kapelnik Anton Foerster nam je zopet 2 Te Deum a kompo-noval in izdal. I. Te Deum opus 58 IV. voce in-aequal zložen po prelepih motivih „Hvala bod' Bogu". II. Te Deum opus 63 IV. voce aequal. (Dobiva se pri skladatelju.) Cena jedne partiture 25 kr., ako se vzame 5 komadom, plača se le 1 gld. Kur je cena p rtiture nenavadno nizka, je potem takem tiskanje ali prepisovanja posameznih glasov nepotrebno, poje se torej iz part ture, kar je najbolj pripravno. Gospod skladatelj je obče poznat, zato bi bilo nepotrebno te dve, z lo pripravni skladbi obširno opisovati; ob kratkem se lahko reče, da je to delo najboljšega priporočila v polni meri vredno. V obeli opisih je ves tekst komponovan in vendar se dasta obe skladbi v prav kratkem času izpeti, Zaradi tega je vpletel skladatelj več recitativov.
L. B.
„Vienao" broj 27. prinaša te le spise: Zdravi i bolesni. Pripovijest. Piše A. M. S. — Na Ivanj«. Spjevao Viktor Car M m in. — Zloba. Izvorna priča Nap sao gosp. Dragutin Jovan. — Ivan Ivauovič je kriv. Komedija u jednom činu. Napisao V. V. Bi-libin. — Bilješke s puta. Piše Ladislav Ladanjski. — O oporuci Marka Maruliča i o najstarijim izdanjima njegovih djela. Napisao Mirko Brevar. — Richepinov „Cheraineau". Piše M. Sabic". — Listak: + O. Kuzebij Fermendžin. K slikama. Književnost. Svaštice. — Slike: L ubi me od srca. Slika H. Rascha. Augusta Posilovića načrt pročelja za umjetnički paviljon v Zsgrebu.
Dunaj 10. julija. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenciji vse, tu mudeče se ministre, in se ž njimi posvetoval o političnem položaju.
Dunaj 10. julija. „Vaterland" javlja, da ni samo dr. Biirnreiter poznal vsebino jezikovnih naredi) prodno so bile razglašene, nego da jih je vlada vročila tudi še raznim drugim neruskim prvakom v presojo, a da jim ni noben ugovarjal.
Dunaj 10. julija. Sultan se je brzojavno obrnil do cesarja in ga prosil, naj podpira turške zahteve glede pogojev miru z Grško. Cesar je na to sultanu brzojavno odgovoril. Brzojavka je pisana jako prijateljski, a odklanja odločno turške zahteve. Cesar svetuje sultanu naj v lastnem interesu vzprejme pogoje miru, kakor so jih formulirali poslaniki velesil, zlasti naj se zadovolji z nasvetovano regulacijo meje, ki se strinja s principi, katere je prvotno za stopala turška vlada, in ki je z drugimi po goji vred maksimum tega, kar morejo velesile
koncedirati Turčiji. Ta cesarjeva brzojavka obuja največjo senzacijo. Splošno se smatra kot sijajen dokaz popolnega soglasja Avstrije in Rusije glede orijent-nega vprašanja.
Praga 10. julija. Vlada je od tod od poslala v Heb več oddelkov policije, konjenikov in pešakov,  ter oddelek orožnikov. Po došlih poročilih prirede Nemci v Hebn veli kansko demonstracijo, eventuvalno na bavarskem ozemlju.
Pariz 10. julija- Avstrijski minister unanjih del, grof Golucho\vski, se snide v zdravilišču Vichy s francoskim ministrom unanjih del s Haonetauiom.
Razširjeno domače zdravilo.  Vedno vefija po-
EraSevanja po ,,MoJl-ovem francoskem žganju in soli'* do-azujejo aapefini upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteftujoč«, dobro znano antirevmaticno mazilo. V ateklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpofiilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJI, Tncblanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (97—9)
Proti zobobolu In gn|llobl aob Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. ■Tod lun. ah I o^ji
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu. (91—26)
Mladi ljudje naj so vedno spominjajo, da samo Santal M i «! y pomaga in da je nepotrebno, tuje snovi primtisavati, ki dražijo obisti in mehur. Zahteva naj se ime Midy na vsakem okroglem tobolcu. I. 243—2)
Najtečnejša umetna hrana otrokom
je, kakor splošno priznavajo zdravniki, popolnoma škroba
proita
I rami i*iiirouirllI-ju
I. dunajska otroška redilna moka
dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov avstrijakib,
Dunaj, XV I, Robert Hamerlinggasse i.
= Ogromna množina spričeval in priznalnih pisem, mm Velika škatlja 80 kr., majhna 45 kr. Zaloga  pri g. lekarnarju 91. 91 »riletNehlaeucr-Ju „pri zlatem orlu" v l.fiilvIJMiit, PreSirnov trg Štev. 2.   Dalje v vseh lekarnah in drugerijah. (880—5)
l iiir H so v Iju Uljani:
V deželni bolnici: Dne 1. julija: Jakob Mojškerc, gostač, 50 let, rak v želodcu.
Dne 7. junija: Valentin Judež, kajžar, 58 let. prisad. — Franc Ulapar, tovarniški delavec, 39 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
Julij j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatur? v C	Vetrovi	Nebo	Mu k rn v mm. v 24 urah
9	9, zvečer	737-3	21-7	sr. szah.	skoro jas.	
10.	7. zjutraj	737 9	19 8	si. jvzh.	skoro obi.	00
	2. popol.	736 0	277	sr. vzhjvz.	del. obi.	
Srednja včerajšnja temporatura 23-0°, za 3'4S nad normalom.
ZD-u-z^aoslsei borza
dne 10. julija 1897.
tu[ni državni dolg v notah . 102 ,M. 15 kr,
Ikupni državni dolg v »rebru       ... 102 , 25 ,
Avstrijska zlata renta       .   , 123 , 20
avstrijska kronska reuta <°l„ 101 , 15 ,
- traka zlata renta 41/,,.   .   . '22 85
Jgercka kronska renta 4 100 , 15 ,
.vstro-ogerske banfine deuMM i»52 —
'.reditno delnice    ... 370 —
ondon vista.....                         .   . 119 . 60 .
jemiki drž. bankovci ta 100 mark 58 , 70 „
10 mark   . 11 „ 73
.'. trankov   ... B t. 62 3
iaUjanuki bankovci                           ,   . 45 » 50 K
kr. cftkiir                                ... * . 65
Zahvala.
Z» mnogobrojno dokaze srčnega sočutja ob prebritki izgubi, ki naa je zadela vsled prerane smrti gospoda
X^roLiXea Což=a
desetnika pri c. in kr. pespolku fit. 17
za obilno sprnmtvo k zadnjemu počitku ter za darovane venco izrekamo tem iiotom vsom prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo. Poscbmi so Se zahvaljujemo gg. c. in kr. častnikom, £. g. vojaSkemu kuratu za tolažilni govor, stanovskim tu ■arišem ranjcega ter vsem prijateljem iz Šmartuega. (1000)
V Ljubljani, dne 10. julija 1897.
Žalujoči ostali.
11
J
s g.
ta
?! n
i 2
li
13
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoriat-VII l nejaa (1698-6)
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna za meftanje s vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
----najćlstijelužiia
VLl^^lAt* Ht
Ta upliva  oaveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepcevalno sredstvo.
V Ljubljani ae duhiv* po vseh lekarnah, večjih špecerijah, vnukih in delikatesnih trgovinah.
rra-lEOj s© vzprejmeta
dve spretni šivilji
za živote in ne trajno namestita. (991—3)
jLcopuldina Jcan
Fran Jožefova cesta št 5. pri tleh. V novozgrajeni hiši se vzprojmo
3 dijaki
(prvo in drugonoloi) iz dobre hifie na stanovanje, hrano In oskrbo. — Kje P pove iz prijaznosti (do 20 t  m.) upravnIStvo „Slov. Naroda".       (997—2>
Stanovanje
v 111. mu«1*1 ropj i  ma Vrt««?! »e odda a 1. aVKiiatoin t. I. (981—3
Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta 16.
ki je vežč obeh deželnih in italijanskega jezika, se išče za neko hotelsko restavracijo.     (981—a>
Več v upravnifttvu „Slovenskoga Naroda".
Usnjarijo
10l>5—1)
z vso potrebno opravo, etanovanjem in vrtom v prijaznem mestu na Kranjskem, blizu železniške postaje, se radi bolezni takoj v najem odda. —
Kje? pove iz prijazn* sti upravmfltve »Slov Naroda".
Turistom, častnikom, pei-potovaloem se najbolje (645) priporoča gotovo učinkujoči liouo^ov (19)
S
alioyl-obliž za kurja očesa
v pismih a 40 vinarjev proti kurjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g J. Htajer-ju, lekarnarju v Ljubljani.
Prodajalnica
s kuhinjo
oalriii h« h 1. miajeaai v bij. jcaai nia, Vulva-Bor|«v«na trgu (prej Križevnieki trg) št. S. Več se izve pri F. Supančic-u._(220—23
fi»rvu (r/itska < o varna
za asfaltne izdelke in pokrivanja PanfiSii & Comp.
prevzemlje  pokrivanja z  lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno strešno lepko, dobavljanje isolirskih plošč  strešne lepke. lesnega cementa m asfaltnih izdelkov (959-8)
4 /Isih, 18 srebrnih svetim, 30 caatnlh in priznalnih diplom
Kvvizdov
restitucijski fluid
c. in kr. pri v, utiiivalna voda za konje. Cena 1 steklenici 1 gld. 10 kr. a. v. 2c ;i5 let Vtlfontib konJNk li
hlevih, v \cwjiii hlevih vo-
JHMittt in <■ 1 \ i i*m| % it v pOrabl, za krt'ptf'uii j«> i 11 sopetno okre|i-l|«u,«   p0 \ . <• 11 li ;|ritp»eib,
pri lavln|«uja, IrdoeiLI kit itd.,
1% Np4»N<»bl j« konju ih i/-
1 < tom «it'iM v i mini ngau
Pristen samo z gornjo var stvono znamko ho dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avutro-Ogerske. < i In % 11 ■« /ulovil".
(267-6) I
o in kr. avstr.-oger, in kralj, ruinou. dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri ..Dunaju.
Podpieanec izrekam .. I'o 11 v i e *• i • •. 1™C--*it» 11-K rniu zavaro«alnemti tiru-nI vil. toplo zahvalo za povoljno odškodnino valed poškodovanja po nezpndi katero mi je glavni zastopnik gosp. Fran Handaro točno izplačal.
Ljubljana, dne" 8. julija 1897.
Alojzij Lcnček«
(1003) trgovec.
Izvod iz voznega reda
■vs>3.3aw-xi.e^a> odi 1. Jvuni]* 1997. Odtu.il le liialtllMii«) (iui. kol.).
PToaja oei Trbli. (962-154)
Ob It. ari 6 min. pO nm-t oaobnl t TrbU, Baljak, 0%1ot»o,
aVanaonireate, Ijjnrmo; 6aa Salathal t Anaaae. Taahl, Mtmui.tnu, Šolootrrmd, Liend-Outeln, Zeli ob jeieru, Inomoit, Kregate, Curili, Oenoro, Paria, ■'•« K lnln-Hiiitlm« t Sti-vr, Lilno, n» DnniJ nt Amatfttan. — Ob T utI a min. ajutraj oaobnl vlak t TrbU, Poutabel, Heljak, OsIotm, Praniena-'-«•.». Ljubno, Umih] , •«•« Selathal r Holno<rrad, 'iea Kl-m-RalrUng t fitejrar, T,lne, Bnd»J«Tlce, PlienJ, Mnrljina rarl, Hnb, Frtincore ra.il, Karlora ▼ari, Prago, Lipako. Oh 11. url no min. dopolnilna oaobnl »lak ▼ Trhli, Hontabel, HaUak fliorto, Ljubno, fkUthal, Dunaj. — Ob 4. nit a min. popoludne oaubnl Tlak ▼ Tri U, BeljAk, Oalovaa, Fran/miif• ■ .t* , Ljubi ■■ ; MS Salathal T Bolnoirrad, 1."!..!-il..utrl ,. 7.*\'i ob :t»m, Inomuat, Bregeno, Ciirlh, Oenaro, 1'iru. , čas Klitm KniKlng ♦ Nt«yr, fjlno, Hudeja-v.«, PlianJ, Marijina rara, Heb, Pranoora Tara, Karlova var«, "tujn, Lilptko, Dunaj rla Amitattan. — Ob A. uri 3t* min. popoldne oaobnl vlak v 1.1-nrc-liinil, (le ob nedeljah in prainikih.) — Ob 7. url 46 min. ireeer oaiilim vlak t l.eaoe-itled.
Progja v Novo mesto ln v Kooevje.
Ob S. url i *> min. ajutraj mataut Tlak. — Ob il url Aa min. po-polndna meemni Tlak   — Ob a. nrl BO min   arecer maianl Tlak.
Prll*o<l v lj|nkl|n»o  jnž. kol.). Proara lx Trblta.
Ob 6 uri A2 min ajutraj uaobnl Tlak a Dunaja rla Amntetten, SoliM.tfraila, Ijlnra, .it..yra, Omundena, Iiobta, Anaaaaa, Parita, I Jen »v.', Guriha, Ilreiretica , Inomoita , Zella ob jeaani , l.jubna , O^loro*, Heljaka, Vrauaenafaito. — Ob 7. nri 60 mm zjutraj oaobnl Tlak ii Letoa Rloda. — Ob 11. uri 70 min. dopolnili e oaobui vlak s Dunaja rta Amatelten. Karlovih varov, Heha, Marijinih rar. t, 4Ma:ija, RudejnTio, Solnoijrada Liinoa, Stebra, Pari**, OenaT«, Curibai, M .•<•••..•», Inomoata, Zella ob jeseni, Ejand-Oaatoina, Ijjuhna, Oeloroa, Laliica, Poutabta — Ob 4. uri 67 min. popoludne oaobnl vlatk a Dunaja, Ljubi a, Selathala, Beljaka, Coloroa, Fransenafnito, Pontabla. — Ob 0. url 6 m. . *\ >« oaobnl vlak a Dunaja via A i-i-i. itc- jn !,<■■> • .i, la Llpakega, Pra««, Krancovih varov Karlovih v an i v, llol.it, Marijinih varov, PUnja, KudujnTla, Ijincu, Htejrra, Solnograda , Kel|aka Oni. voa, L'mi'aMa —Ob 10. uri 'Jr, minut r.voOer oiobni vlak U I>e«o©-I!Ii«il» (le oh nudpljah in prnzuikih )
Progja ls Novega mosta ln lz Kočevja
Ob 8. ari 19 min. ajutraj metani Tlak. Ob a. url SI ruln. po poludua metani vlak. — Ob 8. url BA min. aveuer maaanl rlak
>«Hiud Is LJubljane (drž. kol.) v Hauinlk.
Ob T. uri ti min. ajutraj, ob S. uri 6 min. popoludn«*. Ob • url •v min, avouer, ob 10. uri 36 min. avemr 'Poaladuji rlak 1« oh nedeljai. Id praanikih. i
Frilm«! v L.|ubl|an«t (drl, kol.) Is Kmiuilliit
Ob 6. uri 60 rniu ajutraj, ob JI. uri 8 min. doi>uiudu<i, ob d url 10 min. tvonnr, ob 9. uri 66 min. arnoor (Poiilednj vlalr leot) ii«d*ljai> ln praanlkih.)
p^g" Cd leta, 1SS3 se Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izku&eno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro;0gerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanakih državah,  Švici itd proti |»<»ltitiiu boleznim«
zlasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najholjSim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novetra mila kot higijenicnega sredstvu za odstranjenje Juskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto nploSno priznan. Ber-ti«r,»\n iiiiiniiinio ■ ■ 11: • > ima v sehi |o oiKioi koi icsiicj;it itiiirnii « in se razlikuje bistveno od vseh drugih k<Uranovih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride Mlt'pitri jnui v okom . sahtev j izrecno IterKerjevo kotranovo milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neoadi*a%l Ifivili polt-■■ili lml«>/.iiili se na mesto kutranovega mila I uspehom u porah lj a
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot Mn/.j«' itolrmiiito milo za odpravljanje
proti spusčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeuo kostnetičuo mil« /o iimlvniij«" in ltopimjc /m VMali4l»ii|«» rub4» služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino purfumovano Cena komadu vsako vrste z navoiiom o uporabi 35 kraje.
Od drugih Bergerjevlli naedieiaaslco • kosimo liciiili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: lt«>ii/.oe-iiil lo za fino polt; borjaliH4»vo milo za priSče j Uit rim InK o m* l<» za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoča mila: Bt>rs;er|s)VO miirekovo - Iglav mI<» milo /ji Umivanje in i.»c »•(... BeVaerJevo tnii4i zi» aelao otroejo »i«>i»»» (8Slcr»)| lelaajrolove iniio proti rndeolol obraza; milo /u pa|Cl v obrazu jako učinkujoče; tamlusko inii«> aa potne nojje in proti izpadanju las; zobno milo. najboljše siedstvo za čifičenje zob. Glede vseh drugih llt-rut-rj«** ili mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Berajerjsrva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407—Si)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, 4i. Pioooli, J. Sv obi tla in U. |il. Trnkoi zy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Poštni praktikant
Tzprcjme   ae pri «■•   Ur. poHtnem
li rt« il li V €m rOS II pije lil. 11006—1) Mlml, dnino lavtfilann
z lepimi spričevali, tudi v cecilijanakem petju in godbi izurjen, a«ll prein**iiltl tio-t<'iiiin|«' infato h kaUlni druiilin. — Naslov ae izv* v npravniStvu ^Slovenskega Naroda«. _(»92-2)
ceni je prodaj
hiša
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, z drevjem nasajenim vrtom m njivo ▼ Btanedah pri 6ent Vida nad LJubljano.   Hiša se odda pod pogojem tudi v najem.
Knper.   nni   se oglasi  pri  lastnici   Mariji  Mor h ar, Pred ikofijo it. 20 v LJubljani. _(gj ->
V hiši št. 3 v Šelenburgovih ulicah
so ii u |» o-« hI u j dobro ohranjena
okna, žaluzije in vrata.
100
(»85— 2)
do 300 goldinarjev na mesec
bthko zaslužijo osobe vsacegn stanu v vseb Krulili gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in Brečk. — Ponudbe na : l,n«lwn; i*-i iti «t»li«r, VIII., I>ent»rheK<*MN«< M1 Ituilnprst. (996—1)
Izredno fine kartonaže
eleg-antnl novi vzorci za krofinjarje dobavlja najceneje
l/ili IihiiIi I i   It ll i I on m /
(903—4)
v Terezinu (Therezienstadt) na Češkem.
sodai skl   inn;sl - i ((Ji—'27)
v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
ae priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vnukovratne  Hode i/   liniNlot i-^a tu uicb-
■•.4'ti« lettra po najnižjih cenah. Tudi pre>dai i »in in kupu|«*m Mar« tiiiiU« pos4»4lo.
V pttlii „Pri zlaii rili"
dobe se >Mal{ tlim
»veži l^^svJ^: !•
(929—ti)
S spoštovanjem
Franjo Rozman, gostilničar.
Naarobnevence
□
v največji izberi in
po naj nižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—hO
priporoča
Karo! Reckoagel.
Pristno Brnsko sukno
a o e
1^2
poletje in Jesen«
Kup4iu B*10m «ioi«r, jkI.   I.ho is dobre r.n ini|iu!:ni moškoiKi.  ii.— i', boljše oMi-kii (Miiknjta.       :l-   7.7!i It li <«■
»lin..    .i telovnik)(al< ». Isflneltte Nlaue silino        I   !. i o .v > i/. mi j ti u.
Jedcu kupon za črno salonsko obleko Rld. 10«—, kakor sukno za površnike, turstski lodeo, najfinejše grebenine in vse drugi* vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot rcelna in solidna najboljše znana zaloga tovari e za sukno 272—22)
Vzorci brezplačno ln poštnine prosto. Jamdl
se za poslljatev po vzorcu. i ii<nl ii<»<-i '.  naročati  blago mu m uoni pri girnji firmi  v k rta i u  tovarne,  so   precejšnjo: Vt-llkt*
Icbera vedno novo blago, določene namižje cene, uajpozornejša izvršitev tudi manjših narofiil itd. itd.
r H J §    f .  S S j
5-P S'
«2    > w
i 8 5 S »
Bi
Najcenejša zaloga klobukov
as* E -s
5 = o
L OD
fl5 g --«2 a  J 'eo
illlllllUlUlUlBUli
S D .t
» đ 'o
ob-M
S 2 iS u S ■
fli *
R Vrt.
0 * 7
o >   K -
r=S   -»-I   —      -r  o \
ca
>C/2
cct
H
jas
(0 S
t -S
cn
ca
ca
- I
>orj j
BJ0|BZ BSf3U33fBN
ir v v
■ , g ii;j
^ 1--!—ti
it
»O
cs S = = ■*< -
"5  N  «  5 — ~
: - ————->
>0)
C ** ® -
,_ 3
-  > «C  6  j j
co   - - B
■i
£81
	Mi	1 »
-	NI	j-
•o		I *
></)		j \i
		1 • a I
N	vv L	1 ■ "
.c	mmm	1 ™
		j 7 T
c/)		1 p S 1 "
C		i S ■
C co		i ™ ~
CL		Is fl
N	F"	
	SK	
		
*0 O o s ii^
b. c »N -
'S I "H VI 9 o s H S g R i 1« a «
— 125 S s — - S
Pili
o.    V aaaJS.
r h b *
i w>C0^
. o-. > ;-<: : s;
m. r- ti O _ r
m » o > = —
_, "T □ cr *** « *>
S 8 c. Sr £ * "
•»   * o _ t. X
—; "AO, S
- : ^ s r = 5
M o   S jj !1
(29)
S   rt 03
J.
t H   L |»('I ©U
f Ha?lafi 81*8.1
|ji|2?fS4Mil
I H 'S   r-2>T^  - : Hit
lasu a u-il
CD
•h fl) ^
- >vJ 0 M " r'
g vi j o > p
i ? S > I i
»-I «J
CD 9
© d .h r -5
-  h i-h ■!—) » S
.S o
CO
3 a ti ■ fl
ca --i g « CC co n a - ~2 era >- » a °
iT
co S Z r
- k
v        - >
M
* a ! .2 -
ao "
ti Z fi a
cufl q SS
•V-r::;-----,. 1
ca .£
fl o
08148815
0FVG
JUHNA
3I»SK"-Je*» Jnlin« xhIm-Ih je jedina svoje vrste, dn se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic 7adošča. V izvirnih steklenicah od 50 vin. naprej dobiva »e v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnirah. Ittlrue »ieklouf <•!<•«> me s M.i^lcI-Je*, o i»l»elo najceneje napol ■ j ■ |<• j • » (**4*1>
Lavn-Tenis igre Croquet igre Igre s keglji Šahove igre Domino igre Dirkalne igre Družinske igre
priporoča
Fr. Stampfs
v Ljubljani
Kongresni trg
Tonhti 1 Le.
(882—7)
$folatulsko~ ameriška črta. \
Trsrovina
(lUOl-1)
z manufakturnim ln drobnim blagom v živahnem
mestu i a najlepšem prostoru, se da pod ugodnimi pogoji v najem. Zaloga blaga B" . pod lastno ceno. Pu-nudhe pod E. B. 1000 na upravnistvo »Slov. Naroda*.
Ogersko-hrvatsko da i u i ko pomora k o (60)   parohrodno društvo v Reki. 88)
Parniki vozijo po Ikrut ilo 2krat nu tnl< >n *
iz Rotterdama v New-York. §
i
Od 1. ii 1.
Od 1.
Pisarna za kajute: Dunaj i I., Kolowratrlng 0.
Pitani u m. Ikno : Dunaj, IV.. Weyrlngery. 7 A. 1. kajuta:
aprila do 81, oktobra . . mark 290—400*) novembra do 31. nnirca .     „     230—320 II kajuta:
avgusta do 15. oktobra......mark 200
16. oktobra do 81. julija....... „ 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele-
Preko Reke /fa9/
s±\ /Redne
BI
I
komfortom opremljeni, električno
vožnje:
V noči od sobote na   nedeljo hitri irnik v Zader Spije!
;anci parnika.
CJtM-2)
'SJSfJpi
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna Crta (elegantni, z največjim ^^^^
razsvetljeni 1^, Grn,;a (Bagnsa -('astel
parniki)     S ^ X% "»nvo-Kotor. V pondeljek r  S O" 1 • t,n sveč. hitri parniki v    ' yr   Zadar-Sp^st-MetkoviČ. V sredo
r'ob pol 11. uri dop, hitri parniki >^ Zader Kotor. V četrtek oh pol 10 uri
S r BVftS. poltni parniki v Zader-Spljet in na
^^T^T       otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop. poitni parniki v  Lolinj, Sel ve, Zader, Sebenico, f Trau, Castelveooblo in Spljet.   Vsako nedeljo olfT, uri /.jutr. i/.let Keka-Opatija-Lnsinj in nazaj.
Vozni rodi so nahajajo v Waldbelm-ovem „Kondukterju" atov. 593-604.
Zahvala.
Podpisanec sem pri ..Koiiolcrl"".
štanaRem Eavarovalnciii društvu,
prti nezgodam zavarovan.
Pred kratkem .sem m poškodoval in to društvo ini je po svojem zastopniku, gospoda sVrttlill 1\ iimliirr odškodnino povoljno in točno izplačalo.
Za to izrekam svojo prisrčno zahvalo in „Fon-ciero" top'o priporočam.
Ljubljana, (luč 8, julija 18'J7.
(ioo2) Anton »o«*.
Vsak
kdor l)u.bl okusno kavo. hoče udra^ ostati in si kaj prihraniti.
JaisoSka in hruške za mošt
f-ig" se Ite-ia.p-a.5e3o. "&£J tnse-sj
Ponudbe pod .1. 1698 lindoUii   >[osse, Stuti^urt (Nercčija).
It
obozdravnik A. Paichel \
Pod Iranca št. 2, peleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
Ustavlja na najnovejši in najboljši način (lo—31)
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plomliovaiijn in vse zobne «»pen*etje. 0<l«ti*nij julo seot)ne bolečino s. iiKmrt«Mi|e»i £iv<*ti.
(965—3)
Razglas.
Največja zaloga
bicikljev —
in
šivalnih strojev
po najnižjih cenah. Fini bicikelji z vsemi pripravami in z jamstvom po HO gltl.
Glavna zastopstva najboljših tovarn Imam lo Jaz, in sicer:
Styria, Svift, Helikal, Premier, Neunian, Kurir, Germaiiia, Kaiser in angleške,
)/sa popravila so točno in ceno izvršujejo — Stara kolesa zamenjavam.
Za obilen obiak BO priporoča in vabi___ v
Fran Čuden
urar v Ljubljani.
Ceniki zastonj ln so 937—3) pošiljajo tndl po posti.
Glasom sklepa kranjsko hranilnico bode dobivalo pet zunanjih učencev s Kranjskega pouk na ljubljanskem trgovskem in odgojnem zavodu in tudi učna sredstva prezplačno za šolsko leto 1897 98, ki se prične dre J- oktobra t. 1.
Učenci, k! na to reflektujejo in so dosegli N. leto rtamsti, naj vpošljejo svoja spričevala s priloženim naci-[onaloni in dokazom revnosti, kakor tiuli svoja Bpričevala dovršenem -J. realčnem ali gimnazijskem ali višjemesČan-fkeni razredu, s pohvalno noto o nravnosti in vsaj zadost-lina učnim vspehom, do iiajitije 90« st/pfciiiurii i. I. |emkaj, da se potem vse dosle prošnje predloži slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice, da o njih sklepa.
V Ljubljani, dne' 15. julija 1897.
Ravnateljstvo trgovskega učnega zaveda: Ferdinand IVTahr
ceB. svetnik.
Na c. kr. veliki državni gimnaziji v Kranju vpisa val i se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v četrtek, <£iić I2. juSija t. I.
od it. do 12. ur« v ravnateljevi pisarni. Vzprejemne presknšnje vršile si> bodo v petek dne" 16. julija, od 1 g9. are zjutraj dalje.
Dotični učenci pridejo naj v .spremstvu BtariSev ali njihovih namestnikov ter naj prineso afboj krHmi list in zadnje šolski Bpričevalo. Vaprejemna taksa jo določena na 3 g'd. ")U kr., ki se bode onim, ki presknšnje ne bi prestali, vrnila.
Od Kranja oddaljeni učenci, pa se morajo javiti za veprejem tndi pismeno, vposlati pa morajo krstni list. zadnje šolsko spričevalo ter t:ikso. Vender se morajo v petek, clne" 16. juiija pred preekuSojo predstaviti osebno ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. drž. velike gimnazije v Kranju,
dne 2. juliia 1807.
.3
UDUfl
iz toDsnrznfl mase
Rudolfa Bayer-ja
v X-juL"bl53ir^I, ©tsirl trg* šte"v. 5
se bode od dnt*        jmiijtl iltl|»i'€kJ
na debelo in drobno po nizki ceni v moji začasni filijali prodajala.
V zalogi B6 nahaja
mnogo volnenega blaga za ženska krila, perilnih kambrikov in vsake vrste podlog* za obleke.
Tudi se proda
Werthlieimova blagajnica in trgovinska oprava
V Ljubljani, dne* 8. junija lx'.'7.
_ in Feliks Urbane.
■v res
Kranjsko ECotr^I FjlglOl&gg Kamnik.
Poniznu podpisani ilavnemn p. n. občinstvu aljndno naznanja, da jc s 1. majem lotos občeznani
v mestu Kamniku, najprijetnejšem zavetišču in kopališču
prevzel zopet v lastno režijo.
Priporočujofi se alavnemn obfiinstvo sa obilni obisk, naznanja, da bodo skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z Izborno vinsko kapljico, l vselej svežim pivom, z dobro, okusno, gorko ln mrzlo kuhinjo.
V hotelu se nahaja mnog'o sob za prenočišče, istotako j se oddajajo ondot letna stanovanja.
,7r,i~9) S spoštovanjem   l^fJLIl   I ^1      *ll <*Z".
1. naj starejša prefltmliiica stanovanj in slnZeb
Ljubljana Cr.
Breg št. 6
in n *el»0 je«ln> m »i
taco t
Teč mu ml ni h   In   I»«.I|m.H   kulinrie   za gosHIne
mibnike Judi  pitmoJiif kut aiiie za polet)«: na de-8 — SO fjM, plaoe; n^kateiv navadne liiAne, mej tprni u 111 v, lisce, psi /. ja, nbortn saslusek; s ■•«,«-m
niil.uUi.rM-;  iiumuti ili>. I i   ki« i ii»ii m .1« I >t .
1h»im;ii mIii^k,   15 ^ 1 • 1.,   H) iroNliltilAkeni* ■ItlgO, IO gld,   jaku —MOfjO nap hiiin) 11 t. itd.
- Od I. septembra t I. v Gospodskih ulicah «t  G, pri tleh na desno. (U'<u)
Prodaja posestva.
Na državni cesti v Ivančni Gorici ležeča, f>0 i i BO korakov od itac^skega  kolodvora ZatiČina oddaljena, solidnu zidana in za v.sako podjetje, po sebno za gostilniiki obrt in za lesno trgovino pri-prvn.i  hiša št.  17  / isto tako  solidno zidanim
gospodarskim poslopjem in dvema parcelama polja N«3 |noila / ji I HOO u'«<ki se plačajo v lOletnih obrokih.
Povpraša  naj  s«  pri  .!<»/.< In   Ii i\\Nek-ii,
Škerjanče št I, pošta Zatičma. (9r>7—i)
!!Redek slučaj!!
Krrsna žepna remontoir-ura z verižico vred
g!d. 2-90 --------• gld. 2 90.
Po naročilu ene izmej največjih tovarn za že p iv ure. katere jedini
saatopni k sem.  naj vjo na Dunaju ležečo ziilo«i) teh remont.iir ur oddam za
še nikdar
tako finđovito nizko rpn<» le
gld. 290 vsakomur.
Slehernemn povrnem takoj
đsnar, če hi
mi ara ne Sla prav hi mu ne ugajala.
Vsaka naj ročna je torej bvsi riiike.
Dobivajo se dokler je ka-zaloge, proti poatnstna povzetju, : c 1 ■ iS' se znesek vpo llji naprej,
pri
Wiener Uhren-Vertretung BloćL::
\Vieii, M 3, Hermineii^asse l(d X.
NB,   Na atotme prisnalnib pi^em in nnknnduili naročil teh ur je na vpogled razpoloženih. - li
•\/» mm »A» »i» whm        #A»        »A» »Xt »X» J/. »X» iX» «X» pMa JL -2
solicitatorja
ki   mor»   popolnoma   veič   biti   „ malega", ?]. /■ * m I j e!* u j; >.m-a   koncepta   v   slovenskem n DemAkstn pziku
Mesečna plača s početka 70 fftsJL, za slu usposobljenosti po preteku 5 mesecev pa SO Viltl.
Ponudbe z referencami. kIjimI! z aautnu v . ■ ■(m l/.li a/<»ni <I«)m«mIjih f 4'^ia *lli/.I>4>v;au jj»v naj se mi p-ameno podajo nemudoma, v?aj pt. lelii.m m«'«ena Julij;« t. I.
\ ponndbi naj       navade dan, do katerega jr nnditelj v stanu službo nastopiti.
98S-2)
Dr. Ivan Snsteršič
odvetnik v Ljubljani.
TTTTTTT   T   T   TTTTTTTTf
o
X
9
s
g
H
Q
i i
:
POUDRE & SAVON
m TIHE
najpriljubljenejši toaletni predmeti
elegantnega svet,i. — Po njih porabi se doseže "blesteče "bela in brezporečno čista polt Koža puštane baržunasto mehka
je presenetljiv m
(8125—18)
in prosta vseli nečistostij' l
neprekosen.
Garantirano nsšltccLl} 5.T7"0 I
Glavna nalog**ua v vatt>4i«Os;aralco : lekarna .pri sv. Dnbn" F. Totnafa
■■»Mli-iliii Ii A. Hiiiuer, Za«r«'l», I !■<■»• SI, 19« /ulovit x» L|nbI|anoi Dežel um lestarnaa -,i»ri Hui-tii §*omuajaJ**» vi. Lenstvlt« Itesel|eva <-i'*ia *t. l. poleg mesarskega moitn,
S*
g
S
v
f>«««OO««««««0««S»«SS«««4«««
« S
%    H      tsvirni &\m, suhega.is%
^ sat
* M. Gavrilović sinova v Petrinji g
$3f- Caet nam je opozarjati
& Da na.šo
p. n. družine,  gostilničarje in trgovce
I čisto domačo mast
5 5
2
s s
*
«1 § «
s
«
5
5 S
3
i i
5 5
l).i bodo p. n. občinstvo, katero kupu;e mast, osigurano, da dobiva pravi doma'i nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v „Javnem razkrojnem zavodu dra. S Bošnjakovioa v Zagrebu" t»T nam je bil priobčen 22, decembra natančni razkroj beni uspeh s temle zaključkom:
„Izcvrta mast, ki nam je bila predložen^, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to-likrat svinjska mant pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo."
Ker ram je glavna naloga, da vzdržiino prihorjeno dobro ime naš,h proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša lirma.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjskem in Spodnjem štajerskem.
Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost ali po naših zastopnikih gg. A. Butsclier, Ljubljana ; C. Walzer, Celje; A. St6cker in drilff, Gorica.
Z odličnim spoštovanjem (648—9)
prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti
g M. Gavrilović sinova vPetrinji.
slavna dražba.
Dne 31. julija 1897. 1. ob 9. uri dopoludne
prodali so bodo
•I ljubljanskemu društvu izvoš^ekov lastni
OdiMLaOLitotJisi
za  prevažanje Ijudij  po  mestu  v  starem   i>nrii4»ni   mMim t ■
ia!i4*4i) onemu, kateri 08 j več ponudi, in proti gotovemu plačilu.
Društvo ljubljanskih izvošcekov.
Specijalitet i proti stenicam, bolham, kuhinjskim mrčesom, molom, parasltom na domačlb živalih i. t. d. 1. t. d.
ima čudovit uči nek!   Umori nepre-
i
kosi j ivo  gotovo in to hvali i u i S ć o na ho:   1. Zapečat
LJubljana:
.Tiin^z Pabian, I' < i roHchl, Karol C IInl/.er, Bdvarđ rlajek,
Ivan Jebač n,
Anton Ječminsk,
Jsglić đ I   k ovic,
Kami Karinger,
.M ili lel Kaatner,
J. Klaner,
Josip Koidin,
Aiilnii Knftpor,
1'c'or l„i nik,
Mili Lavriča nasleilniki,
Aloj/.ij Lonfisk,
Ivan Parđan,
Karol 1'laninšek,
A. Barab on,
Viktor Schiffer,
Jakob S i »oljaric,
anton Btacnl.
M. E, Suppan,
Fran Terdina.
Urad. konsutii. ilrnfttvo.
Postojina: Anton Ditrich, Fr. Kogeja vdova, G. Pikcl.
Polhov-rade c: J. Ana Lchen.
hitro   vsako vrst milijone  o d j c m a I ena steklenica, 2.
Škofjaloka:
E, Bnrdyob, M. zigon,
Kočevje: Fran Loy, Peter Petschke, Matija Kam, Fran Srlileimer.
Velike Lašiče: Ferd. M. Dogaveo.
Krško:
F. II. Aumanns sin, K Engelsberger,
Hrib:
A. Bafiar, Fran Kovru\
Idrija: Fran Kloss.
Kranj: Fran Dolcnz,
K. Šavnik, 1. pri sv. trojici Lož:
F. Kovač.
Kostanjevica:
Alojzij GatBch,
Litija: Lebinger & Bsrgmann. Radovljica :
Friderik Iloman, aii«pii Human, |a Bobi k.
o  mrftesov  in  ga za cev.   Njegovi znaki ime „ Z a c h e r 1 u.
VrhnLka :
M. Briley.
Mokronog1:
Jožef Fa-rath,
1!. yi)il pri Bkofn, Tržič: Ford. Rcitharek.
Rateče: Ivan Ilallcr, J. Trepetachnigg.
Zagorje: Marija Hafner, Ii E. Mibelčlč, Ivan Miiller starejfti.
Žažemperk: Jakob Ucrcani.
Kamnik: Alojzij Cerar,
Dra;;:i.
P. S. Tnik.
Trebnje: Jakob Pctrovčič,
ČrnomlJ : Andrej barkner, Karol Miiller.
Bled: Oton \Viiltliiif;, Pavel Ilimaii,
Vlp av a-Vrhp ol J e Fran Kobal.
(822—6)
Izdajateli in odgovorni urednik: Josip No lli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".