Strokovno glasilo „Zvezs združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani4’
Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno čin 36‘-. Oglasi se račnnajo v oglasnem deln din 0-75 od mm in stolpa, v tekstnem deln in na zadnji strani pa din !•- od mm in stolpa.
deln
Telefon 39—14
teto X.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca
Cek. rač. St. 11.430
Ljiabljana, 2©. oktobra 1940.
Štev. S.
Naš gospodarski
i
Z vseh strani se danes oglaša klic po ustalitvi cen. To potrebo uvidevajo tudi oni, ki so si doslej skušali z dviganjem cen svojih proizvodov in svojega dela pridobiti večje dohodke. Toda le nekatere panoge so tako srečne, da lahko to izkoristijo, druge pa zopet morajo s prilagoditvijo svojih cen novim razmeram čakati. (Tako se ustvarja neenotna slika in najbolj pohlepni si že manejo roke, kako so v prednosti pred počasnimi in bolj solidnimi podjetniki. Vendar je stanje v socialnem oziru nevarno, ker bodo ljudske množice začele drugače gledati na podjetniški stan v celoti ravno zaradi teh izjem, ki znajo trošiti svoj na novo pridobljen denar na tak način, da pade še bolj v oči in povečuje socialne razlike. Pametna gospodarska in socialna politika mora stremeti ne samo za tem, da izloči take pojave, temveč da tudi zajame zlo pri korenini in onemogoči dobičkarstvo v obsegu, ki je nevaren za državo, pa obenem ne ubije zdrave podjetniške inicijative.
Zlo je treba zdraviti ne pri njegovih zunanjih pojavih, temveč pri korenini; ne smemo zdraviti samo pojavov, temveč poiskati vzroke bolezni in pri njih začeti s preprečevanjem širjenja bolezni ali pa z bojem proti bolezni sploh. To se da doseči s pametno politiko glede cen, s katero mora roko v roki iti vsa državna finančna in socialna politika. Sedaj smo v dobi, ko se prilago-juje gospodarstvo novim višjim cenam, toda ta prilagoditev izziva zopet nova povišanja cen, za tem bodo prihajale zopet nove zahteve in na koncu bomo zašli v vrtinec, ki je lahko nevaren. Tudi v drugih državah vidimo, da se dohodki prilagojujejo novim cenam, vendar se opaža na splošno tendenca ob tej priliki tudi skrčiti podjetniške dobičke, nikakor pa ne dopustiti, da bi podjetniški dobički narasli nad mejo, ki je bila v normalnih časih. To ima ; svoj velik narodno-gospodarski pomen i in je važno preprečevalno sredstvo j proti inflaciji.
Ker je letina koruze dobro obrodila in bo trdno izvajanje določb o pšeničnem režimu lahko ustalila cene teh dveh najvažnejših predmetov za prehrano, je sedaj prilika, da se pobrigamo za ustalitev cen. Zamudili smo sicer že dve priliki, vendar vse še ni zamujeno.
Na osnovi sedanjih cen se da najprej določiti splošna ustalitev cen, nato pa se šele dovoljujejo izjeme, ki so narodnogospodarsko upravičene. Upravičene so tedaj, če so narasli nabavni in režijski stroški, toda pri tem ne smemo pozabiti na gospodarstvo kot celoto in dovoliti prilagoditev cen samo onim, ki imajo dejansko zvišane stroške.
To velja glede politike cen, na drugi jj strani pa je treba pomisliti, da do zvišanja cen ni prišlo kar tako zaradi povišanja proizvodnih in drugih stroškov. Ti stroški so dejansko tudi cene in tudi njih vzroke je treba raziskati in poiskati odpomoč, kako bi se preprečilo preveliko zviševanje stroškov. Seveda moramo pri tem tudi narodnogospodarsko misliti, zlasti na to, kako kriti potrebe države, ki so narasle v današnjih časih. Iz teh potreb izvira marsikaj, kar je povzročilo dvig cen in gre sedaj za to, da spravimo v Sklad ‘ potrebe države in pa donosnost gospodarstva pri nas. Če lahko kaj država pri svojih izrednih potrebah prihrani z reorganizacijo svojega poslovanja, mora to tudi izvesti. Pri vsaki še tako važni in nujni stvari se da nekaj prihraniti, če se vodi pametna in v naprej
gledajoča politika, ne da bi pri tem zapadli v birokratske napake. Pomislimo n. pr. na državne dobave. Denar za te dobave je tu, toda licitacije dajo n. pr. že v začetku visoke cene, ki se zde državnim organom neprimerne, zato se razpisuje nova licitacija, ki pa prinese zopet višje cene in država ne more oddati svojega dela ali dobave po prvotni ceni, ker je zamudila ugoden j trenutek, ki je bil morda že pri prvi li- j citaciji. Taka poslovna politika drža- J ve v dobi stalno naraščajočih cen ško- ; duje državi sami, ker mora imeti za | svoje nabave in dela vedno več denar- | nih sredstev, ta pa mora zopet dobiti ' od svojih državljanov. Naš davčni aparat pa je preokoren, da bi mogel zajeti vse dohodke tako, kot bi bilo potrebno za vedno bolj naraščajoče državne potrebe. Zato bo država iskala zopet nove davčne vire za povišane materialne in osebne izdatke.
V okviru danih možnosti se tudi naša banovina trudi, da bi čimbolj osigu-rala prehrano Slovenije. V ta namen je ustanovila banovinski prehranjevalni zavod, ki je že začel poslovati, imenovan mu je že predsednik, podpredsednik in posvetovalni odbor. Toda tudi od tega zavoda ne moremo pričakovati čudežev v današnjih časih. Zavod
bo storil gotovo vse, kar bo mogel, ne bo pa mogel bistveno vplivati na državno politiko cen, ki je najbolj merodajna. Pri državni politiki cen nimamo žal onega vpliva, kot bi bilo potrebno. Pa tudi premalo strokovnjakov imamo v državni službi, ki bi zagrabili probleme drugače kot doslej. Zato je potrebno, da bi se čim bolj vpošteval glas strokovnjakov za gospodarska vprašanja, da bi se tako z združenimi močmi našla pravilna pot za izhod iz sedanjih časov. Poleg tega še niso za nas urejena važna državnovpravna vprašanja, brez katerih si samostojne gospodarske politike (seveda v okviru vsedržavne gospodarske politike) za Slovenijo ne moremo misliti. Brez take politike pa se ne bo dalo doseči ono, kar si vsi želimo.
Vendar pa se da še mnogo narediti in v današnjih časih je naloga vseh državljanov, da konstruktivno pomagajo pri tem delu, saj gre za nas vse, za naše življenje in našo bodočnost. Gotovo se tudi oblastva ne branijo tega sodelovanja in na gospodarskih krogih je sedaj, da se najde primerna oblika za sodelovanje s pristojnimi ob-lastvi. Posebno je to naša naloga sedaj, ko se nahajamo na preokretnici evropske zgodovine in ko gre tudi za bodočnost našega naroda in države.
Drago Potočnik.
Zgradarina
Od vseh strani prejemamo pritožbe, da so. davčne uprave za leto 1940 silno visoko odmerile zgradarino za gostilniška poslopja in obstoji bojazen, da se’ bo izvršila še višja odmera za prihodnje leto, zato je potrebno, da nekoliko seznanimo naše članstvo s predpisi, ki veljajo za zgradarino. Za nas prihajajo tedaj v poštev zgradarina, ki se odmerja za gostilniška poslopja. Zgradarina se odmerja za prostore, ki so v lastni uporabi lastnika oziroma brezplačni porabi sorodnikov in prevžitkarjev, slično od njih najemne vrednosti ob času objave razglasa za vložitev davčnih prijav. Najemna vrednost je znesek, ki bi ga lastnik dobil za lastne prostore ako bi jih oddal v iste svrhe kot jih uporablja sam, tujemu najemniku v najem.
Najemna vrednost v lastni uporabi se nahajajočih prostorov določi davčna uprava potom primerjanja (parifikaci-je) z najemninami, ki se plačujejo za slične prostore v bližini zgradbe, za katero je določiti najemno vrednost. Če pa takih sličnih zgradb v bližini sploh ni, ocenjuje najemno vrednost takih v lastni uporabi se nahajajočih prostorov davčni odbor po dejanskih, krajevnih, najemninskih razmerah in to na utemeljen predlog davčne uprave.
To splošno načelo za obdavčbo zgradb velja tudi za restavracijske, hotelske in gostilniške zgradbe. Pri določevanju najemne vrednosti gostilniških zgradb se ima pri odmeri ozirati tudi na dosegljivi uspeh v obratu, t. j. na njegovo donosnost.
Važna je torej primerjava naših zgradb s sličnimi zgradbami v njihovi
daj, če je zgradba, v kateri se nahaja, po legi, stavbni izvedbi, materialu, o splošni opremi (plin, vodovod, centralna kurjava itd.) enaka stavbi, v kateri se nahaja stanovanje, odnosno obratovalnica, čigar najemna vrednost naj se po parifikaciji ugotovi. Za podobno stanovanje pa je tudi potrebno, da ni pri obeh stanovanjih in obratovalnicah glede števila in velikosti bistvenih razlik.
To konkretno stanovanje odnosno obratovalnico, in sličnosti teh prostorov, ki tvorijo podlago za odmero zgrada-rine z davčnim objektom, mora davčna uprava navesti v odmeri zgradarine. Nadalje mora davčna uprava v svoji odločbi (plačilnem nalogu) vsaj označiti z navedbo njegovega najemnika ali na drug določeni način stanovanje odnosno obratovalnico, ki je služila za primerjalni objekt. To je silno važno za one gostilničarje, ki se žele pritožiti na davčno oblastvo II. stopnje, ker morajo s konkretnimi podatki izpodbijati ugotovljeno sličnost svojih prostorov in primerjalnega objekta. Isto velja pa seveda tudi za odločbo druge stopnje, da zamore davčni zavezanec v event. tožbi na upravno sodišče s konkretnimi podatki podpreti uveljavljeno nepravilnost s primerjavo. Konkretno navedbo primerjalnega objekta v odločbah davčnih oblastev pa zahteva tudi določilo § 109. zakona o obče upravnem postopanju, čigar določbe veljajo naravno v smislu njegovega § 2. odst. 2. smiselno tudi za postopanje pred finančnimi oblastvi.
Naši člani morajo tedaj odmeri zgradarine posvetiti ravno tolikšno, če ne še večjo važnost, kakor jo posvečajo odmeri pridobnine in davka na poslovni
Kako si zmanjšamo zgradarino?
Pogosto se dalj časa ne uporabljajo v marsikaterem gostilniškem podjetju razni odvišni prostori. Zaradi tega , je svetovati, da se naj obrat skrči ako le more brez škode za uspeh in renome podjetja na najbolj nujno potrebno število obratovalnih prostorov. To okolnost je treba s posebno prijavo kolekovano z 10 din prijaviti pristojni davčni oblasti. Če pa nastane potreba, da se čez nekaj časa zopet uporabijo ti prostori pa se mora ponovno s posebno toda z nekolkovano prijavo ponovno prijaviti te prostore davčni upravi.
V letoviških krajih se seveda neodda-janje sob izven sezone ne more izkoristiti za ravnokar opisani odpis zgradarine, pač pa v slučaju, da se skrči obrat v opisanem smislu med letoviško sezono.
Kaj nam je storiti, če je zgradarina previsoko odmerjena?
Po izvršeni odmeri zgradarine dobi vsak posestnik zgradbe plačilni nalog o letnem davčnem predpisu. Proti temu plačilnemu nalogu ima tekom 30 dni pravico pritožbe na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. Pritožbo, kolko-vano s 30 din, je vložiti pri pristojni davčni upravi, katera jo prouči, priklopi spise in stavi utemeljen predlog finančni direkciji.
Kaj nam je storiti, da bo pritožba tudi v resnici uspešna?
Takoj po prejemu plačilnega naloga (kateri se ne sme zamenjati s K letno poštno položnico, s katero se plačujejo davki in proti kateri sploh ni pravnega leka), naj gre vsak, komur se zdi ocenjena najemna vrednost previsoka, na davčno upravo po podrobne odmeme podatke. Na davčni upravi naj vpraša ali se je najemna vrednost njegovih prostorov določila potom primerjanja ali pa jo je ocenil davčni odbor. V prvem slučaju (torej v slučaju primerjave) naj se zabeleži primerjalno podjetje, s katerimi je utemeljena odmera v drugem (odmera po davčnem odboru) pa vse podrobnosti s katerimi je utemeljen predlog davčnemu odboru. Te utemeljitve naj vsakdo natančno premotri in si naj tudi osebno pogleda prostore z ozirom na zgradbe, s katerimi so se njegovi prostori oziroma zgradbe primerjale. Ako se mu zdi odmera na vsak način previsoka in neutemeljena, ker je mogoče zgradba, s katero se je njegova primerjala, večja, boljša in na prometnejšem kraju kot njegova zgradba, naj vloži v 30 dnevnem roku po prejemu plačilnega naloga potom pristojnega davčnega odbora dobro utemeljeno pritožbo na finančno direkcijo v Ljubljani. Morebitno prekoračenje tega prizivnega roka za največ 15 dni nima zakonitih posledic, da bi se pritožba zaradi zamude zavrnila, pač pa se jo mora opravičiti v pritožbi.
S tem smo v kratkem pojasnili zakonite predpise glede zgradarine za zgradbe v katerih se izvršujejo gostilniške obrti.
~C>----------  *	J	’	-	illCI	l	JJl	1UU	L711U1C	Ul	uavaa	ua	J
bližini. Potom primerjave se namreč na- j promet. Iz gornjega je lahko razvidno,
oilnn	_	?	i _ * i ____________________________________ 4-nX1r/\
jemna vrednost zgradb silno težko pra> vilno določi, ker niso si popolnoma slične niti po legi, številu in kakovosti sob, še manj pa po donosnosti in morajo vsled tega služiti kvečjemu za utemeljitev predloga davčne uprave davčnemu odboru.
V smislu zakona o neposrednih davkih mora davčno oblastvo poiskati najbližjo podobno obratovalnico odnosno stanovanje. O podobnem stanovanju odnosno obratovalnici pa se more govoriti le to-
da je davčnemu oblastvu silno težko najti v bližini primerjalno stanovanje ali obratovalnico, ki bi bila popolnoma slična stanovanju ali obratovalnici za katero se odmerja zgradarina. Če bodo člani pazili na naše nasvete, potem bodo morali v marsikaterem slučaju iti s tožbo na upravno sodišče, ker je mogoče, da se bo tudi finančna direkcija, ki bo pritožbe na podlagi parifikacije izvršene zgradarinske odmere potrdila odmero davčnega oblastva.
Ustanovitev banovinskega prehranjevalnega urada v Ljubljani
Ban dravske banovine je ustanovil zaradi enotne organizacije za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami v dravski banovini prehranjevalni zavod. Za predsednika tega zavoda je imenovan bivši minister g. Snoj, za podpredsednika pa načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Muri.
Razdolžitev srednjega sloia
V Zagrebu posluje že 8 let Zveza dolžnikov srednjega sloja, ki vztraja na tem, da se izvrši razdolžitev tudi za urad-ništvo, gostilničarstvo, trgovino, obrtništvo in industrijo. Dokler ni bila ustanovljena banovina Hrvaška, so bili vai napori te zveze brezuspešni, ker jim merodajni krogi v Beogradu niso poklanjali nobene važnosti, pa čeprav je na čelu tega gibanja stal svoječasno celo aktivni minister g. Kožulj. Po ustanovitvi banovine Hrvaške pa lahko zaznamuje zveza dolžnikov srednjega stanu, ki sestoji iz vseh centralnih gospodarskih organizacij prav lepe uspehe. Dne 25. septembra t. 1. so se sestali zastopniki denarnih zavodov na področju banovine Hrvatske z zastopniki dolžnikov, kjer so denarni zavodi pristali, da se do nadaljnjega obustavijo vse dražbe in da se bodo znižale obresti oziraje se pri tem na višino obresti, ki so jih morali dolžniki dosedaj plačevati.
To rešitev je banska uprava Hrvaške banovine simpatično pozdravila in bi bila tozadevna uredba že davno izdana, če ne bi vladala upravičena bojazen, da se 'bodo zaradi enostranske rešitve o razdolžitvi srednjega stanu začeli izseljevati denarni zavodi v druge banovine,
IMENOVANJE NOVEGA NAČELNIKA NA OBČEM ODDELKU BANSKE UPRAVE.
Za načelnika občega oddelka banske uprave je bil imenovan g. dr. Lovro Bogataj.
samo da se izognejo izvajanju teh sklepov.
Iz tega izhaja, da bi se moralo tudi v ostalih banovinah ustanoviti neka za-jednica dolžnikov srednjega stanu, da bi bilo potem to vprašanje rešeno na enak način za vso državo. Ta zaključek v banovini Hrvaški je torej silno poučen za vse naše dolžnike srednjega stanu in ne bi bilo odveč, če bi se začeli tozadevni razgovori med dolžniki poedinih gospodarskih panog. Razdolžitveno vprašanje ni samo gospodarske, temveč tudi socialne važnosti, ker se mora popraviti krivica v vseh onih slučajih, kjer koli se ugotovi, da so denarni zavodi z visokimi obrestmi in z njihovo brezobzirnostjo uničili neopravičeno gospodarske eksistence. Zastarela načela kapitalističnega gospodarstva ne morejo več ovirati v današnji dobi pravične rešitve tega za marsikaterega nesrečneža, življenjskega vprašanja. Od samih dolžnikov srednjega stanu je torej odvisno, v koliko se bodo dosegle vsaj iste ugodnosti, katere se že nudijo od strani denarnih zavodov v banovini Hrvaški. Ustanoviti je treba posebno organizacijo, ki naj prevzame nalogo, da se doseže razdolžitev dolžnikov srednjega sloja.
i pa 3.75 din. Poleg tega so bile stavljene j še nekatere druge zahteve, ki jih naši zastopniki niso mogli sprejeti, vsled česar se je sklenilo, da izdela naša organizacija protipredlog, nakar se bo dne 29. oktobra vršil ponoven sestanek, da se po možnosti pride do kompromisne rešitve, v nasprotnem slučaju pa bo itak morala odločati banska uprava.
V pričakovanju olajšav za hotelske obrate
Kakor izhaja iz poročil, katere smo prejeli iz Beograda je prišla kr. vlada končno do prepričanja, da je nujno potrebno podvzeti neke ukrepe v svrho nadaljnega obstoja onih hotelskih obratov, ki so bili prizadeti zaradi nastalih prilik v svetu. G. finančni minister poskuša doseči rešitev tega vprašanja, zato se posvetuje z merodajnimi osebami pri Drž. hipotekami banki glede prevzema dolgov po tem denarnem zavodu, kakor tudi glede pretvoritve kratkoročnih v dolgoročne dolgove. Isto-tako se razpravlja tudi vprašanje glede znižanja obrestne mere.
Radi pospešenja te akcije je trgovinsko ministrstvo — uprava za turizem zaprosila zvezne gostilničarske organizacije v državi, da mu naj pošljejo po predloženih formularjih za po njem označena podjetja zahtevane podatke.
Zvezna uprava je takoj po prejemu tega poziva razposlala na 187 podjetij vprašalne pole ter smo določili rok za vrnitev teh pol 16. oktober. Z začudenjem pa moramo ugotoviti, da smo prejeli komaj eno tretjino odgovorov.
Pozivamo vse one podjetnike, ki so prejeli vprašalne pole, da jih takoj točno izpolnjene vrnejo, ker bomo s 10. novembrom zaključili te podatke in jih poslali trgovinskemu ministrstvu. Za one pa, ki teh vprašalnih pol ne bodo vrnili se bo smatralo, da ne re-flektirajo več na olajšave, ki se pred- ! videvajo.
Kdaj smejo hišni lastniki odpovedati stanovanje in poslovne prostore (lokal)?
Za dobo enega leta je izdal ministrski svet uredbo, ki omejuje pravico hišnih lastnikov glede odpovedovanja stanovanjskih in poslovnih prostorov (lokalov). Hišni lastnik sme tekom enega leta odpovedati najemninsko pogodbo samo:
1. če stanovanje ali poslovni prostor rabi za sebe ali za svoje oženjene sinove in omožene hčere;
2. če je treba zgradbo porušiti in na mesto nje zgraditi novo;
3. če najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem mesecu od dne, ko bi jo moral plačati;
4. če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge svrhe, kakor je njihov namen ali v nasprotju s pogodbo, daje prostore v podnajem ali jih namerno, odnosno po malomarnosti kvari, tako da se poškodijo;
5. če je najemnik ali njihovi sostano-
valci ali njihovi podnajemniki nemoralno ali pohujšljivo žive v stanovanju ali če hudo otežujejo bivanje hišnemu lastniku ali drugim stanovalcem v zgradbi;
6.	če so bili najemnik ali člani njegove rodbine sodno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, prizadejanih hišnemu lastniku ali članom njegove rodbine, razen v primeru, da so bili v takem dejanju od njih izzvani.
Razveljavljajo se vse določbe najemninskih pogodb, ki so bile že sklenjene ali se bodo sklenile, v kolikor so v nasprotju z gornjimi določili, ki veljajo v primeru prodaje tudi za novega lastnika zgradbe. Odpovedi strankam sporočene pred uveljavljanjem te uredbe se bodo, kolikor do tega dne niso bile pravnomočne, presojale po odločbah te uredbe. Ce sodišče ni rešilo eventuelnega ugovora proti odpovedi, potem je odpoved s to uredbo razveljavljena.
Zidi ne smejo izvrševati obrtov s predmeti ljudske prehrane na debelo
Vsi trgovinski obrti, ki se bavijo s prodajo ljudske prehrane na debelo, pa naj jih vodijo fizične ali pravne osebe, če so imetniki obrta Židje pridejo pod revizijo, katero izvršijo banske uprave. Zoper tako odločbo ni pravnega sredstva ne upravnosodnega postopka, kakor tudi ne pravice do povračila škode.
Žid, ki bi še nadalje vkljub prepovedi banske uprave obratoval, kakor tudi osebe, ki bi mu omogočale, da izvršuje še nadalje prepovedan trgovinski obrt se kaznujejo z zaporom do 2 let in denarno do 500.000 din.
111. seja posvetovalnega odbora za gostinsko stroko v Delavski zbornici
V prostorih Delavske zbornice se je vršil dne 2. oktobra t. 1. v okviru stalnega posvetovalnega odbora sestanek med zastopniki Zveze gostinskih nameščencev in naše zvezne organizacije v svrho ureditve minimalnih mezd za kvalificirano in nekvalificirano osobje. Zastopniki gostinskih uslužbencev zahtevajo, da naj se v krajih I. skupine, t. j. v Ljubljani, Mariboru, Celju, Bledu, Rogaški Slatini, Slatini Radenci, Rimskih Toplicah, Dobrni, Bohinjskem jezeru, Gozd Martuljku, Laškem in Kranjski gori poviša mezda za kvalificirano osobje v hotelih, restavracijah, kavarnah in pensionih na 6 din, za nekvalificirano pomožno osobje pa na 4.25 din na uro, dočim naj gostilničarji v teh krajih plačajo za kvalificirano osobje 5 din, za nekvalificirano osobje pa 4 din od ure. V vseh ostalih krajih dravske banovine pa zahtevajo za kvalificirano osobje v hotelih, restavracijah, kavarnah in pensionih 4.50 din, za nekvalificirano osobje pa 4 din od ure, dočim naj gostilničarji v teh krajih plačujejo za kvalificirano osobje 4.25 din, za nekvalificirano
TROŠARINE PROST UVOZ VINA IN ŽGANJA LASTNEGA PRIDELKA V LJUBLJANO
Vinogradniki smejo uvoziti na področja mesta Ljubljane iz lastnega vinograda brez plačila mestne trošarine na leto za lastno uporabo do 4 nad 18 let starih družinskih članov 150 litrov, do 8 družinskih članov 200 litrov, do 12 družinskih članov 250 litrov, nad 12 družinskih članov pa 300 litrov vina.
Iz lastnega pridelka proizvedena količina žganja, ki se sme uvoziti v mesto za lastno uporabo brez plačila trošarine, znaša do 5 družinskih članov starih nad 18 let 5 hl°, do 10 članov 10 hl°, nad 10 članov pa 15hl°.
I
Poročila tujsko-prometnih zvez
Tujskoprometni zvezi nameravata | tudi za zimsko turistično sezono 1940-[ 41 organizirati in izvesti kolektivno reklamo za Slovenijo v domačih časopisih. Zato pozivata zvezi članstvo, da naj jima javi svoje mnenje v tej zadevi in stavi predloge in sporoči posebne želje. Predvsem se jima naj sporoče predlogi glede j časopisov, ki bi naj prišli v poštev za objavo kolektivnih turističnih oglasov za zimsko sezono. Ravno tako važni so predlogi in želje glede terminov za objavo posameznih kolektivnih oglasov, kakor tudi mnenje, koliko objav bi najbolj odgovarjalo za učinkovito propagando zimske turistične sezone.
Istotako naj vsi na tujskem prometu zainteresirani gostilničarji sporoče pristojnim zvezam o gibanju in poteku letošnje glavne turistične sezone. Poročilo naj obsega statistične podatke o obisku turistov zaključno 30. septembra, obenem s primerjalnimi podatki za enako razdobje leta 1939. Tem podatkom naj bi sledila opažanja članstva o gibanju in poteku glavne turistične sezone, o verjetnih vzrokih morebitnega nazadovanja v turističnem prometu, o nedostatkih, ki so morda ovirali ugodnejši razvoj sezone itd.
Članstvo naj pošlje v pogled zvezama vse fotografije posnete ali zbrane v teku letošnje sezone, ki bi prišla v poštev v turistično propagandne svrhe. Primerne slike bi zvezi event. odkupile, na vsak način pa jih bodo obdržale v evidenci za konkretne propagandne potrebe. Zbiranju fotografij se naj posveti v jesenski prav posebno pa v zimski turistični sezoni.
Člani, ki so preko zvez prejeli od »Putnika« v Beogradu podpore, naj najkasneje do 1. novembra pošljejo podrobna poročila o tem, v kakšne svrhe so jih porabili.
Opustitev oficielnih turističnihh birojev. Zaradi sedanjih razmer so se opustile filijalke i»Putnika« v Parizu in Londonu.
Turistično propagandno zastopstvo v Celovcu. G. Ivo Schleicher, naš turistično propagandni zastopnik v Celovcu zopet redno posluje. Interesenti naj se obrnejo na njega in mu naj pošljejo propagandni materijal na naslov: Ivo Schleicher, Konsulat des Konigreiches Jugoslavien, Klagenfurt.
Novi natečaji za nemške marke. Glasom obvestila devizne direkcije Narodne banke je bil s 1. oktobrom obračunski tečaj za inkaso nemških turističnih čekov in kreditnih pisem, ki so bili izdani po 1. oktobru t. 1. zvišan od 14.80 na 15.80 din.
Sestanek na Bledu. Tujskoprometna zveza v Ljubljani sporoča, da namerava v mesecu novembru t. 1. sklicati
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico 'in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Te m pel«. Okus bo
popolnejši in----
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«!
na Bledu sestanek tujskoprometnih društev in ostalih organizacij Gorenjske. Dnevni red tega sestanka bo: Sanacija tujskih gostinskih obratov, prometna vprašanja (železniška, poštna in avtobusna) ter stanje cest, sanacija naselij, priprave za zimsko sezono in tozadevna propaganda, gmotno stanjje in možnost delovanja tujskoprometnih društev. Vsa gostinska združenja se naprošajo, da naj v pogledu sanacije tujskih gostinskih obratov pošljejo tej zvezi do konca meseca oktobra svoja mnenja in predloge z razpoložljivimi podatki.
Točenje alkoholnih pijač po privatnih osebah na deželi
Že vsa leta so se naši gostilničarji pritoževali, da točijo po kmečkih hišah žganje, sadjevec in vino in je bilo tega brezpravnega točenja posebno lansko leto mnogo, ko je bilo dosti sadja in ko še niso bile fige in rozine tako drage. Posebno vneto se je točilo v onih krajih, kjer so bile vojaške edinice. V teh okoliših so posestniki dovažali od vinskih trgovcev vino, žganje pa so si sami skuhali ter ga prodajali po hišah, kjer so bili nastanjeni vojaki in po vojaških taboriščih. Seveda je bila pretvorjena marsikatera hmečka hiša v stalno zabavišče, kjer se je godlo in plesalo po cele dneve in noči. Vse to se je dogajalo pred očmi oblastva in nadzornih organov in se še dogaja danes. Letošnje leto sicer ne kuhajo toliko žganja, ker je bila sadna letina slaba, zato pa. tem pridneje dovažajo vino od vinskih trgovcev ali pa ga jim potniki sami dostavijo na dom. Točenje ni prenehalo, šušmarstvo je v polnem razcvetu, tako da je pijančevanje vsesplošno, kar pa gre le na rovaš gostilničarja, ki ima to prednost, da lahko pri praznih lokalih plačuje davke in takso za svojo obrt. Ko je pobojev dovolj se tu in tam oglasi kak narodni krotitelj ter opoeori oblastvo in javnost kako nujno je potrebno skrčiti v gostilnah policijsko uro, da se pijančevanje med ljudstvom zaustavi. S takim sporadičnim kriko« je potem tudi vse storjeno, kar se pač more storiti pri današnjih prilikah in pri bojazni, da se kmečkemu prebivalstvu ne zameri.
Kako razširjeno je šušmarstvo naj služi za primer samo okoliš sreskega načelstva v Škofji Loki, torej tam, kjer se izdajajo še nadalje gostilniške koncesije. Da lahko navedemo te primere je
7VW
ji Pristna in priznano p#na
HALOŠKA VINA
priporoča cenjenim gostilničarjem
VINARSKA ZADRUGA V PTUJU
Domača žganjarna in destilacija
..JELEN”
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blagol - Nizke cene!
IVAN ZALETEL
Telefon štev. 710
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
izključna zasluga šefa glavnega oddelka finančne kontrole v Kranju g. podin-špektorja Janka Torkarja in organov finančne kontrole v Škofji Loki in Gorenji vasi. V kratki dobi se je tem vzglednim organom posrečilo zajeti sledeče osebe, ki so se brez vsake bojazni bavile s šušmarstvom. To so:
Žontar Alojzija, Virmaše 48, Čemažar Frančiška, Forme 1, Mlinar Katarina, Papirnica 3, Košenina Ivanka, Papirnica, Žagar Peter, Papirnica 9, Žagar Ivana, Stara Loka 63, Jugovič Marija, Stara Loka 73, Lauter Julijana, Virmaše 46, Langerholz Marija, Virmaše 55, Podobnik Ivana, Stara Loka 72, Bernard Ivana, Virmaše 30, Hafner Neža, Suha 42, Kalan Marija, Suha 33, Krmelj Jožefa, Grence 15, Galičič Franc, Hlavče njive 2, Bogataj Andrej, Hlavče njive 3, Kržišnik Matevž, Hlavče njive 8, Str-žinas Tomaž, Hlavče njive 9, Justin Janez, Hlavče njive 10, Demšar Anton, Gornje brdo 9, Ceglar Frančiška, Gornje brdo 12, Mrak Maks, Dol. brdo 20, Peternelj Barbara, Malenški vrh 10, Jelovčan Anton, Malenški vrh 2, Peternelj Martin, Podgora 27, Kos Anton, Gor. dobrava 29, Trček Marija, Gor. dobrava 5, Čelik Janez, Volča 2, Kalan Franc, Volča 8, Čemažar Janko, Mura-ve 12, Podobnik Blaž, Murave 9, Peternelj Janez, Gorenja Žetina 4, Šink Vladislav, Gorenja Žetina 1, Urh Alojzij, Zapreval 2, Kranik Frančiška, Zapreval 10, Gartner Janez, Mlaka 5, Martinčič Martin, Lučine 32, Malovrh Jože, Št. Jošt, Buh Ivana, Goli vrh 2 in Justin Vinko, Št. Jošt.
Vse te šušmarje od katerih so nekateri v enem mesecu potočili po 10 hi vina ih poleg raznih drugih pijač še preko 15 hi vina, je pristojni oddelek finančne kontrole naznanil obrtni oblasti v kaznovanje, davčni upravi pa zaradi obdavčitve s pridobnino in davkom na poslovni promet. Potrebno pa bi jih bilo obdavčiti še z zgradarino, ker se v svojih hišah bavijo obrtoma s točenjem alkoholnih pijač in izkuhavanjem jedil.
Gostilničarji škofjeloškega sreza morajo biti za energično preganjanje šuš-mafjev hvaležni vestnim in požrtvovalnim finančnim organom, katerim naj izrečemo tudi tem potom svojo zahvalo. Če bi povsod pobijali organi s tako vnemo zakotno točenje, potem bi državni, banovinski in občinski blagajni pripomogli do lepih dohodkov.
Tu je jedro problema pijančevanja in razuzdanja po podeželju, ker se ničesar ne ukrene, da bi se ta vsesplošna razvada ukinila, ki je plod dolgoletnega toleriranja in političnih razdrapanih razmer. Kmečko prebivalstvo se je tako zdemoraliziralo, da nima niti najmanjšega rešpekta pred predpisi, oblastvom in njegovimi organi.
Razmere, ki vladajo v škofjeloškem srezu pa niso prav nič boljše v ostalih obmejnih srezih, kakor n. pr. v logaškem, mariborskem itd.
Dva brezmesna dneva
Od 5. oktobra dalje sta določena četrtek in petek za brezmesna dneva.
Ob teh dneh je prepovedana vsakršna prodaja presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno.
Restavracije, javne (kuhinje in drugi gostinski obrati ne smejo oddajati ob teh dneh jedila s telečjim, govejim ali svinjskim mesom.
Ta prepoved se ne nanaša na možgane, jezik, pljuča, srce, jeter, ledvice, vampov, črev, vranic, glav, parkljev, nog, in podobno.
Vobče ostanejo vsi dosedaj tozadevni obstoječi predpisi, kakor tolmačenja še nadalje v veljavi.
Uradno dne 15. oktobra 1940 ugotovljene tržne cene
v Ljubljani in Mariboru
Pokalica
Žganje
Čaj
Kava Rio Kava pražena la Kava pražena Ha Sladkor kristal Sladkor v kockah Riž
Vinski kis Navadni kis Poper cel Poper zmlet Rozine
Testenine jajčne Testenine navadne KaSa
Moka enotna Moka ajdova la Ržena moka Zdrob koruzni Solata glavnata Solata endivija Cvetača Čebula Česen
Fižol stročji Kolerabe Špinača Zelje kislo Ohrovt Krompir Repa kisla Drva trda
komad 2—2.50 2.50 liter 30-36 28-36 kg 250-300 200-500 84—92 76-96 120-132 104-136 108-120 96- 120 14	15	50
15.50	17.50
' 12-18 11-16 4-5	3-8
2.50 - 3	2-2.50 90-110 80-150 90-110 88-150
26-33	14.-
16-20	14-24
10-14	-
6.50-7	5.50
5	4.75-5
8-9	8
5.50-6 5.50-6 6-7	4.50-6.50
3	0.50-1.50
3	0.50-1.50
5-7	2-8
2	2-3
6-10 6-10 8—10 kup 1
4	2-6
4 kup 1 3-4	5
1.50—2 kom. 0.50-2
1.50	1.60
3	3
m3 145-160 170—175
Predmet Količina	C t n e: v	Ljubljani	v Mariboru
Goveje meso I. vrste kg		16- 18	16-18
11.		13-15	13-15
» III.	» »		12
Jezik	>	18	12-36
Vampi	»	10	8-10
Pljuča		6	5- 6
Jetra		14	8-14
Ledvice	>	16	12-16
Možgani	»	20	10-16
Loj	»	6-14	8-10
Telečje meso I. vrste »		18	12—18
» » 11.	» »	14-16	12-16
Jetra	» »	14	14-22
Pljuča		15	—
Možgani	»	■7	16
Ledvice		16	—
Ledvična pečenka »		—	14-18
Svinjsko meso I. vrste >		—	—
II.	» »	18-24	21-22
Pljuča	» »	8	—
Jetra	>	15	16
Ledvice	>	19	18
Glava	»	9	10
Mast	»	28	26-29
Prekajena glava	»	12	12-17
Slanina	»	23-25	23-24
Salo	»	26	24
Klobase krakovske »		30	30-45
Hrenovke	>	24-26	24-30
Kranjske klobase (suhe) >		30-60	35 -50
Posebne	»	25-30	22-30
Safalade	>	24-26	22-30
Tlačenke	>	16-20	30
Prekajena slanina	»	25-30	24-35 j
Piščanec	komad	16-30	14-35
Piščanec zaklan	kg	32-26	26
Kokoš	komad 25—40		25-35
Kokoš zaklana	kg	27-30	20-22
Raca	komad	26	15-22
Gos	>	24-26	—
Sardelice	kg	16	16-18
Cipli	>	24	18
Mleko	liter	2-2.50	2-3 1
Maslo presno	»	32-40	32-36
Maslo čajno	kg	42-48	40-48
Sir trapist	»	28-34	22-40
Jajca	kg 1.50-	-1.75 1.25-1.75	
Kruh enotni	kq 5.25			
Kruh črni kmečki	»		5.50
Drobtine	>		14
Jabolka	»	3-8	3-8
Breskve	»	6-10	8-14
Grozdje	»	6-14	10-16
Hruške		3-16	8-16
Orehi celi	>	10	7-9
Orehi luščeni	»	34—36	28-32
Limone	komad 0.75-1 0.75-1.50		
Kostanj	kg	4-6	5-6
Mandeljni	»	50-70	34-56
Vino belo novo	liter	12-16	10-14
Vino belo staro	»	12-16	12-16
Vino rdeče	»	12-14	—
Vino črno	»	12-16	10-14
ln zopet nove gostilne...
Kljub vsem navodilom ministrstva in kr. banske uprave se otvarjajo še vedno novi gostilniški obrati. Tako je sresko načelstvo v Šmarju pri Jelšah dovolilo neki Ani Kovačevi, gostilno v Planini pri Sevnici, t. j. v kraju, ki šteje 228 prebivalcev in ima že 7 gostiln. Na ta j
način bo Planina pri Sevnici dosegla v času, ko se s časopisjem, letaki in slikami vodi neizprosen boj proti pijančevanju slovenskega ljudstva, svojevrsten rekord, da bo imelo 28 tržanov po 1 gostilno.
Ravno tako je sresko načelstvo v Škofji Loki izdalo odločbo št. 7979 z dne 19. septembra, s katero se dovoljuje gostilničarki, ki ima že eno podružnico, da otvori v Prtovču še drugo podružnico. Prtovč pa ima le 7 hiš, od katerih sta 2 v lasti posestnikov, 5 pa v lasti kočarjev. Iz samih teh številk je menda dovolj razvidno, da je bila nova pomožna gostilna nujno potrebna.
Poglejmo, če so se upoštevali vsi obstoječi predpisi. Važno je namreč navodilo ministra trgovine II. br. 32.696/u z dne 4. decembra 1936., ki se tiče ustanavljanja gostilniških podružnic. V tem razpisu odreja minister, da je treba vsako podružnico smatrati kot samostojen obrt in da se naj vsled tega, dovolila za podružnice ne izdajajo. Upravne oblasti naj vsako prošnjo za otvoritev podrunžic odbijejo. V kolikor pa se izda vsled nujne potrebe dovolilo za ustanovitev podružnice, potem je treba postaviti v smislu § 133. odst. 2. obrt. zakona poslovodjo, ki mora imeti predpisano strokovno izobrazbo za predmetno gostilniško podružnico. Z eno besedo za podružnico veljajo isti predpisi, kakor za ustanovitev samostojnega obrata. Poglejmo si tedaj, v koliko odgovarja ta podružnica tem pogojem. Sresko načelstvo je očividno brez komisijskega ogleda dovolilo ustanovitev gostilniške podružnice v zgradbi, ki je bila pred kratkim še hlev. Po prezidavi je polovica zgradbe namenjena še hlevu, polovica zgradbe pa se sestoji iz kuhinje in majhne sobe v izmeri 4X4 m. Višina sobe znaša 1.90 do 2 m.
Najbrž zaradi idile, ki je končno ena izmed glavnih činiteljev tujskega prometa, pa je gostilniška kuhinja tako tesno povezana s hlevom, da se lahko j iz kuhinje neposredno stopi v hlev, odkoder se pretaka gnojnica izpod poda kuhinje in gostilniške sobe v pred hišo se nahajajoči kanal. Omenjena gostilničarka, ki bi najraje v vsakem kraju ustanovila podružnico, ni prijavila poslovodje, temveč vrši poslovodstvene posle brez odobritve osebe, ki ni imela z gostilno še nikdar opravka. Kot se vidi, so se predpisi naravnost skrupulozno izvajali.
Tako smo dobili naenkrat 2 novi gostilni, ki sta bili, kar lahko javnost sama presodi, nujno potrebni in vse to le v prid iztreznjenja ljudstva.
NAŠA INDUSTRIJA PIVA v I. POLLETJU 1940.
Po podatkih Narodne banke niso vojne prilike nič vplivale na proizvodnjo piva, ker uporablja ta industrija izključno domače sirovine in dela tudi samo za domače tržišče. Število delavcev se je povečalo v tej industriji v prvem polletju za 9% napram istemu časovnemu razdobju od lanskega leta. Proizvodnja pa je povečana za 14%. Po statistiki Centrale industrijskih korporacij je bilo v prvem polletju prodanih 212.806 hi piva. Vkljub hladnemu vremenu, ki v veliki meri vpliva na prodajo je bilo letos v tej dobi potrošenih za 29.719 hi več, kakor v istem času lanskega leta. Tako se pivovarniška industrija sigurno vrača na proizvodnjo, ki je bila pred ekonomsko krizo 1931-34. Povečana potrošnja piva pa se pripisuje tudi povečanju kupne moči konzumenta posebno na deželi.
VAŽNA DOLOČILA UREDBE O POBIJANJU DRAGINJE
Čl. 7.
Uredba o pobijanju draginje se glasi:
»V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in ostalih gostinskih obratih se označujejo cene jedil in pijač v jedilnem listu po običajnem načinu.
V hotelih in ostalih gostinskih obratih, ki oddajajo sobe, mora biti nabit v vsaki sobi njen cenovnik. Iz cenovnika mora biti razvidno tudi, od katere ure pa do katere ure se označena cena računa in koliko je najmanj časa za odpoved. V označeno ceno se računa tudi nagrada za postrežbo, kar se mora v ce-novniku izrecno navesti.«
Čl. 8.
Prepovedano je proizvajalcem, posredovalcem in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kot je tista, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Novi grobovi Henke Franci*
V bolnici v Ormožu je na operaciji želodca podlegel znani hotelir g. Franc Henke iz Laškega. Njegovi stariši so se preselili v Laško, kjer so 1. 1904. kupili hotel Horiak. Med vojno je prevzel hotelsko obrt naš pokojnik, ki ga je s svojo soprogo zelo povzdignil, saj je bil kot izučeni kuhar vseskozi strokovnjak.
Pokojni je bil vedrega značaja, ljubitelj petja in navdušen lovec. Udejstvoval se ni samo v našem združenju, ki ga bo težko pogrešalo, temveč tudi pri raznih človekoljubnih društvih.
Pokojnemu bomo ohranili topel in trajen spomin. Svojcem naše iskreno sožalje !
Nova gostilna v Novem mestu na vidiku
Neka Zorc Jožefa iz Prečne, kateri je bila prošnja za podelitev gostilniške koncesije že enkrat od sreskega načelstva in od banske uprave zavrnjena je ponovno vložila prošnjo, da bi smela voditi gostilniško obrt v Novem mestu na Zagrebški cesti št. 5, ki bi bila istočasno sedmo gostilniško podjetje v razdalji od 300 m. Sresko načelstvo je že s prvotno odločbo popolnoma pravilno v svoji odklonitveni odločbi izvajalo, da je nova gostilna v Novem mestu nepotrebna, ker je že 34 takih podjetij, ki komaj životarijo. Zorc Jožefa, ki živi menda v Stični in ki je kupila to hišo ne bo sama izvrševala tega obrta, temveč bo vzela najbrže poslovodkinjo, saj je tudi sedaj v isti gostilni izvrševala gostilniško obrt že eno leto brez vsakega dovoljenja neka ženska, ki je sedaj v strahu pred preganjanjem zadevo rešila tako, da je vzela prejšnjo koncesijonarko nazaj v svoj obrat. Prepričani smo, da bo upravno ob-
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše goste
planinsko cvetlični med
■ e v MEDARNI
LJUBLJANA - Židovska 6 ®
katera Vas najbolje postreže.
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°1q11 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
V V V
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo, kije obenem zdravilno za mnoge bolezni
arca, želodca, jeter, žolča, ledvic, razne katarje in iiiienje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev.
ali pa dobivajo manjšo, kakor je običajno.
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE
*
lastvo ponovno prošnjo istotako odklonilo, ker niso nastopili prav nobeni momenti, ki bi potrebo 'kraja po novi gostilni opravičevali. Poleg tega nam je tudi poznano, da so se merodajni krogi vendarle enkrat odločili, da brezobzirno preprečijo nadaljno naraščanje že itak prekoštevilnih gostilniških obratov v dravski banovini. Uverjeni smo, da bosta sresko načelstvo in davčna uprava po svoje obračunala z ono šušmarko, ki je preko enega leta vzdrževala, vsaj tako se govori — gostilniško obrt v tej hiši brez dovolila.
MINIMALNE MEZDE ZA TRGOVSKO IN OSTALO VIŠJE POMOŽNO OSOB-JE POVIŠANO.
S 1. novembrom stopi v Veljavo nova odredba minimalnih mezd za osobje, ki je zaposleno v industrijskih obrtih, trgovinskih podjetij in ki upravlja pretežno trgovske ali pisarniške posle in mu je ta redna zaposlitev glavni poklic. Od te odredbe so izvzeti učenci, praktikanti, pomožno osobje izpod 18 let staro in ono osobje, ki se mu samo izjemoma poveri opravljanje trgovskih
ali pisarniških služb ali ki opravlja pretežno podrejene posle.
Minimalna mezda znaša za te osebe 1300 din mesečno od katerih se lahko odbije za v naravi prejeto hrano 360 din mesečno in vrednost stanovanja z 60 din.
ALI MOEAJO GOSTILNIČARJI SINOVE IN HČERKE, KI SE UČE GOSTILNIČARSKE OBRTI PRIJAVITI
BOLNIŠKEMU ZAVAROVANJU?
Ker je še marsikateremu nejasno ali se mora sina in hčerko prijaviti bolniškemu zavarovanju pojasnjujemo, da je vsak gostilničar, ki je sklenil s svojim sinom ali hčerko vajeniško ali pomočniško razmerje in ga prijavil tudi pristojnemu gostilniškemu združenju dolžan prijaviti svoje otroke za slučaj bolezni in nezgode v zavarovanje.
Po § 3. zakona o zavarovanju delavcev so namreč podvrženi zavarovanju vsi, ki na temelju kakršnegakoli službenega razmerja dajejo svojo telesno ali umsko delavno moč v najem. Temu zavarovanju so podvrženi tudi vajenci, praktikanti in osebe, ki vsled svoje ne-izvežbanosti ne dobivajo nobene plače
ALI SPADA DEKLA K ZASEBNEMU ALI GOSTILNIŠKEMU GOSPODINJSTVU?
Ker so v pretežni večini podeželski gostilničarji v prvi vrsti kmetovalci in smatrajo gostilniško obrt le za postranski poklic, nastane vprašanje ali je deklo in ostalo služinčad prišteti k zasebnemu ali pa gostilniškemu gospodinjstvu v pogledu bolniškega zavarovanja.
Dekle in ostala služinčad spadajo k onemu gospodinjstvu, v katerem so v pretežni večini zaposlene. Če gostilničar dokaže, da uporablja deklo v pretežni večini v zasebnem gospodinjstvu n. pr. pri kmetijskih poslih, potem jo mora OUZD uvrstiti v najnižji mezdni razred. Zato naj gostilničarji in gostilničarke takoj po prejemu odloka Okrožnega urada za zavarovanje delavcev o razvrstitvi služinčadi odgovorijo temu uradu, da je dekla v prvi vrsti zaposlena pri obdelovanju polja, krmljenju prašičev, živine itd. Če bodo dovolj tehtni razlogi bo Okrožni urad spremenil razvrstitev.
kacijo za uradniško zvanje po § 45. odst. 1. zakona o uradnikih.
Da imajo dvorazredne trgovinske šole po § 5. zakona o srednjih trgovinskih šolah čin 6 razredov srednje šole. To pa velja samo za razvrstitev v državni službi in za ugodnost skrajšanega roka.
Razglas
CIN RAZNIH ŠOL IN TEČAJEV
Prosvetni minister je po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta odločil, da redno opravljeni mojstrski izpit katerekoli stroke ustreza ne glede na predhodno šolsko izobrazbo izobrazbi dveh razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvaničniško zvanje po § 10. zakona o uradnikih.
Da daje dovršeni I. razred na trgovinski akademiji ali trgovinski šoli v katero stopi dijak po dovršeni nižji srednji šoli, kvalifikacijo po § 45. odst. 1. zakona o uradnikih.
Da ustreza 2-letna nižja kmetijska šola s pozneje dovršenim 3., razredom nižje kmetijske šole izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifi-
Okrajno sodišče v Gornjem gradu razglaša, da je Suhadolniku Roku, posestniku »pri Sv. Duhu štev. 20, občina Solčava na podlagi razsodbe okrajnega sodišča z dne 17. 9. 1940. prepovedano zahajati v krčme do 26. 9. 1941.
Okrožno sodišče v Celju razglaša pod VII. Kzp. 362/40-47 z dne 4. okt. 1940. sledeče:
S tusodno sodbo z dne 19. avg. 1940. je bila zoper Ureka Martina, delavca iz Trebeža občina Artiče po § 55. K. z. izrečena prepoved zahajanja v krčmo za dobo enega leta po prestani kazni, Ker je bila v cit. sodbi izrečena zaporna kazen spremenjena z amnestijskim ukazom od 6. sept. 1940. v denarno kazen je računati 1-letno dobo trajanja izrečene očuvalne odredbe od dneva amne-stijskega ukaza od 6. sept. 1940. in bo ta doba potekla dne 6. sept. 1941.
Raznoterosti
— Seja stalnega posvetovalnega odbora za gostinsko stroko pri Delavski zbornici. Dne 29. oktobra 1940 se bo vršila 4. seja stalnega posvetovalnega odbora, ki bo obravnavala spremembo dosedanje uredbe o minimalnih mezdah za gostinsko stroko in sestavo pravilnika za posebne izpite v gostinski stroki.
— Ali se lahko spreminjajo občinski proračuni od strani nadzornega oblast-va? Glasom § 79. uredbe o proračunskih dvanajstinah z dne 31. marca 1940, lahko oblastvo, ki odobrava; občinske proračune, spremeni predložene občinske proračune tako v razhodkih in dohodkih, kakor tudi v davščinah, ki jih pobirajo občine za kritje svojih razhodkov.
D	E L N	I	S K	A
D	R U	v z	B	A
P	IVOV	A	R N	E
„union“-L3UBhDfinfl
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
union pido
v sodih ki steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
*
Z odličnim spoštovanj eia
Delniška družba pivovarne
„11111011“ IsJUBIjDflnfl
Va hi Tvmu% tfakaraift v Celin: Josip Kladnik. — Za lastnika: »Zvena združ. gosta, obrti drav. banovine v Ljubljenk«: Pero Karol. — Oba v Ce^a.