V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 19. 10. 1984 CENA 18 din V. d glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ofe 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 81 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO zbor m pihalna godba Alpina. Veča Žireh na ,2. in 13. strani. 4ra™?o«H™l7Ze športne m kulturne prireditve. — Foto: F. Perdan stemine aruge Slabe poslovne odločitve botrujejo izgubam 2kw združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupštine Škofja Loka sta obravnavala težave v reteški Iskri — Ugotoviti je treba ocfgovornost vodilnih delavcev v tozdu, delovni organizaciji in sozdu J V Iskrini Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah pri Škofji Loki, d junija pod prisilno upravo, ftkončali prvi del sanacije. Prisilni »avitelj je moral ugotoviti dejan-ipredsednika komiteja za družbe- ranje pri občinski skupščini htm Terpinc. Dejal, da so za teža- /eeji meri krivi sami. Proiz-\k 0 M povečevali predvsem s šir- jenjem zmogljivosti in velikim zaposlovanjem zlasti nekvalificiranih delavcev, proizvodni program je bil že vseskozi zastarel in je temeljil na licenčnih odkupih v tujini opuščenih programov, ki so jih delali v majhnih serijah. Veliko poslovnih odločitev je bilo napačnih, proizvodnjo so širili predvsem na račun kreditov in nove naložbe niso vračale vloženih sredstev. Posledice vseh teh slabosti so se prvič jasneje pokazale ob zaključnem računu za leto 1981, ko so se srečali z rdečimi številkami, ki so jih še sami pokrili. Že naslednje leto je bila izguba večja, vendar je sanacijski program predvidel le kratkoročne ukrepe, ki pa jih niso izvajali. Izgubo pa so pokrili s pomočjo delovne organizacije Široka potrošnja ter občinskih rezerv. Za lani so v Retečah napovedovali pozitivni rezultat, vendar so morali kasneje priznati, da so računali na pamet. Obračun prihodkov in stroškov je namreč prikazal 100 milijonov dinarjev primanjkljaja, ki so ga s skupnimi močmi Iskre, banke in Kmetje hitijo — Letos je za kmetijstvo neugodno vreme; medtem ko se jt luni otepalo s sušo, ima letos težave z obilnimi padavinami in z ^a-kasnelo rastjo. Kmetje v teh dneh hitijo s spravilom silažne koruze (na tliki). Le-ta povsod še ni dozorela, vendar se že mudi zaradi setve ozimne pšenice. Strokovnjaki zatrjujejo, da bi moralo biti pšenično teme v zemlji že v prvi polovici oktobra, pa povsod še niso ovravili tetvenih del. — Foto: F. Perdan občinskih rezerv še pokrili. Izdelali so tudi sanacijski program. Vendar je prevladala stara navada, da se sanacija konča s sprejetjem programa. Zato je občinska skupščina junija uvedla prisilno upravo. Precej pregovarjanja je bilo potrebnega tudi zato, da sta se v reševanje reteških težav vključila delovna organizacija Široka potrošnja in sestavljena organizacija Iskra. Delavci so bili o razmerah zelo slabo obveščeni in so se šele s pomočjo časopisov, radia in TV seznanili s svojim položajem. To pomeni, da so vodilni delavci tako v tozdu kot delovni organizaciji in sozdu vseskozi ravnali dokaj neodgovorno. Zato so zadolžili komisijo za družbeni nadzor pri občinski skupščini, da začne postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih. Med predlogi kako rešiti reteško proizvodnjo se zdi najbolj sprejemljiv ta, da se reteška tovarna kot obrat pripoji k Iskri Železniki. Vendar pa se v Železnikih lahko pogovarjajo o prevzemu šele potem, ko bo izvedena finančna sanacija tozda, za kar bi potrebovali okoli 700 milijonov dinarjev. Če se delavci v Železnikih ne bodo ogreli za ta predlog in če ne bo denarja za nepokrite finančne obveznosti, bo morala tovarna v Retečah v likvidacijo. Nikakor pa sprememba delovnega programa ne bo zagotovila dela za vse delavce. Zato naj bi se vsi v občini prizadevali, da bi zanje našli delo v drugih loških kolektivih. Menijo, da ni bojazni, da bi kdo, ki je pripravljen delati, ostal brez zaposlitve. L. Bogataj Prijeten Glasov izlet Kranj — Preteklo soboto se je 90 naših naročnikov udeležilo izleta v Koper. Da je izlet minil v zadovoljstvo vseh, gre zahvala predvsem veseli popotniški druščini, prav tako pa tudi vsem, ki so razen turistične agencije TTG železniškega gospodarstva Ljubljana sodelovali pri organizaciji izleta. To so Špecerija Bled, ki je poskrbela, da izletniki med vožnjo z vlakom niso bili lačni in žejni, Creina iz Kranja, Kinopodje-tje iz Kranja, Sava iz Kranja, Po-slovnoprireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja, Metalka Ljubljana — TOZD Triglav Tržič, Ili-rija-Vedrog iz Ljubljane, ETA iz Kamnika, Astra iz Kranja in Lepenka iz Tržiča. Vsem še enkrat hvala v prepričanju, da bomo pri Glasovih izletih še naprej sodelovali! Vodilni so krivi, posledice pa nosijo delavci Na seji družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela škofjeloške občinske skupščine, ki sta se v sredo sestala zaradi reševanja težav v reteški Iskri, so naročili komisiji za družbeni nadzor pri občinski skupščini, naj v sodelovanju z delavsko kontrolo začne postopek za ugotavljanje odgovornosti vodilnih in drugih delavcev v temeljni organizaciji v Retečah kot tudi v delovni organizaciji Široka potrošnja in sestavljeni organizaciji Iskra. Tovarna je zašla v kritičen položaj predvsem zaradi napačnih poslovnih odločitev v preteklosti in neuresničevanja sanacijskih programov v zadnjih letih. Kako bo potekalo ugotavljanje odgovornosti, je predvsem zadeva družbenopolitičnih organizacij in drugih odgovornih s tega področja. Tisti, ki bodo spoznani za krive, bodo Judi kaznovani. Že sedaj pa posledice neodgovornosti občutijo delavci, ki so imeli zelo malo ali pa nič pri napačnih odločitvah, pri uvajanju zastarelih programov v proizvodnjo, pri povečevanju zmogljivosti, slabi organizaciji dela in prekomernem zaposlovanju. Dosedanji začasni upravitelj Vence Ambrožič je posebej poudaril, da so delavci v Retečah prav tako pridni kot drugod, da požrtvovalno delajo in so prav tako strokovnjaki na svojem področju. Težko jim je sedaj očitati, da bi morali zahtevati drugačno ravnanje od vodilnih, če o katastrofalnem finančnem stanju niso bili obveščeni in če so bile te razprave omejene na ozek krog vodilnih. So pa zato sedaj pred vprašanjem: bo zame še delo v spremenjenem proizvodnem programu, kje bom našel drugo delo, bom prihodnji mesec še dobil osebni dohodek, kako bo živela moja družina . . . L. Bogataj Srečanje gorenjskih tekstilnih delavcev Na Bledu bo v soboto, 27. oktobra, drugo srečanje gorenjskih tekstilnih delavcev. Začelo se bo že ob 8. uri s tekmovanjem v šahu in kegljanju, ob 9. uri bo posvet zadolženih za šport in rekreacijo, pred vhodom v festivalno dvorano pa bo začel igrati pihalni orkester iz Gori j. Srečanje se bo ob 10. uri začelo v festivalni dvorani, udeležilo se ga bo 250 delavcev iz petnajstih gorenjskih tekstilnih tovarn. Uvodoma bo spregovoril predsednik gorenjskih sindikatov Ivan Torkar, Slavko Zalokar iz Tekstilindusa bo govoril o bodočem razvoju tekstilne industrije, Anton Pelko s kranjske.tekstilne šole o izobraževanju kot sestavnem delu razvoja tekstilne industrije. Imenovali bodo odbor za pripravo praznovanja 50-letnice tekstilne stavke ter sklepali o organiziranju športnih srečanj gorenjskih tekstilnih delavcev. Pripravili bodo tudi modno revijo in sejem tekstila in, konfekcije. Pravna pomoč zoper krivice Dve leti že pravna posvetovalnica pri občinskih svetih zveze sindikatov na Gorenjskem nudi pravno pomoč delavcem — Najpogostejši nasveti v zvezi z delovnim razmerjem, razporejanjem delavcev, osebnim dohodkom, disciplinskimi zadevami in podobno ... — Pomoč tudi sindikalnim organizacijam Kranj — Da bi bilo manj pravd na sodiščih združenega dela, je kranjski sindikat pred dvema letoma začel s pravnimi nasveti v pravni posvetovalnici. Z njeno pomočjo naj bi se sporna razmerja v združenem delu razrešila že prej. Naloga pravne posvetovalnice pa ni zgolj dajanje nasvetov, temveč delavci od nje pričakujejo, da jih zastopa pred samoupravnimi organi tovarne, kjer delajo, in če je neizogibno, tudi pred sodiščem. Posvetovalnica naj bi bila namenjena tudi osnovnim sindikalnim organizacijam, če bi se našle v podobnem precepu kot delavci, vendar se organizacije za zdaj še niso obračale po pravno pomoč. Dveletna praksa pravne posvetovalnice, ki je sčasoma prešla občinske meje, je pokazala, da najštevilnejša sporna razmerja nastopajo v zvezi s sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja. Sporno je poskusno delo, kjer negativna ocena poskusnega delavca lahko spravi v sila neugoden položaj in tako težko najde zaposlitev. Združeno delo bi moralo drugače preverjati znanje in sposobnost poskusnih delavcev. Razporeditev delavcev na druga delovna mesta rojeva tudi številne težave, ker organizacije združenega dela povsem napak razumejo določila splošnega akta o delovnih razmerjih. Glede osebnega dohodka je videti, da delavci slabo poznajo splošne akte, ki so osnova za delitev osebnih dohodkov, ali pa jih ne razumejo, zato se neredko zatečejo po pravno pomoč. Nič čudnega, saj je način dolo- SAMO ŠE DANES IN JUTRI DNEVI DALMATINSKE KUHINJE V KAZINI HOTELA PARK OD 19. URE DAUE. Originalna dalmatinska klapa »Maraska« in ansambel BLUE OUP. Poizkusili boste sveže ribe, rake, školjke in pristna dalmatinska vina. Rezervacije Hotel Park 77-945. Vabljeni! - J čanja osebnega dohodka vse bolj zapleten. Nekaj primerov je kranjska pravna posvetovalnica beležila tudi v zvezi z disciplinskimi ukrepi. Disciplinski organi se namreč običajno zadovoljijo le s skopim dokazovanjem in površnim iskanjem vzrokov, ki so botrovali, denimo, neopravičenemu izostanku z dela. To gre kajpak v škodo delavčevih pravic. Disciplinske komisije običajno delavcu ne nudijo dovolj možnosti za obrambo, slabo opredeljujejo kršitev in se ne odločijo vedno pravično za disciplinski ukrep. Zaostren je tudi problem delavcev alkoholikov, saj o njih ne govori natančno noben samoupravni akt. Alkoholiki se šele pO najstrožjem disciplinskem ukrepu običajno odločijo za zdravljenje. To je le nekaj najbolj tipičnih primerov iz bogate prakse kranjske pravne posvetovalnice. Danes v Kranju skorajda ni organizacije ali delovne skupnosti, iz katere vsaj en delavec ne bi iskal pomoči pri sindikalni pravni posvetovalnici. Za obravnavo njihovih spornih razmerij delavci potrebujejo samoupravne splošne akte iz svoje delovne organizacije, vendar do njih pogosto nimajo dostopa. Vzdušje v nekaterih organizacijah je celo tako, da si za potrebne akte niti ne upajo zaprositi. D. Z. Žlebir Če še niste plačali naročnine za Glas, jo nakažite na žiro račun 51500-603-31999 NOTRANJA POLITIKA PETEK, 19. OKTOBRA 1 Komunisti premalo povezani r V okviru razprav na predloge sklepov 13. seje CK ZKJ so komu nisti v Iskrinih delovnih organizacijah ne le ocenjevali sedanje razmere, pač pa so dali tudi vrsto pobud za boljše delo ZK, delovanje delegacij, usposobitev informacijskega sistema in drugo Kranj — Osnovne organizacije ZK v tozdih Iskre Telematike se letos še niso sestale na skupni seji, čeprav bi po vsej verjetnosti bilo kar precej problemov, za njihovo reševanje pa bi lahko dali pobudo tudi komunisti. To je le ena od ugotovitev, ki jo je na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz tozdov vseh Iskrinih delovnih organizacij v okviru razprav na predloge sklepov 13. seje CK ZKJ povedal eden od sekretarjev os- PO JUGOSLAVIJI Še daleč od preobrata »Se daleč smo od obnašanja in gospodarjenja, ki bi ga lahko imenovali ustvarjalni preobrat v duhu sklepov 13. seje CK ZKJ. Ne moremo biti zadovoljni tudi z obstoječo ekonomsko politiko in instrumentarijem. Vse to je premalo usklajeno s sistemom združenega dela, prevladujoče je administriranje, vse to pa zavira pobudo in ustvarjalnost kolektivov in delavcev. Po mnenju CK ZK Slovenije in na temelju javne razprave slovenskih komunistov so ta vprašanja odločilna za izhod iz sedanje gospodarske krize. V delavskem razredu in pri delovnih ljudeh obstaja velika pobuda in pripravljenost zagotoviti novo kakovost v gospodarjenju pa tudi širše v celotnem družbenem življenju. Zavedajo se položaja, v katerem smo, vedo, daje treba bolje in kakovostneje gospodariti. To, kako bomo vodili akcijo pa je usodno odvisno od tega, kakšne rešitve bomo nudili v republikah, pokrajinah in predvsem v federaciji. Neizbežna je preobrazba ekonomske politike in njenega instrumentarija v duhu ustave irt* uloge delavcev v sistemu združenega deta in glede spoštovanja ustavne vloge federacije, republik, avtonomnih pokrajin. Vsem je jasno, da ni izhoda v avtarkiji, lokalizmu, zapiranju, še manj pa v centralizmu ter prevladujočem in neustreznem administriranju, kar vse birokratizira celoten sistem in duši ustvarjalnost delavcev v sistemu socialističnega samoupravljanja. Nisem prepričan, da je naša državna uprava pa tudi uprava širše v OZD pripravljena in usposobljena pomagati pri takšnem preobratu. Zato predlagam, da kot CK ZKJ damo popolno podporo preobrazbi in kadrovski krepitvi državne uprave.« Andrej Marine na 14. seji CK ZKJ novnih organizacij. To pa je seveda ob tem, da se posebno Iskra Telema-tika ubada s hudimi gospodarsko-fi-nančnimi težavami, dokaj nenavadno. Do takšne ugotovitve so sicer prišli že člani ZK v vrsti osnovnih organizacij po tozdih. Ugotavljali so, da posamezne tozde v tej ali drugi Iskrini delovni organizaciji tarejo dokaj enake vsakodnevne težave, med katerimi je gotovo oskrba z re-promaterialom ena večjih — vendar kaj več ni bilo narejenega. Celo nasprotno, vsaka osnovna organizacija zase ugotavlja razmere in težave, do skupnih ugotovitev in razčiščevanj pa jim manjka spodbud tako iz lastnih vrst, nečlanov pa tako ali tako z vabili na sestanke ni možno pritegniti, ko je že z redkimi izjemami tudi prisotnost komunistov na sestankih osnovne organizacije včasih komaj še zadovoljiva, ali pa niti to ne več. Zato so komunisti v ATC in tudi v -drugih tozdih dali vrsto pobud za de-, lovanje akcijske konference ZK. Vendar pa so bili odločni pri tem, da ne potrebujejo konference, na kateri bi le dvakrat, trikrat letno poslušali razlago stanja v tej ali oni Iskrini delovni organizaciji, pač pa konferenco, na kateri bi lahko sprejeli sklepe, ki bi pripomogli k spreminjanju razmer. Vendar pa brez izboljšanja informacijskega sistema ne bo šlo, je povedal sekretar osnovne organizacije Komerciala v Telematiki, saj je sedanji pretok informacij prepočasen, podatki zato zastarevajo, dogaja se, da so praktično že neuporabni, ko jih uporabljajo delegati ali pa družbenopolitične organizacije. Vendar pa to ni edini vzrok, da se ob razpravah o predlogih sklepov 13. seje komunisti sprašujejo po vzrokih pasivnosti počasnega in mlačnega odzivanja na aktualne zadeve sredin, kjer delajo, so ugotavljali v osnovni organizaciji Terminali. Vzroke bi morali med drugim iskati tudi v neu-resničevanju sprejetih sklepov na vseh ravneh, na posploševanju odgovornosti za gospodarske in družbenopolitične razmere. Le ugotavljanje osebne odgovornosti pri vsem neuresničenem bo lahko spodbudilo drugačno aktivnost komunistov in tudi povrnilo ugled te organizacije. Prav o vprašanju odgovornosti naj bi bila namenjena tudi seja akcijske konference, za katero so pobudo dali komunisti v večini osnovnih organizacij Iskre. V Računalniškem centru Telematike so člani ZK obsodili način, ko so tako delavci kot komunisti šele ob polletju zvedeli za izredne ekonomske težave Telematike: delavci sprejmejo lažje znižanje osebnih dohodkov kot pa prenašajo občutek, da se problemi pred njimi skrivajo, je dejal sekretar osnovne organizacije. Takšnim presenečenjem so se sklenili v delovni organizaciji ERO izogniti, odločili so se za skrbno inventuro poslovanja, čeprav starih nakopičenih problemov vendarle ni. V vrsti osnovnih organizacij tudi ugotavljajo, da se je vendarle začela tudi diferenciacija članstva, ki so jo brez dvoma sprožile sedanje zaostrene gospodarske razmere. V večni osnovnih organizacij ZK v kranjski občini so razprave o predlogih sklepov že zaključili. Kakšna je bila razprava v več kot 230 osnovnih organizacijah, pa bodo kranjski komunisti ocenili konec oktobra. L. M. Komaj tretjina obrtnikov plača davek Sedanji davčni sistem glede samostojnega osebnega dela bolj omogoča osebno porabo in s tem bogatenje posameznikov kot pa ekonomičnejše in rentabilnejše poslovanje Kranj — Dvema tretjinama obrtnikov v kranjski občini gre tako slabo, da jim od ostanka čistega dohodka uprava za družbene prihodke ne more odmeriti niti dinarja davka. Prav nič drugače ni po drugih gorenjskih občinah, za Slovenijo pa je tudi znan podatek, da davek lahko odmerijo le 37 odstotkom davčnih zavezancev. Preden pa prehitro zaključimo, da gre obrtnikom resnično tako slabo, da le tretjina zmore tako kot ostali, zaposleni v družbenem sektorju, z davki prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb, je treba pogledati še drugo stran. Čeprav nikakor ni mogoče vseh, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom in lastnimi sredstvi, tlačiti v isti koš, saj je med obratovalnicami tudi precejšnje število takih, ki delajo ročno, brez modernih, avtomatiziranih strojev, pa je nekaj vendarle čudno. Pri upravah za družbene prihodke namreč ugotavljajo, da se je v nekater.h obratovalnicah kar v enem letu ostanek čistega dohodka, ki je tudi osnova za odmero davka, znižal na minimum ali pa ga celo ni. Očitno so nekateri začeli razumevati sedanji sistem po svoje: ves dohodek je namreč možno porazdeliti med zaposlene delavce, pa naj so to zaposlen: družinski člani ali ne, na ta način pa se seveda izniči ostanek čiste« dohodka. Zato se dogaja, da ima v nekaterih primerih administrativa 70.000 din, da nekateri obrtniki prikazujejo, da pri njih zaposleni de^ lavci zaslužijo dosti več kot sami itd. Podobno se lahko dogaja tudu amortizacijo, saj jo lahko obrtnik uporabi tudi v druge namene. V K:a nju namreč ugotavljajo, da se tako velik del novo ustvarjene vrednost — v Kranju predstavlja amortizacija pri osebnem delu več kot 80 mih-jonov novih din letno — zaradi sedanje sistemske ureditve lahko preliva tudi v osebno porabo, ne pa toliko v krepitev obrtne dejavnosti Ker sedanji zakon o davkih občanov prav glede samostojnega osebnega dela omogoča povsem legalno bogatenje posameznikov prav zaradi razdelitve vsega dohodka, so se v upravah za družbene prihodke vseh gorenjskih občin domenili za enotne predloge sprememb zakona o davkih občanov, ki opravljajo samostojno osebno delo. l M Cez osem let olimpijske igre spet pri nas? Jeseničani podpirajo kandidaturo Jesenice — Delegati vseh treh zborov jeseniške občinske skupščine so v torek z odobravanjem podprli zamisel (še največ razprave je bilo v zboru združenega dela), da bi Jesenice skupaj z Beljakom in Trbižem začele kandidaturo za izvedbo 16. zimskih olimpijskih iger leta 1992. Začetek postopka bo morala podpreti še širša družbenopolitična skupnost, ker le tako bodo igre dobile tudi mesto v okviru družbenega dogovora o pogojih organiziranja in skupnega financiranja mednarodnih športnih prireditev v Jugoslaviji. Zamisel je že dobila podporo 4r.arr.Hno ^„r,n«:ti sai ere za prvi poskus v zgodovini olimpijskega gibanja, da bi igre priredile pokrajine (Slovenija, Furlanija-Julijska krajina in Koroška), ki pripadajo trem državam in različnim družbenopolitičnim ujeditvam. Igre treh dežel bi okrepile maloobmejno sodelovanje in pospešile izgradnjo objektov, ki jih bo jeseniška občina ne glede na to, ali bo kandidatura uspešna ali ne, vključila v planske dokumente za naslednja srednjeročna obdobja. Čeprav se predstavniki Beljaka, Trbiža in Jesenic še niso dogovarjali o tem, katera tekmovanja bi bila na posameznem področju, je nedvomno, da ima jeseniška občina dobre možnosti za izvedbo smučarskih skokov (Planica), tehničnih alpskih disciplin (Kranjska gora), smučarskih tekov in dvoranskih tekmovanj. Četudi bi bila kandidatura neuspešna, je poudaril predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih, so že zdajšnje aktivnosti velik reklamni učinek za turizem treh dežel. Priznanja krvodajalcem Radovljica — V soboto, 20. oktobra, ob 16. uri bo v prostorih osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici krvodajalska proslava, na kateri bodo podelili značke, priznanja in plakete vsem tistim, ki so pet-, deset-, petnajst-, dvajset-, petindvajset-, trideset- in petintridesetkrat darovali kri. Povejmo, da so petintridesetkrat darovali kri Anton Maček iz Krope, Janez Šebat iz Žirovnice in Franc Kuščar iz Lesc, tridesetkrat pa Franc Tucman iz Krope, Adolf Jelen iz Radovljice, Alojz Knavs iz Mošenj, Stanko Marolt iz Podnarta, Alojz Mohorič iz Krope in Stane Resnik iz Žirovnice. Po pisanem kulturnem sporedu, v katerem bosta zapela ženska pevska zbora radovljiške Almire in blejskih Vezenin, zaplesali pa bodo folkloristi leske Verige, bo še tovariško srečanje s plesom; igraj bo ansambel Se-kardi. Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica se želi s prijetnim popoldnevom vsaj malo oddolžiti vsem tistim skromnim ljudem, ki vedno znova dokazujejo, da zanje rek »Kri rešuje človeška življenja« ni le lepa misel, ampak spodbudno in nesebično dejanje. Zato pri občinski organizaciji Rdečega križa v Radovljici pričakujejo, da bo uspela tudi naslednja krodajalska akcija, ki bo potekala od 2. do 9. novembra. V Bohinjski Bistrici bo odvzem krvi v petek, 2. novembra, na Bledu od 5. do 8. novembra in zadnji dan, 9. novembra, v Kropi. ABV Višji prispevek za zdravstvo Radovljica — Tudi v radovljišfc občini ugotavljajo, da občinski zdravstvena skupnost s sedanjo pn spevno stopnjo do konca leta ne V mogla zbrati dovolj denarja Vse:, di kaže, da bodo morali v celoti pr spevne stopnje novembra in decar povečati za 0,24 odstotka bra K:' imajo največ problemov v zdrav?:, j naj bi bilo povečanje tam najve. sicer za 1,23 odstotka, od sedar^ 9,20 na 10,43 odstotkov od kosmgfc osebnih dohodkov. Resolucija rast sredstev za skvip 1 no porabo seveda omejuje, za'20< stotkov mora zaostajati za rac+;" hodka. Ker v radovljiški oV. čakujejo visoko rast dohodka, bo tir ba valorizirati sredstva za druih* dejavnosti in spremeniti prispeva stopnje. Naredili so že prvi izrtt« ki v samoupravnih interesnih skur nostih seveda še ni usklajen. Predvidevajo, da bi pri otrošk« varstvu prispevno stopnjo od 1,1 p* večali na 1,5 odstotka pri izobraa-valni skupnosti zmanjšali od 6.25 a» 5,27 odstotka, pri kulturni skupnost od 0,33 povečali na 0,37 odstotka, pr telesnokulturni skupnosti od 0.45 ;v večali na 0,49 odstotka, pri socialnem skrbstvu od 0,86 zmanjšali a» 0,79 odstotka, pri skupnem otrošk« varstvu zmanjšali od 0,69 na 0,25 x stotka, pri zdravstvu od 9,20 povecil na 10,43 odstotka, pri zaposlovanja od 0,29 povečali na 0,32 odstotki a pri raziskovalni skupnosti bi ostali 0,01 odstotka Ml PA NISMO SE UKLONILI Najhuje je bilo na Štajerskem Že v Dragi, prvi dan pohoda po poteh Kokrške-ga odreda, mi je padla v oči. Planinčeva Milka so ji pravili. Klemenčeva z Rodin. Brat Jože Rebolj je imel partizansko ime Planine, od tod Planinčeva. Zanimiva žena, s hudomušnimi iskricami v očeh. Srečanje s tovariši, ki so se tisto jutro zbrali pri žagi v Dragi, je oživilo spomine. Ob pogledu na nekdanjega komandanta Alojza Beleta-Tička se je pomenljivo nasmehnila. Potem mi je pripovedovala o dogodku, ki jo je razburil kot maloka-teri v času njenega partizanstva. Vrnila se je v bataljon, ko je izvedela, da hočejo v štabu imeti dve kuhinji. Eno za štab,.drugo za borce. To je bilo kmalu po ustanovitvi Kokrškega odreda. Takrat je bila intendantka bataljona. »Ne!« je udarila po mizi, »dokler bom jaz intendantka, dveh kuhinj ne bo!« »Prav imaš, tovarišica!« se je oglasil iz kota neznan borec. Bila je razjarjena: »Kaj se pa oglašaš, ko te pa sploh ne poznam!?« Oni pa se je le smehljal. Bil je Alojz Bele-Tič-ko, kasnejši komandant bataljona in ustanovitelj Titove vasi pod Stolom. Takrat je obveljala njena. Korajžno dekle je morala biti Milka. Revolucionarnega duha se je navzela od brata Jožeta, ki je bil že v stari Jugoslaviji med najnaprednejšimi jeseniškimi železarji. Bil je med prvimi gorenjskimi partizani. Sodeloval je v bohinjski vstaji kot eden redkih oboroženih borcev takrat. Milka, se še dobro spominja, ko je doma na skednju skril stajp jugoslovansko puško. »Deklic, to bo še vse prav prišlo,« je rekel takrat. Milka Triplat-Jana 15. septembra 1942, potem ko je pogorela ži-rovniška postaja in je Gorenjski odred vrgel v zrak železniški most, so Reboljevo družino selili: očeta, mamo in Milko. Tri mesece so bili v Gori-čanah, potem so jih izpustili, ker sta begunjska in žirovniška občina prosili za mamo, ki je bila babica za ta konec Gorenjske. Ves tisti čas je Milka delala na terenu. Pred božičem 1943. je šla prvič v partizane,a se je še vrnila domov. Vendar je postalo prenevarno. Ob vsakem avtomobilu, ki je pripeljal spodaj po cesti, je šinila pokonci in bežala v hrib. V začetku leta 1944 se je dokončno pridružila partizanom. Najprej je prišla v bratov bataljon, potem pa jo je Franc Ribnikar-Lenart vzel v svoj minerski vod. To je bilo akcij! Sredi dneva so šli minirat progo v Studenščice. Marko, Miško in ona, oblečena kot kmečko dekle, z grabljami čez ramo in s košaro v rokah. In potem pripoveduje o rekviziciji v trgovini v Gozd Martuljku. Nekje so dobili koreto in vozili ven blago. Dogovorjeno je bilo, da jih bodo partizani zaščitili, istočasno pa minirali progo, da bi ne pripeljal oklopni vlak. Pozneje se je izkazalo, da partizani sploh niso mogli postaviti svoje za-ščitnice, ker je bilo vse tako zastraženo in so praznili trgovino dobesedno ob — nemški straži! Pa miting v Šentjakobu v Rožni dolini! Tja so prišli z najlepšim namenom, da priredijo Korošcem miting. Nihče pa ni povedal, da je na železniški postaji cel vlak SS policije. To ti je bil miting! Kako je pokalo! Takrat je padel Tonček iz Kranja. Gospodar ga je iz hiše, kjer sta se na vrtu z Milko skrivala, ustrelil z lovsko puško ... Veselejša je bila akcija v Kranjski gori. Presenetili so mlade Nemke, ki so bile v enem od hotelov na kuharskem tečaju. Miško, ki je kasneje v Doslovčah padel, je po lestvi splezal do vrhnjih oken in prosil dekleta — lepo je govoril nemško — naj mu pomagajo, da ga partizani hajkajo in se nima kam skriti. Prišle so mu odpret, a čakalo jih je veliko presenečenje ... Miško jim je lepo razložil, kdo so vsi ti fantje in po kaj prihajajo. Najbrž je nanje naredil silen vtis. Dekleta so nosila skupaj hrano, žlice, nahrbtnike, vloženo sadje. Na koncu so ugotovile, da prav nič ne zgle-dajo kot »banditi« in dve bi šli najraje kar z njimi. Takrat so prišli v križni ogenj. Kot hudič je pokalo na obeh straneh. Ko so bili že na varnem v bregu, pa Lenarta ni bilo od nikoder. Prepričani so bili, da je padel. Hudo jim je bilo, bil je hraber tovariš in z njim je bilo vedno veselo. A ni minilo pol ure, ko se je prikazal, široko nasmejan, s ču-tarico v rokah, njegov kurir pa je nosil za njim — nisalni strni »Mimnprprlf>« sta sknriUi &t* r\n železniško postajo v Kranjsko goro in nbn«t lim železničarjem vzela pisalni stroj. Poročili ji treba pisati spodobno ... Ko je bil avgusta 1944 obnovljen Kokrškibat* ljon, je Milka prišla v Lenartov bataljon ZGo^ dom se je začelo hudo in potem se ni nehalo. Akcija za akcijo, hajka za hajko. Najhuje pa je bilo na Štajerskem. Pozimi 1^4 so jo poslali s kurirji v Luče v Savinjski doto*, na osvobojeno ozemlje, na partijski in ekonom ski tečaj. Takrat je bila Savinjska dolina svobod-na. Podnevi si lahko hodil po cesti, z motorji a: se tod vozili partizani, v Gornjem gradu je igrtfe godba na pihala ... Potem pa naenkrat tu itj> hujši pekel. Tisti trenutek, ko je bila Milka vkt ši, kjer je bil štab, je zaropotalo. Z nekim tovan-šem sta se reševala skozi zadnja vrata. Tarasu se z obrazom v obraz srečala z Nemcem. Tako \ blizu, da je Nemec stopil nazaj, da bi lahko st* ljal. V tistih drobcih sekunde si je tako vtisnil* \ spomin njegov obraz, da bi ga še danes prvp> znala. K sreči je v orožju le škrtnilo. Milka se je pognala po snegu v breg. Pred || je padel harmonikar Tomšičeve brigade. Pad*:, so za njo. Vsak trenutek bi jo lahko zadtkv Zdaj!? Zdaj!? Kot večnost se ji je vlekel tisti br*$ Ko je dosegla drevje in so nad njo s svojim m* čilnim dvojnim pokom škropotale dum-dumiw je bila rešena. Takrat so Nemci s tanki pi Luče. Kje se je jemalo toliko vojske? se sprai^ še danes. Ona se je z nekaj borci reševala}«; Veliko planino. Proti Kamniku niso mogli, so se obrnili proti Železni Kapli. Železna Kap,,, je bila prazna. V koroških hribih so jim pri nek; hiši skuhali koroške žgance. Dobre, zabelj^ Najedli so se do sitega, toda želodec ni premsU tako močne hrane. Najmanj tri dni niso tod ustih drugega kot sneg . . . Ko se je vrnila v Kokrški odred, so ji moti nožem razrezati škornje, tako otekl. imela. PETEK, 19. OKTOBRA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LAS Ivan Bohinc, kmet iz Praš: Strah pred zadolževanjem (jt bi pri nas vsi tako delali in razmišljali kot kmet Ivan Bohinc iz Praš, verjetno ne bi imeli toliko dolga v tujini niti tolikšnih izgub doma. Praše —. Kmet Ivan Bohinc iz se je za gradnjo novega hleva Mflotil šele potem, ko je skrbno pre-al, da bo z rednim dohodkom iz xmetijstva zmogel naložbo. Zadnja Irfl je veliko izboljšal pridelovanje krme in povečal prirejo mesa in mle-II Letno odda zadrugi 30 do 35 tisoč Sfrov mleka, deset goved za zakol ter okrog 40 ton krompirja. Za novi Uev — dolg je 31 metrov in širok, 12, .vem pa bo prostora za 40 goved, norebiti še za kakšno več — je v banjski Slogi zaprosil za milijon dinarjev posojila. Hranilno-kreditna užba mu je glede na to, da je uspe-metovalec in dober kooperant, celotni znesek tudi odobrila. Posojilo ■/. moral vrniti v osmih letih po ^•odstotni obrestni meri, prvi obrok pabo treba plačati 1. junija prihodnje leto — torej kar leto pred tem, ko bo hlev začel vračati vloženi de-Milijon dinarjev je za tako velik hlev, v katerem bodo uredili tudi sodobno sušilnico na segreti zrak, kremen znesek. Predračunska vrednost hleva je bila že spomladi Nem milijonov dinarjev, zdaj pa je Bradi podražitev že precej višja. ■V zadrugi bi verjetno še dobil nekaj posojila, če bi zanj zaprosil,« Jflodarja gospodar. »Hlev bomo raje gadili leto dlje, kot da bi se na novo zadolževali. Ne mudi se tako, živina. N že še leto počakala v starem hle-w in tudi vsi, ki delamo v njem, boso vzdržali. Obresti so resda štirikrat večje kot pred desetimi leti, ko ano s posojilom obnavljali stari akv. A kjljub temu še Vedno niso Wirane, če upoštevamo inflacijo in podražitve. Bojimo se visokih obre-»fcbolj kot teh pa nas je strah zadolževanja zaradi tega, če bi v družini •Orebiti prišlo do nezgode. Takrat i bil dolg za vse hudo breme.« Kmetje iz vasi za Savo so v zadajem desetletju zgradili veliko novih aluov, letos sta na novo začela le dva. »Menim, da sta za nazadovanje raJožb v zasebnem kmetijstvu vsaj 4va razloga. Kmetje, ki še nimajo dobro vpeljanega-gospodarjenja, se ^podražitev gradbenega mate-slabšanj a posojilnih možno-"f'jpajo odločiti za večje nalož-*#znam si predstavljati, da bi začeli iz nič ali da bi se lotili Podnje, ne da bi oddajali in proda-■• presežke mesa, mleka in krom-Graditelji bodo bržčas lahko aa&nali, koliko smo odšteli za padbeni material. Porabili smo *JW zidakov, 15 ton železja, 400 • Vratnih metrov prozorne kritine ' k 4000 kosov strešne opeke, 200 običnih metrov betona . .. M DELOVNEM MESTU Storitev, ki ima prihodnost Cerklje — V prostorih nekda-- t kemične čistilnice v Cerkljah : pred dobrima dvema tednoma flrago Fras odprl čevljarsko de- - /o Prve dni so začudeni do-r.auni prihajali k njemu še z za-/,;. obleke za čiščenje, takoj naslednjega dne pa so se oglasili že ipoaosenimi, popravila potrebni-■:, Čevlji. Resda je Drago Fras sa-en le kratek čas, toda cesarskega dela je že dodobra Ul, saj' je sest let popravljal če->:t<: v ekspresni popravljalnici za Globusom. »V tolikih letih si nabereš izkušnje,« pravi novopečeni obrtnik *Ne le delovnih, tudi poslov-'.r, To je tudi eden od razlogov, fj len se odločil za samostojno obrt. potem ko sem se z družino preselil v Cerklje. Za Globusom T,i sicer ni bilo hudega, zaslužil ma 30.000 dinarjev, tu pa bom vendarle sam svoj gospod. Sicer pa jfe kraj, kot so Cerklje, potre-MO te uslužnostne dejavnosti. To '/>.azuje tudi promet, ki je že prve dni precejšen.« Od nekega čevljarja je že lani kupil dva čevljarska stroja častit-,|jve starosti in ju pol leta predeloval, da zdaj lahko na njiju dela. Poleg čistilno brusilnega in cilindričnega šivalnega stroja pa bi nujno potreboval še stiskalnico. Ta bo morala počakati časov, ki bodo vrgli nekaj več denarja. Drago Fras je povsem sam pre Drugi razlog je negotovost v kmetijstvu. Razmere se tako hitro spreminjajo, da kmetje ne upamo kdove-kako veliko tvegati. Poglejte: poleti je bilo naenkrat mesa na pretek, lani ga je v istih mesecih krepko primanjkovalo, zdaj pa se že govori, da je pred vrati nova mesna kriza. Kaj če bo enako tudi z mlekom? Jugoslavija je menda največji pridelovalec koruze v Evropi, pa smo kljub temu kmetje stalno v negotovosti, ali bo: mo lahko v zadrugi kupili koruzo in močna krmila ali ne.« »Če se bodo obresti še povečale — in najbrže se bodo — potem bodo kmetje še manj vlagali v svoje kmetije. To pa ne pomeni le zastoj pri naložbah, temveč tudi pri uresničevanju »zelenega plana« in vseh kmetijskih načrtov,« meni Ivan Bohinc, (cz) Karavanški izziv Gorenjski Sredi minulega tedna je skorajda presenetila vest o odobritvi garancije za tuje finančno posojilo za financiranje gradnje transjugoslovanske avtoceste Bratstvo in enotnost. Pravzaprav ni presenetljivo, da se ta program uresničuje tudi s pomočjo posojil mednarodne banke. S takšnim posojilom se trenutno gradi tudi gorenjska avtocesta. Bolj zanimivo je, da bi od posojila Evropske investicijske banke v višini 44 milijonov dolarjev bilo namenjenih 44 odstotkov ali 19,5 milijona dolarjev za gradnjo predora skozi Karavanke, ki je pravzaprav najpomembnejši del nove avtoceste. Znano je še, da bo posojilo treba vrniti v 20 letih, odplačevati pa ga .bo treba po petih letih. Čeprav obrestna mera še ni znana, kaže, da bo le-ta dokaj ugodna; saj je govora o višini okrog 10,5 odstotka. O načrtovani in potrebni gradnji Karavanškega predora je bilo od časa do časa precej govora. Zdaj je znano, da je predračunska vrednost naložbe ocenjena na okrog 140 milijonov dolarjev. Se več, znano je'zdaj tudi to, da se je rok za začetek gradnje tega predora močno približal in da v naslednjem srednjeročnem obdobju z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo ta prometna povezava Balkana in Bližnjega vzhoda s srednjo in zahodno Evropo zgrajena. Že v bližnji prihodnosti tako lahko pričakujemo, da se bo Gorenjska znašla v neprimerno večjem prometnem dogajanju kot je zdaj. Na ta prometni val, s katerim se bomo neminovno srečali, pa se velja začeti pripravljati takoj. Seveda ne gre za-zgolj fizično povečan promet in za ustrezno uslužnostno opremo, da bo ta promet lahko čimbolj idealno deloval. Pomembnejše od tega je prav gotovo to, da bi Gorenjska od tega prometa tudi čimveč dobila. Nek tuji turist je letos v priložnostni anketi o gorenjskem turizmu in počutju med dopustom pri nas rekel, da je Gorenjska (pa tudi Slovenija) v tujini najbolj skrivnosten in neodkrit turistični biser. Predor pod Karavankami bo že sam po sebi ta biser nedvomno precej odkril. Škoda pa bi^bilo, da bi se pomembnosti kraja in dogajanja zavedli šele takrat, ko bodo kolone vozil drvele že mimo. Čas, da to povečano okno v obe smeri čimbolj izkoristimo, je že napočil. Pa ne gre zgolj za turizem, kjer so rezerve prav gotovo največje. Za celotno gospodarstvo in sporedno infrastrukturo na tem področju gre. Karavanški predor torej pomeni celotni Gorenjski izziv, da pozabi in odpiše pogosto še vedno tako priljubljene občinske meje in se kot celota pripravi na perspektivo, ki se ji obe- A. £alar ta _J Ljubečna Celje 0GI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČI Telefon: 063 33-421, 31-865 Drago Fras, čevljar iz Cerkelj uredil tudi nekdanjo čistilnico v delavnico, kjer se da sprejemati stranke in hkrati za »ponkom« nemoteno popravljati čevlje. Tudi materiala si je nakupil za prvo silo. Za kilogram plastike, pravi, mora odšteti 570 dinarjev. Vulkol-lan, ki ga uporablja za popravilo ženskih petk, je mnogo dražji, pa že uvoziti ga je treba. Prav zaradi dragega materiala so tudi cene kar visoke. Pri njihovem oblikovanju se je ravnal po svojem nekdanjem delodajalcu za Globusom. Prvih štirinajst dni v novi delavnici sicer še ni pokazalo, ali se bo ta dejavnost Dragu Frasu obrestovala. Sicer pa po prvih samostojnih korakih tudi še ni pričakovati kdove kakšnega profita. Stroškov mladi čevljar sicer še ni izračunal, vendar pričakuje, da bodo nekako tolikšni kot v malo dražjem gospodinjstvu. Tudi za davek še ne ve, kolikšnega mu bodo pripisali. Vendar bo kar zno- sno, pravi, če bodo ljudje prihajali kot zdaj. »Ta storitvena dejavnost ima prihodnost,« je prepričan Drago Fras. »Ljudje si namreč ne morejo'več privoščiti vsako leto novih čevljev. Ženski škornji, denimo, danes stanejo od 6000 dinarjev naprej. Popravilo lanskih je lahko največ 600 dinarjev, za to ceno morajo biti že precej raztrgani. Človek bo vse manj gledal tudi na modo. To ne velja zgolj za podeželje.« Na Dragovem »ponku« se dnevno zvrsti kakih 20 parov čevljev. Stranka ima popravljeno v uri ali dveh, le za najbolj potrebne čevljarskega kladiva in drete je treba počakati do naslednjega dne. Drago Fras je po ves dan v delavnici. Zjutraj pride ob sedmih in ostane do dvanajstih, popoldne pa začenja od dveh in zapira ob petih. Le ob sobotah ga je moč dobiti samo dopoldan. D. Z. Žlebir V Servisu Labore gre na bolje Po desetih mesecih družbenega varstva v Servisu osebnih vozil ni slabe organizacije, nediscipline in prevelike porabe materiala, ostala pa je še vedno velika zadolženost zaradi investicije v novo stavbo — Z boljšim delom si že zdaj znova pridobivajo poprej izgubljeno zaupanje, še več dela pa si obetajo tudi s predvideno reorganizacijo — priključitvijo k delovni organizaciji Promet v Sozdu Alpetour Kranj — V enem letu se je v Servisu osebnih vozil na Laborah veliko spremenilo. Vendar pa ni novo le to, da se je mehanična delavnica že preselila iz starih povsem neustreznih prostorov v sosednjo sodobno stavbo s povsem drugačnimi pogoji dela. Novo je predvsem to, da je Servis, ki je bil še pred enim letom tako brez denarja, da ni bilo mogoče kupiti niti stola, našel pot iz hudih težav. Gospodarjenje tozda v okviru delovne organizacije Creina se sicer v polletju letos še vedno označuje z rdečimi številkami — izguba namreč presega 6 milijonov din, vendar pa po treh letih slabega dela in še slabšega gospodarjenja z naraščajočimi izgubami, tudi ni bilo pričakovati takošnjega ugodnejšega finančnega poslovanja. Ukrep družbenega varstva, ki ga je sprejela skupščina občine Kranj decembra lani, pa je razmere že v desetih mesecih obrnil na bolje. »Servis si znova ustvarja poprej že skoraj povsem zapravljen ugled, saj imamo zdaj spet dovolj dela,« je povedal Viljem Frelih, ki ga je do konca septembra skupščina imenovala za začasni poslovodni organ v tozdu, po prenehanju ukrepa družbenega varstva pa bo še pol leta vodja Servisa na Laborah. Uspešnejše delo bi prav gotovo že pokazalo tudi finančne učinke, če ne bi bili obremenjeni z naraščajočimi obrestmi kreditov za nove prostore: samo v osmih mesecih letos so morali odplačati nekaj več kot 10 milijonov din obresti, kar je 38 odstotkov njihovega dohodka. Trenutno je v Tozdu Servis osebnih vozil zaposlenih 75 delavcev, od tega jih 31 dela v mehanični delavnici na Laborah, 16 pa v Cerkljah. V zadnjih mesecih se je število zaposlenih zmanjšalo za več kot 20, vendar pa že primerjava opravljenih ur po mesecih prikazuje, da so letos z manj delavci opravili lahko neprimerno več dela. Boljša organizacija dela, izboljšana delovna disciplina pa niso edine spremembe v zadnjih mesecih. Veliko je bilo narejenega tudi glede prihrankov materiala: samo poraba dinitrola za zaščito avtomobilov se je pri enakem številu zmanjšala za okoli 40 odstotkov. »Kljub temu, da se je storilnost v tozdu zdaj povečala in zaposleni. dobro delajo, pa se to še vedno ne more odraziti tudi v osebnih dohodkih,« pravi Vilijem Frelih. Povprečni osebni dohodki se sicer sučejo okoli 25.000 din, kar je za strukturo zaposlenih s komaj petimi nekvalificiranimi delavci dokaj malo. Zato si v Servisu prizadevajo najti možnosti za boljše osebne dohodke, sicer si utegnejo drugačno delo poiskati tudi dobri in sprosobni delavci. Boljši obeti se zdaj kažejo tudi z reorganizacijo. Na Referendumu 19. novembra bodo delavci odločili o priključitvi v delovno organizacijo Promet, ker v dosedanji povezavi v Creini ne vidijo večjih možnosti za razvoj. L. M. Mehanična delavnica Servisa osebnih vozil na Laborah se je pred dnevi že preselila v nove sodobne prostore, v starih prostorih je ostalo le še skladišče in pisarne. Prostore v stari stavbi bodo kasneje uporabili za širitev dejavnosti, načrtujejo predvsem gumarsko delavnico. — Foto: F. Perdan Kmetijski nasvet Setev ozimne pšenice Ker je (bilo) letos spravilo kmetijskih pridelkov bolj pozno, bo kasnila tudi setev ozimne pšenice, zato bo temu treba prilagoditi tudi agrotehnične ukrepe. Za pšenico so primerna s hranilnimi snovmi bogata tla, ki imajo dovolj humusa, pH vrednost pa od slabe kisle do nevtralne. Njivo preorjemo srednje globoko, od 18 do 20 centimetrov. Z dopolnilnim obdelovanjem izravnamo grobe brazde v ravne površine, zdrobimo grude v drobne mrvice, z njimi enakomerno zapolnimo vse kotanje ter omogočimo kapilarni vzpon vode do setvenega horizonta, z oblikovanjem grudičaste plasti pa prekinemo vzpon vode in preprečimo izsušitev. Pšenica naj bi v setvenem kolobarju nasledila listanko ali oko-pavino. Dober predposevek je tudi krompir, če njiva, na kateri je rastel, le ni preveč zaplevljena. Če sejemo pšenico za koruzo, moramo na to misliti že spomladi, da posadimo zgodnjo sorto koruze. Ko izbiramo sorto pšenice, moramo upoštevati naslednje kriterije: rodovitnost, trajanje rasti, višino rastline ter odpornost proti boleznim in mrazu. Gnojenje s fosforjem in kalijem pred setvijo * prilagodimo založenosti tal s temi hranilnimi snovmi. Pri nizki nasičenosti pognojimo s 100 do 120 kilogrami fosforja (P2Os) in s 140 do 180 kilogrami kalija (k20) na hektar, pri srednji založenosti z 80 do 100 kilogrami fosforja in s 120 do^ 160 kilogrami kalija ter pri visoki nasičenosti s 60 do 80 kilogrami fosforja ter z 80 do 120 kilogrami kalija na hektar. Obilnost pridelka je odvisna predvsem od gnojenja z dušikom. Če so bila tla redno gnojena z visokimi odmerki organskih gnojil, potem ob setvi ni potrebno gnojenje z dušikom. Za pozno setev pa je nujno, da damo dušik (n) tudi jeseni in sicer 30 do 40 kilogramov na hektar. Pšenico naj bi posejali v prvi polovici oktobra, v višjih legah pa zadnji teden septembra in v začetku oktobra. Pri zelo intenzivnih sortah zadostuje, da na kvadratni meter posejemo 600 kalji-vih zrn, pri srednje intenzivnih pa 550 do 550. Za vsak teden zakasnitve pri setvi povečamo količino semena za 10 do 15 kilogramov na hektar. Pšenico sejemo do 4 centimetre globoko. Posevek lahko že jeseni zaščitimo proti plevelom z Dicu-ranom 500 (3 do 4/kg/ha). Živinorejsko-ve tarinarski zavod Gorenjske rsnRENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 19. OKTOBRA 1984 vedno nabiramo v košaro Franc Vrhovnik iz Kranja je že vrsto let determinator (razpozna-valec gob) v Gobarski družini Kranj - Kar polovica vseh zastrupitev je z užitnimi gobami Vsakdo, ki v teh dneh prinese na razstavo gobe, se običajno najprej sreča z njim. »Najstarejši determinator v družini nisem, najbrž pa poznam največ gob. V Sloveniji je danes prepoznanih prek 2000 različnih vrst gob. Jaz sem jih v 15 letih prepoznal blizu 400.-Jedel pa sem že okrog 170 različnih vrst gob.« »Kaj pravzaprav pomeni biti determinator v gobarski družini?« »Beseda ima jasen in točno določen pomen na področju mikoflore. Po naše pa bi temu lahko rekli raz-poznavalec'ali določevalec gob. Moja naloga je, da na sestankih gobarske družine (ali kako drugače) razpoznavam gobe, ali so užitne ali ne, v katero vrsto oziroma družino sodijo in jim po potrebi določim tudi ime.« POROTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč še posebno veliko zanimanje za razstavo gob — Čas, ko je najrazličnejših jesenskih del na pretek, ni najbolj primeren za letošnji sejem stanovanjske opreme v Kranju. Vendar so z obiskom zelo zadovoljni. Do srede tedna si je sejem ogledalo prek 15 tisoč obiskovalcev. Še posebno veliko pa je zanimanje za razstavo gob, ki jo je pripravila Gobarska družina Kranj. Letos jim je uspelo pripraviti eno največjih tovrstnih razstav doslej, saj so zbirko v sejemskih dneh sproti dopolnjevali, tako da so prikazali prek 450 različnih vrst gob. Med obiskovalci je še posebno veliko šolske mladine. Razstavo si lahko ogledate še danes, zadnji dan sejma. Skupine imajo popust, saj je vstopnica le 10 dinarjev. — A. Z. — Foto: F. Perdan Kranj — Posebna zanimivost vsakoletnega sejma stanovanjske opreme v Kranju je tudi gobarska razstava. Člani gobarske družine Kranj so jo pripravili tudi letos in v teh dneh je v njihovem razstavnem prostoru vedno zelo živahno. Okrog 400 različnih vrst gob so nabrali in razstavili. Vsak dan popoldne pa prinašajo go- be tudi obiskovalci, da bi se prepričali, ali so užitne ali ne. 37-letni Franc Vrhovnik, rojen v Bistrici pri Naklem, zdaj pa z družino živi na Planini 16 v Kranju, že od mladih nog nabira gobe. Po poklicu je visoko kvalificirani strugar, hkrati pa je eden najstarejših determina-torjev v Gobarski družini Kranj. B Franc Vrhovnik, član Gobarske družine Kranj, izvršnega odbora Zveze gobarskih družin Slovenije, determi-nacijske sekcije in sekcije za zaščito mikoflore: »Okrog 170 vrst gob sem že jedel, vendar sem zaradi njih vedno lahko spal...« »Kako ste postali determinator?« »Spominjam se, da je včasih stara mama samo jurčkom in lisičkam priznavala užitnost: ,da so ta prave gobe. Ko pa je bila v Kranju prva gobarska razstava, sem prinesel najrazličnejše. Takrat sem spoznal, da so še številne' druge gobe užitne in tudi zelo dobre. Včlanil sem se v Gobar- sko družino Kranj in moja prva uCi telja sta bila pokojna Franc Štiglic in Jure Osterman iz Kranja. Determinator mora predvsem imeti veselje, dober spomin, občutek za orientacijo, razlikovati mora barve ... Gobo namreč določamo po vonju, obliki barvi, času in kraju rasti. Zato bi moral vsakdo, ki prinese gobo v raz* poznavanje, točno vedeti, kje jo je odtrgal, pod katerim drevesom, v kakšnem gozdu, na kakšnem terenu. »Včasih se je v glavnem nabiralo jurčke in lisičke. Danes pa ljudje poznajo kar precej vrst gob; posebno tisti, ki jim je to bolj ali manj priljubljen konjiček.« »Mislim, da so k temu veliko pri- (103. zapis) Še vedno stojim na Kalu, sredi številnih razpotij, na vse štiri strani neba hite; na tem labirintu poti, množici kažipotov in različnih markacij. LOŠKA PLANINSKA POT - LPP ila je zasnovana na pobudo Planinskega društva Škofja Loka že leta 1973 v počastitev 1000 letnice starega mesta in vse posesti, ki ji danes pravimo škofjeloška občina — vsaj njen pretežni del. Loška pot začne v mestu in se na 32 kontrolnih točkah dotakne najzanimivejših krajev in vrhov pogorja. Pot spoznamo po oznaki črke L ob običajni markaciji. Vodnik po Loški planinski poti svetuje,, da jo pričnemo s smerjo prek Osovnika v Polho-grajske Dolomite na Pasjo ravan, navzdol v Žiri, na Ledine, Bevkov vrh, Kladje, Ermanovec, Slajko, v Hotavlje, na Goro (glej zapis št. 98), Stari vrh, Blegoš, Črni vrh, v Davčo, na Porezen, čez Petrovo brdo, v Sori-co, do Litostrojske koče, na Ratito-vec, v Prtovč, na Dražgoše, čez Mohor, Čepulje, na Križno goro, prek soteske Selške Sore in čez Lubnik spet v Škofjo Loko, kjer konča to zanimivo, dovolj naporno romanje za kar precej dni hoda. Seveda ni treba poti prehoditi zdržema, pač pa v več »obrokih«. RAZPOTJA, RAZPOTJA ... Preval Kal pa prečka tudi, vsaj za silo še oskrbovana, stara vojaška cesta, ki začne v Pod-pulferci pod Lubnikom, vodi skoro natanko proti zahodu tja do Murav na Blegošu — tu konča, ker je tu pač potekala meja med Jugoslavijo in Italijo. Danes bi jo lahko podaljšali in tako dobili pravcato panoramsko gorsko cestno zvezo med Gorenjsko ter Cerkljanskim in Idrijskim. Kaže, da se takih majhnih nezahtevnih akcij neradi lotevamo. Raje se spuščamo v bolj tvegane in drage podvige. Prav podobno je s kratko, pbldrug kilometer dolgo cestno povezavo med Zgornjo Besnico (od železniške postaje Besnice), ob desnem bregu Save do postaje Podnart. Bila bi del vzporednice stare gorenjske ceste in bližnjica iz Kranja v Kropo. A, ne gre — predlog pa je star že več desetletij .. . Kažipotne tablice na kalskem prevalu kažejo markirane smer: vorje in Poljane, k Loški koči na Starem vrhu in k domu na Lub Strma, naravnost proti jugu us jena pot vodi v grapo Loga: druga pot, proti severu, pa usmerja popotnika v Zalo in v Potok^in nato* Selško dolino. — Res, pravo potje! TAVČARJEV NA KALU ŽIBERDAJ« ozoren bralec »Cvetja v je se gotovo ustavi ob Tavčarjevi besedi: »Na Kalu rasto smreke in M predlagala: loviva se žiberdaj' tičala za eno od smrek in govorila m je, naj se postavim za drugo. Kose« stal pri svojem deblu, je zaklica selo: žiberdaj! Podala se je v beg do bližnjega drevesa. Moja pravica H bila leteti počez. Če sem jo prej ujel nego se je dotaknila bližnjega drevesa, je bil žiberdaj zame dobljen '.: res sem jo ujel.« Na to otroško igro, ki jo po:r.a\ Poljanci, se je ostareli Tavčar prav rad spominjal. Ker pa smo že na Kalu in pri Tavčarjevem »Cvetju v jeseni«, veljaš« povedati, da je močan dotok Logar-ščici hudourniška Karlovščica. k..: vira tik izpod Kala in se spušča v tolmunih nizdol. No, v enem teh tolrai> nov je živela velika, stara postrv Je-ra, ki jo je Meta kar nekako udomačila, saj jo je redno krmila z ujetimi kobilicami. — Še to: ob Karlovscia je stala Karlovčanova domačij pa so jo Nemci požgali, ker je zavetje partizanom. Tudi za izjemno mrzlo vodo tu Kalu je vedel Tavčar: »Na Kalu svat Meto poiskala najprej po vsef Selsb in Poljanski dolini sloviti študentki z imenitno svojo vodo hlad. ,r krepi potnike na Blegoš.« No, ta studenec, skrit na sever: strani v gozdu, in gozdarska hiša na jasi — vse to še bolj poudarja pomembnost Kala, razpotja in razvoj ja, zajedenega v mogočno loško hn-bovje 1103 m visoko. Praznik na Lancovem Biserna poroka pri Klemucovih v Podkorenu Celo zlato poroko, 50 let skupnega življenja, redko kateri zakonski par dozivi, biserna poroka, 60 let skupnega življenja, pa je še toliko redkejša. A če je v hiši razumevanje in veliko dobre volje, kot je je pri Klemucovih v Podkorenu, je tudi to mogoče. Mama Jera in ata France Cuznar sta_stara, inami je 81, atu pa 84 let, a zato vedrosti v hiši ne manjka. Oče dobro voljo kar iz rokava stresa. Še danes ga je sam smeh in nagajivost. In mama, čeprav je že dve leti priklenjena na invalidski voziček in posteljo, se mu mora od srca nasmejati. Kar naprej »frise poka«, ga hoče malce opravičevati pred gosti, a po smehu in zadovoljstvu na njenem obrazu vidim, da je tudi njej to všeč. Če je veselje v hiši, je tudi zdravje. In tega si oba najbolj želita. 1924. l&ta sta se Jera in France poročila v Podkorenu. Ni bilo treba daleč po nevesto. Kar v Podkoren k Makovčevim se je hodil ženit mladi France. Že od mladega sta se poznala. Potem so prihajali otroci. Drug za drugim. Enajst je bilo vseh. Devet je še živih. Sin Tona, ki je sicer invalid, gospodari doma. Dobro gospodari in zadovoljna sta z njim. Tudi drugi otroci radi pridejo domov kaj ponaredit, kadar je največ dela. Res se ne moreta pritoževati čez otroke. Raztepli so se po vsej Gorenjski, tja dol do Logatca, in še v Avstriji sta dva. A domov vedno radi pridejo. Francetov oče je bil železničar. To kmetijo je kupil 1913. leta. Majhna kmetija je bila, za sedem, osem govedi. France pa je fural pozimi in poleti. Od Rateč do Gozd Martuljka je vse grabne obral, pripoveduje. Lesni trgovec Jalen je naročal »furnge«. Eh, nobenega penziona ni, pa se kar pretolče. Dve vojni sta preživela z mamo. Ravno toliko mlad je še bil, da ga niso poklicali v 1. svetovno vojno, v 2. se je pa proti koncu vojne pridružil borcem Jeseniško-Bohinjskega odreda.Tudi na Koroškem je bil z odredom. Po vojni so otroci počasi odhajali od hiše. Tisti čas po vojni se jima zdi še najlepši v njunem življenju. Pa seveda takrat, ko sta bila mlada, ko so tamle sredi vasi zapeli in zaukali, ko so fantje hodili h dekletom v vas. Zdaj gre pa vsak po svoje, nobenega več ni videti na vasi... • . Lepo slovesnost so jima naredili otroci za njun visoki jubilej. In vso hišo, znotraj in zunaj, so obnovili za to priložnost. O, so se odrezali, sta vesela oba. In koliko je bilo otrok v hiši! Vnukov in pravnukov! Koliko jih je natančno, zdajle ne vesta. Preveč bi bilo treba šteti. Ih, kaj bi, zapišite, da jih je bila polna hiša, se smeje ata. Mama je že dve leti privezana na posteljo. Oče France vzorno skrbi zanjo in mama se kljub bolezni še vedno smeje. Brez njenega Franceta bi ji bilo v življenju res pusto. Tako pa dobre volje ne zmanjka v hiši. Kako že pravijo: dan, ki je minil brez smeha, je izgubljen. Klemu-cova mama bi to lahko vsak dan znova potrdila. . Pa še na mnoga leta, Klemucova mama in ata! D. Dolenc fcuittj&a-»i iin »Httup'i .___ nomogle prav naše vsakoletne razstave Še vedno je ta razstava največja s srednji Evropi m se vedno si tudi številni ljubitelji iz jo ogledajo tudi stevuni ijuuh,cij» *~ tujine. Lahko rečem, da imamo v teh dneh na sejmu tudi najboljšo gobjo restavracijo v Evropi. Kar zadeva poznavanje gob, pa menim, da bi moral vsakdo poznati najprej nekaj vrst gob in jih šele potem začeti nabirati in razpoznavati s pomočjo knjige. Največ pa se seveda naučimo na naših sestankih, ki jih imamo vsak ponedeljek.« »Kar zadeva nabiranje gob obstojajo tudi določena pravila.« »Gre za kulturo nabiranja. Vsakdo, ki se poda v gozd, naj bi imel nepremočljivo obleko, paziti mora na klope in gobe naj vedno nabira v košaro. Iz košare namreč trosi padajo na tla, iz polivinilaste vrečke pa ne morejo. Nabiramo tudi vedno samo zrele gobe. Zrel goban ima na primer blizu dva bilijona trosov. Če le en promil pade na ugodna'tla, je nadaljevanje vrste zagotovljeno. Lisička je na primer že skoraj izginila iz naših gozdov, ker jo trgamo, ko komaj pokuka ven. Gobo pa moramo tudi pravilno odtrgati. Primemo jo za bet, malo zavrtimo in šele potem odtrgamo. Tako ne poškodujemo podgobja.» »Kaj pa uživanje gob? »Kadarkoli prinesem iz gozda gobe, jih še enkrat pregledam. Drugo pravilo je, da jih pravilno pripravimo. Otrokom nikdar ne dajemo gob. Kar polovica vseh zastrupitev je z užitnimi, nepravilno pripravljenimi gobami. Niso redki primeri, ko pride do alergije, ko prvič zaužijemo užitno gobo. Res je tudi, če je nekdo po lisičkah bolan, je vzrok, ker se jih je preveč najedel. Gobe namreč niso samostojna jed. Najbolj zanesljiv način določanja užitnosti gob, pa je 100-odstotno prepričanje, da gobo resnično poznamo, sami ali pa s pomoč^ poznavalca.« A. Žalar V krajevni skupnosti Lancovo te dni tečejo prireditve v počastitev krajevnega praznika, ki ga že vrsto let praznujejo v spomin na 17. oktober 1941. Skupina borcev Cankarjevega bataljona je 10. oktobra 1941 požgala Remčevo žago na Spodnjem Lancovem, zato so okupatorji 17. oktobra tam ustrelili 17 talcev, ki so jih privedli iz begunjskih zaporov. Med njimi je bila tudi Terezija Dragar, prva talka. Slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij so imeli v sredo, 17. oktobra. Med drugim so podelili tudi priznanje Antonu Šantlu, dolgoletnemu tajniku sveta krajevne skupnosti. S prireditvami so začeli že v nedeljo, 14. oktobra, ko so pripravili rekreacijski tek na Zgoški planini na Jelovici. V soboto, 20. oktobra, bodo imeli sektorsko gasilsko vajo, na kateri bodo sodelovali gasilci z Lanco-vega, iz Kamne gorice, Dobrave in Krope. Začela se bo ob 20. uri pred zadružnim domom na Lancovem. V nedeljo, 21. oktobra, ob 9. uri bo na Spodnjem Lancovem nogometni turnir, krajevna konferenca ZRVS pa bo v nedeljo pripravila strelsko tekmovanje. Krajevna skupnost je po obsegu ena največjih v radovljiški občini, vendar je redko poseljena. V naseljih Lancovo, Spodnja in Zgornja Lipnica, Vošče, Brda in Ravnice živi 650 ljudi, od tega je 220 zaposlenih. Povezujejo se predvsem s krajevnimi skupnostmi v Lipniški dolini, posebej s sosednjo Kamno gorico. Glavni krajevni problem so ceste. Pred letom dni so se lotili obnove ceste v Zgornji Lipnici. Ljudje so sami zgradili štiri cestne jaške in pripravili cesto za polaganje-asfalta. Delo ocenjujejo na 45 tisoč dinarjev. Asfalt so položili v dolžini 1,6 kilometra, kar je veljalo 2,1 milijona dinarjev in ljudje so v denarju prispevali 670 tisoč dinarjev. Vrednost dela so ocenili na 18 ux\ dinarjev. Posuli so makadamske ceste in popravili ceste k osamljeni« kmetijam, in sicer poti k Rotarjuin proti Vrbanu. Posuli so tudi ceste v Zgornji Lipnici, Zgornjem Lancovem ter v zaselku Selca. Strcš znašali 160 tisoč dinarjev. Nalivi so kasneje razdejali nekatere poti in ocenili so, da so nared:! a 80 tisoč dinarjev škode. Septembra letos so na Zgornjetr. Lancovem •asfaltirali 320 metrov ceste, kar je veljalo 710 tisoč dinarjev Krajani so sami v denarju dali 280tisoč dinarjev, kar je pomenilo od*J do 50 tisoč dinarjev na hišo. Sanv. R tudi pripravili cestišče za polaganj« asfalta. Težave so imeli s pridobivanje« lokacij za gradnjo stanovanjskih hiš Problem je sedaj urejen in ob zadružnem domu na Lancovem j« U lokacij, štiri imajo pripravljene u bodoče graditelje. Krajani si želijo boljšo trgov.-... vendar se jim želja po posodobitv. prodajalne v zadružnem domu se aj uresničila. Prav tako se jim ni uresničila želja po novem avtobusnem postajališču. M V VAŠA PISMA POHVALA Dosti zahajam v Bohinjsko Belo, ker sem bila pač tam doma. Mimogrede zaidem tudi v trpon-no Živila in kupim kakšno malenkost. Trgovina je zelo lepo urejena, stvari, ki jih iščeš, ka najdeš, ker je vse lepo razporejeno. Če česa vendarle nc nc,--deš, prodajalka priskoči na pomoč in zadrega je rešena. Prodajalke so res zelo prijazne. Marija Gril, Radovljica Pozimi so imeli veliko težav s snegom. Poklicati so morali plug iz Kamne gorice in Cestno podjetje; pluženje jih je veljalo 109 tisoč dinarjev, ljudje pa so delali tudi udarniško. Spomladi so udarniško očistili in zabetonirali jašek na cesti v Kolnico. LT1 MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI tVOOLitK MKVMUU 'V TTL I OH! H~*B PCTEK, 19. OKTOBRA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Programski posvet ZKO Gorenjske Enajst tisoč dejavnih ljubiteljev kulture Gorenjske zveze kulturnih organizacij dobro sodelujejo med seboj, povezujejo pa kar 11 tisoč dejavnih ljubiteljev kulture, ki delajo v 245 društvih — Vsako leto pripravijo 3 tisoč najrazličnejših kulturnih prireditev V Kamniški Bistrici so se minulo soboto na programskem posvetu zbrali predstavniki gorenjskih Zvez kulturnih organizacij: jeseniške, radovljiške, kranjske, tržiške, škofjeloške, kamniške in domžalske. Obrav-r-avali so medobčinsko sodelovanje, pregledali kaj so postorili letos, začrtali program dela za prihodnje leto ter spregovorili o sodelovanju z zamejskimi organizacijami in društvi. Pregled medobčinskega sodelovanja je podal Matevž Oman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Kranj, kjer je zaradi bližine fizični sedež medobčinskega združenja. Predstavniki zveze kulturnih organizacij Kamnik, ki je letos zadolžena za koordinacijo, so povedali, kako uresničujejo letošnji program dela. Pnhodnje leto bo koordinator medobčinskega sodelovanja zveza kulturnih oganizacij Tržič; skrbela bo za uresničevanja programa, ki so ga začrtali na posvetu. Enajst tisoč ljubiteljev na Gorenjskem danes združuje svoja hotenja I 245 društvih. Še vedno prevladuje-,o pevski zbori, ki jih je na Gorenj-»kem kar 120, druga tradicionalna Razstava sadja v Radovljici Radovljica — V radoljiški graščini bo od 26. do 30. oktobra na ogled razstava sadja, ki jo pripravlja Sadjarsko društvo Slovenije s sodelovanjem Poslovne skupnosti za sadje, postavil pa jo bo poseben organizacijski odbor. Razstavo bodo odprli v petek, 26. oktobra ob 12. uri. po kulturnem sporedu bodo sledila predavanja. Tine Benedičič bo spregovoril o sadjarstvu na Gorenjskem, dr. France Adamič o Urbanu Jar-niku, piscu prve slovenske sadjarske knjige ob 200-letnici njegovega rojstva, France Lomberger to govoril o sadnih izborih. Dopoldne ob 10. uri bodo v sadovnja- ^^esje prikazali delo sadjar- '^"ttrojev. "tf o razstavi in pomenu sadjarstva na Gorenjskem bomo napisali v prihodnji številki. KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V petek, 19. okto-bra, ob 18. uri bo v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah otvoritev in ogled razstave slik Franca Berceta. Razstava bo odprta do 31. oktobra. V gledališču Tone Cufar na Jesenicah bo v nedeljo, 21. oktobra ob 10. uri Vaša-naša matineja, fetopil bo Janez Bitenc s pravljico o muci, ki išče svojo copatko. KRANJSKA GORA - V nede ijo,21. oktobra, ob 14.30, bo nastopilo gledališče Toneta Čufarja Jesenice s pravljico Janeza Bitenca Muca, ki išče svojo copatko. BLED - V Park hotelu — Kazina na Bledu bo v nedeljo, 21. oktobra ob 17. uri, gostovalo gledališče Tone Cufar Jesenice s pravljico Janeza Bitenca Muca. ki išče svojo copatko. Finžgarjeva rojstna hiša v Do-Uovcah je odprta od torka do petka, od 9. do 13. ure, v sobotah in nedeljah od 12. do 16. ure, v pone-dejkih pa je zaprta. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, razen v ponedeljkih. Liznjekova hiša v Kranjski gori je odprta samo ob sobotah, od 17. do 19. ure. RADOVLJICA — Do 4. novembra je v galeriji Šivčeve hiše v Radovljici odprta razstava mlade kitajske slikarke VVang Huiqin, Kjer se predstavlja s slikami, grafikami in kaligrafijami. KRANJ — V koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju bodo uprizorili delo M. Jesiha — Grenki sadeži pravice za red sobota in jtm v soboto, 20. oktobra ob 1930. SKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek, 23. oktobra, ob 18. uri otvoritev Knjižne razstave, združene s pogovorom pisatelja Igorja Torkarja o knjigi Umiranje na obroke. V sredo, 24. oktobra ob 18. uri pa bo Večer z diapozitivi (Rado Koče var — Na strehi Evrope). vsebina kulturnega združevanja pa so gledališke skupine, ki jih je 89. Velik vsebinski napredek so napravile foklorne skupine, od cicibanov do odraslih folkoristov se udejstvu-jejo v 31 folklornih skupinah. Iz gledališke dejavnosti se trga lutkovna izrazna moč v 15 skupinah; prisrčna lutka je našla svoje mesto v vrtcih, osnovnih šolah in v kulturnih društvih. V šolah usmerjenega izobraževanja počasi išče svoje mesto izrazni ples in 11 skupin že nastopa na različnih prireditvah. Iz osnovnih šol in tehničnih krožkov se je utrnilo 13 fo-to-filmskih skupin, likovniki se združujejo v 10 skupinah oziroma društvih. Vsa ta pisana množica dejavnih ljubiteljev kulture pripravi več kot 3 tisoč različnih kulturnih prireditev na leto. Organizacijsko in vsebinsko jim pomaga 16 zaposlenih v Zvezah kulturnih organizacij, ki se povezujejo v Zvezo kulturnih organizacij Gorenjske. Medobčinsko sodelovanje je iz leta v leto živahnejše, čeprav sega le dobrih pet let nazaj. Tako so imeli leta 1979 osem skupnih prireditev, letos deset, za prihodnje leto pa jih načrtujejo trinajst. Tako bodo prihodnje leto pripravili: revijo pevskih zborov v Škofji Loki, revijo otroških pevskih zborov v Domžalah, srečanje malih vokalnih skupin na Jesenicah, pihalnih orkestrov v Kranju, tamburaških in harmonikarskih orkestrov v Kamniku, srečanje gledaliških skupin v Domžalah, Našo besedo v Radovljici, srečanje lutkovnih skupin v Tržiču, otroških folklornih skupin v Kamniku, plesnih skupin v Tržiču, srečanje pesnikov in pisate- ljev začetnikov v Kranju, revijo filmov in fotografsko razstavo v Škof j i Loki in likovno razstavo na Jesenicah. Na Gorenjskem delujejo tudi tri področna združenja in sicer foklorno združenje, združenje gledaliških in lutkovnih skupin in pevska zveza. Prav o slednji je tekla beseda na programskem posvetu, saj ugotavljajo, da imajo na področju glasbenega udejstvovanja na Gorenjskem kar tri organizacije, zato prihaja do podvajanja dela. Pevska zveza Gorenjske, Društvo glasbenikov Gorenjske in Aktiv glasbenih pedagogov Gorenjske bi se torej morali bolj povezovati in sodelovati ter se končno odločiti o primerni organiziranosti. Glede sodelovanja z zamejskimi organizacijami in društvi so se dogovorili, da bodo še naprej skrbno pazili, da bodo čez mejo odhajale res kvalitetne skupine. Resnici na ljubo velja povedati, da je nadzor zaradi depozita lažji, čeprav po drugi strani ovira sodelovanje. Na gorenjski ravni poteka tudi izobraževalni program, kar spodbuja kvaliteto ter se odraža v novih vsebinskih oblikah. Izobraževalni program prihodnjega leta obsega lutkovni seminar, ki bo v Kranju, plesni bo v Tržiču, folklorni pa v Kamniku. Dodati velja, da so na Gorenjskem programski posvet pripravili teden dni pred slovenskim, ki poteka v Novem mestu. Tudi s tem so dokazali, da Zveze kulturnih organizacij na Gorenjskem dobro sodelujejo. $ Zal pa je 11 tisoč dejavnih ljubiteljev kulture že po tradiciji deležno majhne pozornosti družbenopolitičnih organizacij, katerih predstavnikov tudi na sobotnem posvetu ni bilo. M. Volčjak Komorni pevski zbor Loka % Koncert v lubniškem Kevdercu Marko Črtalič in Nadja Straj nar sta napovedala zadnji in tretji po vrsti ter po okolju, kjer se je odvil, zborovski koncert v lubniškem Kevdercu. Nekaj najbolj popularnih renesančnih, klasičnih in slovenskih ljudskih zborovskih pesmi v različnih obdelavah je izzvenelo v različnih obdelavah in v akustično zelo sprejemljivem, pa zato koncertno kaj nenavadnem prostoru zadnjo nedeljo (14. oktober) ob 11.00 uri. 20-članski mešani pevski zbor LOKA je pod vodstvom zborovodje JA-.NEZA JOCIFA odpel del svojega letošnjega letnega repertoarja v povezavi z zgodbami iz loškega pogorja in dveh pisateljskih zbirk Lojzeta Zupanca. Ansambel, ki zveni na večini mest oblikovanja zborovskega zvoka dokaj suvereno, je tudi tiste najtežje stilne zahteve glasbe 16. stoletja znal obrniti v pevskem pogledu dokaj dobro. Že res, da an- Premiera tržiškega mladinskega gledališča Podmladek Mladinskega gledališča Tržič, ki deluje na osnovni šoli heroj Bračič v Bistrici pod mentorskim vodstvom Smiljane Brkljač je » pripravil prvo letošnjo premiero domače gledališke sezone z delom Jea-na Variota VZORNI SOPROG. Gre za priredbo srednjeveške farse ljudskega izročila in je njen motiv nekaka narobe obrnjena, parafrazirana zgodba o krvoločnem graščaku Si-njebradcu, ki je pobil sedem žena. Skozi besedilo se vije prostodušno zabavna razigranost, preprost zaplet in vrsta komičnih situacij. Zaradi vseh teh lastnosti je predstava namenjena zlasti mladini, z užitkom pa jo bodo gledale tudi starejše generacije, saj dogajanja na kraljevem dvoru 19. stoletja vedno privlačijo. V igri nastopajo: Milan Mlinaric, Tomaž Koder, Brigita Hotko, Robi Pavšek, Ida Grame, Alenka Valja-vec, Katja Valjavec, Lidija Ravnik, Dominik Šmitek, Petra Gašperlin, Suzana Sedej, Alenka Mlinaric, Katja Lakner. Premierska predstava bo v petek, 19. oktobra najprej dopoldan za učence vseh treh tržiških osnovnih šol in nato ob 18. uri še za odrasle oz. tiste, ki si dopoldanskih predstav ne bodo utegnili pogledati. B. Kuburič samblu še vedno najbolj leži slovenska pesem v različnih obdelavah, vendarle je ponovljeni modernizem glasbe 20. stoletja tudi povsem enakovredno prepričal prav o tem. Prav Folke Rabe, ki se kot avtor najmodernejših zborovskih strani letos kar dostojno vpleta v različne zborove nastope KPZ «Loka«, je tista nova značilnost, ki je kljub vsemu napisanemu ne gre prezreti. Zborovodjeva in pevska zagnanost zbora sta se tudi v okolju podzemne jame izkazali za še eno sicer izvenglasbeno dejavnost ansambla, ki pa ima verjetno tudi glede na same pevske rezultate syoje pretekle vzvode in verjetno tudi same (pozitivne) pevske posledice. FRANC KRIŽNAR Revija malih vokalnih skupin Gorenjske Tržič — V nedeljo, 21. oktobra bo od 16. ure dalje potekala revija malih vokalnih skupin Gorenjske tokrat v Lomu pod Storžičem rta kateri bodo sodelovali pevci iz skoraj vseh gorenjskih občin. V več kot uro prijetnem programu bodo nastopili s programom, ki so ga sami izbrali .naslednji izvajalci: Vokalni sekstet Dekleta iz Bukovice pod umetniškim vodstvom Franceta Potočnika, Oktet Vigred iz Pre-doselj pod umetniškim vodjem Načetom Gorjancem, Vokalni kvartet Spev iz Škofje Loke, ki ga mentorsko vodi Tomaž Tozon, Oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica, ki ga vodi Jemc Marjan, Oktet bratov Pirnat iz Domžal pod vodstvom Toneta Juvana in domača skupina Kvintet bratov Zupan. Da bo vse potekalo v kar najboljšem redu v zadovoljstvo pevcem in obiskovalcem bodo poskrbeli člani KUD Lom, ki bodo prireditev tudi pripravili v svoji dvorani Doma družbenih organizacij v Lomu. Za popestritev programa bodo nastopili tudi člani Citraškega tria iz Tržiča. Program bo vodil in povezoval Bojan Veselinovič. Po programu pa bo sledilo še tova-riško srečanje vseh nastopajočih v prostorih doma. Lahko bi torej rekli, da se nam obeta prijetno pevsko nedeljsko popoldne v Lomu pod Storžičem. Organizatorja prireditve sta Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Tržič. B. Kuburič Razstava v Sivcevi nisi v Radovljici Predstavlj a se kitajska slikarka Kitajska slikarka Wang Huiain je na otvoritvi razstave slikala in brala kaligrufsko oblikovane kitajske pismenke. Foto: F. Perdan Mlada kitajska slikarka VVang Huiqin se v galeriji Šivčeve hiše predstavlja s slikami, grafikami in kaligrafijami. Slike, kaligrafije in jedkanice so iz letošnjega leta, iz časa njenega študija na grafični spe-cialki Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, lesorezi pa so nastali na Kitajskem (1981, 1982). Prav z njimi se je umetnica leta 1983 predstavila na grafičnem bienalu v Ljubljani. Poleg lesoreza, ki ga je Kitajska prevzela od Evrope, spoznavamo v letošnjih slikarkinih delih tudi tradicionalni kitajski vodni lesorez, ki daje umetniku izjemne možnosti subtilnega izražanja in kot tak poetični naravi naše slikarke še posebej ustreza. Daljna Kitajska s svojo 4000-letno kulturno tradicijo je za Evropo v marsičem uganka in izziv; njena umetnost, zrasla iz spojitve indijske religije in kitajske kulture, pravtako. Slikarstvo, polno simbolov, se je razvilo iz kaligrafije, oziroma kaligrafija je postala in ostala ena najplemenitejših umetnosti. Kitajski slikar klasične dobe je hkrati tudi pesnik in filozof. Poslužuje se istega materiala kot kaligraf: kitajskega črnila in na poseben način preparirane svile ali papirja. V delih VVang Huiqin najdemo mnoge naštete značilnosti. V kali-grafijah lahko občudujemo izpisanost potez, ki zahteva obvladanje zelo zapletenih pravil, prevodi napisanega pa nam odpro pogled v umetničino razmišljanje o življenju in njegovih lepotah in tegobah, o doživljanju sebe in okolja. Slike s tušem na papir izražajo subtilno poetično razpoloženje, prej otožno kot vzneseno, kaligrafski napisi, vkom-ponirani vanje, so njihov bistveni sestavni del. Simbolna govorica je tradicionalna, vendar jo slikarka dopolnjuje z drugimi motivi kot n. pr. čoln voda ali rafinirano upodobljeno bambusovo rastje. Grafični listi, ki so nastali v Ljubljani, nam kažejo VVang Huiqin kot dokaj samosvojo slikarko z močno izpovedno noto, odmaknjeno od tradicionalne simbolne govorice. V stiku z evropsko umetnostjo išče avtorica svoj likovni izraz in se zdi v jedkanicah najbolj vživeta v novo okolje, hkrati pa ohranja svojo značilno liričnost, mestoma otožnost, ki se nas dotakne ob gledanju njenih slik. Vodni lesorez z racami v jezeru in drevjem na obrežju občuti gledalec kot slikarkino najglobljo osebno izpoved. Iz lista veje domotožje, za razliko od nekaterih slik, ki so nastale na Kitajskem (n. pr. lesorezi Tibetank) in je zanje značilno izrazito epsko in monumentalno obarvana zasnova. Maruša Avguštin Prva abonmajska predstava v Prešernovem gledališču Jesihovi »Grenki sadeži pravice« v abonmajskem ciklusu predstava — Kranjsko gledališče na gostovanjih v Zagrebu in Ptuju K ran i — Drevi ob 19.30 se bodo za- Predstava bo zaradi aHantar>iio stava - Kranj — Drevi ob 19,30 se bodo začele abonmajske gledališke predstave, ki jih vsako leto organizira kranjsko Prešernovo gledališče. V goste prihajajo komedijanti z znano Jesihovo igro: Grenki sadeži pravice, ki so jo prvič uprizorili v sedemdesetih letih v Eksperimentalnem gledališču GLEJ. Kljub svoji častitljivi starosti (seveda za slovenske razmere) pa predstava še vedno živo odzvanja med današnjim občinstvom. Ob Jesihovi igri so v priložnostni gledališki razglednici uprizoritelji zapisali: »Sodobna slovenska dramatika zadnjih desetih let pozna malo del, ki bi bila hkrati tako uspešna pri občinstvu in tako inovativna za gledališko poetiko ... razcvet fantazije današnje gledališke poetike ji mnogo dolguje. »Interpelacija v enem non-šalantnem zamahu« nas popelje s štirimi igralci, katerih spol in sklon nista določena, želeti pa je, da so njihove duše široka in svetla pobočja, saj sonce je pokrovitelj življenja in njegov budni pastir«, skozi številne vloge in preobrazbe, od graditeljev novega sveta na začetku, med huligane, arhitekte, teologe, domače pevce, viteze, pijance, izseljence, državnike, hlapce, lovce, gospodarje in inkvizitorje pod kolesa Pohorje eks-presa. Z lahkotno roko komediant-ske umetnosti naši junaki obidejo malone ves poznani svet in nam V žlahtni gledališki zmešnjavi pokažejo zmešnjavo našega zgodovinskega trenutka.« Uprizoritev so tako kot pred desetletjem pripravili igralci: Metoda Zor-čič, Ivo Ban, Marko Simčič in Božo Šprajc. Režiser je Zvone Šedlbauer, dramaturg Aleksander Zorn ter likovna oprema Matjaž Vipotnik. Predstava bo zaradi adaptacije odra Prešernovega gledališča Kranj v Delavskem domu (koncertna dvorana). Igro Milana Jesiha bodo ponavljali do vključno 26. 10. 84 (razen nedelje). V teh dneh pa je kranjsko gledališče na gostovanjih. Po uspešnem nastopu na »Večerih bratstva« v Prizrenu so kranjski gledališčniki sodelovali na hrvaškem gledališkem festivalu poklicnih gledaliških hiš »Gevelline večeri«, v ponedeljek pa bodo Pekićevo enodejanko »V raju, na vzhodu« uprizorili v okviru letošnjega Borštnikovega srečanja. Na prizrenskem festivalu so kranjski igralci nastopili že tretjič, na »Gavel-linih večerih« sodelujejo prvič (iz Slovenije še »Hamlet« Mestnega gledališča ljubljanskega), na Borštnikovem srečanju pa so sodelovali že nekajkrat, prejšnja leta predvsem po priporočilu slovenske Zveze kulturnih organizacij, zadnja štiri leta pa na direktno povabilo organizatorjev. M. L. Novo kulturno društvo Kranj — V krajevni skupnosti Orehek-Drulovka so v torek, 16. oktobra osnovali kulturno društvo. Pobuda je prišla od recitatorske skupine pri osnovni organizaciji ZSMS Orehek-Drulovka in od krajanov, ki so izrazili željo po kulturni dejavnosti in udejstvovanfyi. Društvo bo imelo več sekcij: dramsko recitatorsko skupino, slikarsko fotografski krožek, pevski zbor, gledališki krožek, lutkovno skupino in knjižnico. Novo kulturno društvo je 69. v kranjski občini, povezalo se bo v Zvezo kulturnih organizacij Kranj. ZA DOM IN HRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 19. OKTOBRA 19Ji ta mesec na vrtu da Oktober je najprimernejši mesec, da sadimo večino sadnega drevja. Le v mehkih tleh s tem počakajmo do pomladi. Će je zgodnja zima, gnijejo posameznim sadikam rezne ploskve korenin. Zato je nevarnost, da se slabše primejo. Breskve, marelice, vinsko trto, kutine, orehe in robidnice sadimo raje spomladi. Te sadne vrste zaradi neugodnih vplivov zime toliko trpe, da njihove sadike propadejo. r prav je, vemo Moka mora biti spravljena v hladnem in suhem prosto ru, daleč od raznih dišečih snovi, ker se rada navzame tujih vonjev. Ostanke moke spravimo posebej in ne med svežo moko Lične obešalnike za obleko si lahko napravimo sami. Navadne lesene obešalnike prevlečemo z blagom ali prelepimo s samolepilno tapeto Ogledalo ne sme biti, izpostavljeno soncu. To namreč škoduje živemu srebru za steklom Kadar ham pri paniranju zrezkov zmanjka jajc, prilije mo tekoči masi nekoliko olja ali mleka. Vode ne prilivamo! Zanko na nogavici ustavi mo, če jo poškropimo z la kom za lase. Ta je neviden in tudi izperemo ga z. lahkoto z nogavic Pilico za nohte čistimo ta ko, da jo oblepimo z levko plastom ali selotejpom, ki ga močno pritisnemo ob ploskev in čez nekaj časa snamemo Gumbnice na obeh pred njih delih jopice so koristne, ker bosta lahko jopico nosila ona ali on. Ostanke jedi, predvsem ze lenjave, znova pogrejemo \ vodni kopeli ali v aluminija sti foliji, ne da bi dodali teko čino ali maščobo. Z dodatkom svežih dišavnic, limoni nega soka ali smetane bomo jed izboljšali zopet /. izkopano zemljo, ki smo jo prej obogatili s humusom in hranilnimi snovmi. Jame izkopljemo in pripravimo vsaj 2 do 3 tedne pred sajenjem, da se lahko zemlja do sajenja nekoliko usede. Ne sadimo sadno drevje preblizu vrtne meje, če se nočemo prepirati s sosedi. Najbolje je, če sadimo toliko od meje, da ne nastane pozneje pri sosedu nobena škoda zaradi sence. To je predvsem po-„ ~ , membno tam, kjer naj bi na zna drevesa, je treba posebno • - i _+„ ^ j„.___.'• ... F , južno mejo sosednega vrta po- dobro pripraviti vsai tisto jij ■ • r» • ~ « i.__.. , • ., J j sadili drevje in grme. Pri groz- zemljo, ki pride neposredno ja- • \ zllZ + ■ .-J ____m* v . i dicju in vretenastih grmičih to okoli drevesa. Zato moramo iz- __sj_ 1 ,-, j u .__. * rž li ji • ne pride toliko do veljave. kopati dovolj veliko sadilno la- v,- C * . . ,J. mo V strnjenih intenzivnih Kljub temu ostanimo tudi pri nasadih globoko obdelamo ce- "J,h VSaj 1 m <* lotno površino sadovnjaka, pri posamičnem sajenju pa moramo preskrbeti dovolj rahle zemlje v neposredni okolici korenin. Manj pomembna ie r—-oblika sadilne jame, lahko je sosedovo ^mljisce Pri pregosto zasajenem sad r Pri sajenju sadnega drevja sodi priprava zemlje med najvažnejše ukrepe. Ker gre v ljubiteljskem vrtnarstvu večinoma le za sajenje nekaj grmov ali dreves, se lahko pri obdelavi zemlje omejimo na mesta sajenja. Njihov obseg in globine se ravnata po obliki sadnega drevesa. Tam, kjer sadimo posame jem sadnem drevju se ravnamo po pričakovanem premeru krone. Vsekakor naj bo razdalja od meje tolikšna, da od odraslega drevesa ne visijo ve- J okrogla ali kvadratna, vendar nekateri sadjarji dajejo prednost kvadratni jami, češ da tako ne »trčijo« vse korenine hkrati ne neprerahljane stene, ko izpolnijo v jami razpoložljiv prostor. Premer oziroma stranica sadilne jame naj bo 100 cm, za jagodičevje pa 50 cm. Globina naj bo 50 do 60 cm; dno jame ne sme biti stlačeno in zbito, temveč zrahljano za globino lopate. Pri izkopavanjudrevesnihjam ne smemo metati vse zemlje na en kup. Vrhnjo plast zemlje ali živico mečemo na eno stran, spodnjo, neaktivno plast pa spet ločeno mečemo na drugi kup. Za spomladansko sajenje pripravimo dreve« sne jame tako zgodaj, da izme-tana zemlja in jame dobro pre-mrznejo in se s tem precej izboljša struktura zemlje. Med zgornjo plast zemlje lahko že zdaj pomešamo kalijeva in fosforna umetna gnojila, ki se ne izpirajo tako močno kot dušična. Na kvadratni meter izkopane površine lahko brez nadaljnjega uporabimo 300 do 400 g umetnih gnojil. Izkopane jame pri jesenskem sajenju zapolnimo takoj nem drevju se poveča nevarnost, da ga bodo bolj napadle bolezni in škodljivci. Pri izboru sadnih sort upoštevajmo tiste sorte, ki v neposredni soseščini obilno rodijo. Ko prevažamo ali prenašamo sadike sadnega -drevja iz drevesnice do mesta sajenja, moramo korenine tako omotati, da ostanejo vlažne. Pošiljke sadnih sadik, ki jo je med prevozom presenetil močnejši mraz. ne smemo takoj odmotati. Damo jo v tak hladen prostor, kjer ne zmrzu-je. Tam naj se počasi odtaja. Sele nato jo odmotamo in sadike posadimo v zemljo. •Saaike sadnega drevja se bolje primejo, če jih pred sajenjem pomočimo v brozgo iz ilovice. To je priporočljivo zlasti pri lahkih tleh. Ilovnata brozga mora biti tako gosta, da ostane na koreninah njena plast. Sadike pomočimo potem, ko smo jim korenine obrezali. Korenine sadnega drevja moramo po sajenju skrbno zadelati z zemljo. Prazne prostore med koreninami zapolnimo ročno, da korenin ne poškodujemo z orodjem kako pripravljeni k ZdraVnikU? V nujnem primeru - tako ob nenadni težki bolezni kot ob poškodbi — odsvetujem posebno pripravo za obisk pri zdravniku. Včasih tudi preoblačenje škoduje. Nujnost se kaže tudi s tem, koliko časa si je bolnik ali poškodovanec lahko vzel za ureditev frizure, obleke, obutve. Če se mudi, ne iščite zdravstvene izkaznice ali denarja, čeprav je dobro, da hranite dokumente tam, kjer jih hitro najdete. Ne hodite domov po zdravstveno izkaznico ali denar, če se poškodujete ali nenadno zbolite, pa je bliže do zdravnika kot domov! Ko greste k zdravniku, nesite s seboj zdravila (ali jih prepišite na listek), ki jih jemljete in izvide, ki jih hranite doma. Posebej je to pomembno, kadar morate v dežurno ambulanto, kjer navadno nimajo vašega zdravstvenega kartona in ne dela vaš zdravnik. Pri odločanju računajte na možnot, da se bo treba sleči ali vsaj zavihati rokav. Dober in natančen zdravnik bo pač oboleli organ natančno pregledal in pretipal, ne glede na vašo starost. Z ustrezno obleko lahko močno poenostavite postopek pri pregledu; zdravnikovega in sestrinega časa je škoda, da bi ga razmetavala. Otrok, starostnik in neprištevna oseba mora imeti pri zdravniku spremstvo zaradi podatkov, ki so potrebni za razjasnitev primera. Spremljevalec bi moral po možnosti ve- deti za okoliščine, v katerih je bolezen nastopila, za potek bolezni, za nastanek poškodbe, za razmere, v katerih bolnik živi. Zato je nar boljši spremljevalec oseba, ki z bolnikom živi ali dela. Nerodno je, če pride z betežno stan mamo mala vnukinja, ki ve zdravniku povedati še manj kot bolnica sama. Če ne gre drugače, zavrtite telefon in zdravniku ali med,-cinski sestri sporočite podatke, ki bi jih otrok ali starostnik utegnil pozabiti ali zamolčan Ponovno kaže opozoriti na dogovor, da ima vsak občan pravico do svojega (in enega) zdravnika. Če je le možno, iščite pomoč pn njem. Zdravljenje bo zagotovo učinkovitejše, če se zdravnik in bolnik razumeta in če gre za medsebojno sporazumevanje in zaupanje. Narušen odnos med bolnikom in zdravnikom samo škoduje zdravljenju. Če ne gre drugače, potem naj vas zdravi isti zdravnik vsaj za bolezen. Če v nujnem primeru naletite r.a drugega zdravnika, pojdite prihodnjič spet k svojemu zdravniku. Ves zahodni svet se zaveda prednosti družinskega zdravnika, ki pa m pri nas močno oviran pri svojem poslanstva zaradi razdrobitve prebivalcev na skupine (otroci, ženske, delavci, borci itd). Pa kljub Temu se z malo dobre volje — na obeh straneh — lahko približamo družinskemu zdra ne le na podeželju temveč tudi v mestu. Posebej si zapomnimo, da je tudi za otroke zelo pomembno, da jih vselej pregleduje in zdravi isti zdravnik. Zapomniti (ali napisati) si je pač treba njegov urnik, pa bo šlo. dr. Tone Košic zelje tako in drugače Zelje je ena najstarejših zele-njav na svetu. Ljudje so ga poznali že pred 4000 leti. Zaradi svoje velikosti je kralj zelenjav-.nega vrta in kot vsak dober kralj je tudi zelo velikopotezen. Dobra, kadeča se zeljna juha je resnično blagodejna v hudem mrazu, še mrliča bi obudila k življenju. M. Messegue Zelje z mesom 1 glavica zelja, 600 g mesa, 8 žic olja, 2 paradižnika, pol čebule, mleta paprika, 1/2 kozarca kisa ali vina, sol, poper Meso narežemo na koščke in ga popražimo na maščobi. Doda- mo nasekljano čebulo, mleto j* I priko in prelijemo z vrelo v«*. Pokrijemo in na majhnem o%w dušimo. Ko je meso napol naV ko, primešamo na rezance ntrt! zano zelje in dušimo do mehbrl ga. Tik pred koncem dodano^! na kocke narezan zrel pan# j nik ali malo paradižnikove met i ge in vino ali kis. Tekočini«] mora vsa pokuhati. Poprarao. solato. Veseli počitniški trenutki so zdaj le še spomini Že pred več kot mesecem dni so minile za nas vedno prekratke, zato pa toliko bolj zanimive počitnice. Ostali so le še lepi spomini in te obujamo pogosto. Hodili smo v hribe, obiskovali sorodnike, najbolj pa je bilo zanimivo na morju. Morje je res vsako leto bolj umazano, vendar se še najde tudi tak kraj, kjer je voda kakor olje. Letošnje počitnice sem preživela na devet metrov dolgi jadrnici z modro črto. Na njej nas je bilo pet: očkov prijatelj in prijateljica, moja starša in jaz. Na jadrnico smo stopili v Zadru in se najprej odpeljali na otok Olib, kjer smo ostali dalj časa. Lovili smo ribe, skakali z jadrnice, se spuščali globoko v morje in nabirali razne reči na morskem dnu. Čez štiri dni smo se odpravili do otoka Premude. Tam je bilo še posebno zanimivo. Ves otok je bil prepreden s pajčevinami, da nas je bilo kar strah. Za tem pa nas je čakala težka pot na odprto morje, kar je zame nekaj najbolj groznega. Pluli smo celih devet ur. Imeli smo srečo, da nas ni zajel vihar. Videli smo dva delfina, ki sta nas nekaj časa spremljala. Posebno zoprno pa je bilo, da nas je vso vožnjo spremljal čmrlj, ki smo se ga vsi otepali. Končno smo zagledali Susak. Tudi ta otok je bil zanimiv. Dolgo smo se sprehajali po njem. Prišli smo do pokopališča. Na nagrobnikih smo prebrali le tri priimke. Kasneje mi je oče povedal, da se menda poročajo celo bratje s sestrami. Prenočili smo v dvosobni jadrnici, zjutraj pa smo nadaljevali pot proti Puli. Tam smo pristali, a že takoj naslednje jutro odšli naprej — proti Santa Marini, kjer smo ostali pet dni, nato pa smo se polni novih vtisov vrnili domov, kjer nas je čakala prijetna hiša. Urška Krišelj, 6. a razred osn. šole Matija Valjavca v Preddvoru Delovna akcija na Krvavcu r Jesen Včasih po ves dan dežuje, megla se iz sonca norčuje vse se muhasto drži, kar nič se ne spremeni. Rada imam dež, po njem capljam ves dan, da nihče ne ve, če jutri bom šla v šolo tako kot vsak dan. -Milena Sifrer, OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka, dopisniški krožek Že v sredo nam je tovarišica povedala, da gremo v četrtek na Krvavec pobirat kamenje. Najbolj nam je bilo všeč to, da bomo šli z gondolo in ne peš. r Dežuje Dežuje, dežuje, mi kihamo vsi, dežuje, dežuje, du kar bobni. Bliska se, bliska se in grmi, mi pa k zdravniku hodimo vsi. Kadar bliska se mene je strah, ko pa preneha rečem še, ah' , - r .. Ce pada ponoči, se veselim, če pa podnevi, se jezim. Ada Gartner, 3. c OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka Ob sedmih smo se z avtobusom odpeljali izpred Jaka. Bili smo že pri gondoli, ko smo zagledali učence četrtega razreda s centralne šole. Pridružili smo se jim in kmalu prišli na vrsto za gondolo. V vsaki smo sedeli štirje. Pripeljali smo se do osmega droga, ko so se najlepše videle Julijske Alpe z najvišjim vrhom Triglavom. Bili smo skoraj že pri vrhu, ko nas je obdala gosta megla. Ko smo prispeli, smo se s tovarišem odpravili po strmem klancu do hotela. Tam smo takoj začeli pobirati kamenje. Ker nas je bilo veliko, smo hitro napolnili prikolico. Ko. smo čakali na traktor, smo delali kupe. Ko je pripeljal s prazno prikolico, smo kupe kamenja naložili na prikolico. Po malici smo napolnili še dve prikolici. Po končanem delu smo se z gondolo spustili v dolino, kjer nas je že čakal avtobus. Herman Severin, 4. b Oš Simon Jenko, DE Primskovo_ Brez dela ni jela Zaželel sem si igrati nogomet na dvorišču. Za dovoljenje sem nameraval prositi očeta. Ko sem prišel v kuhinjo, sta oče in mati pila kavo. Lepo sem jih pozdravil, potem pa sem butnil: »Ati, ali grem lahko igrat nogomet na dvorišče?« Dolgo je oče pil tisto skodelico kave, nazadnje je le spregovoril: »Kaj pa šola, knjige, domača naloga, čti-vo, kaj? Misliš, da te bom hranil celo življenje?« Začel sem ugovarjati: »Saj sem se zdaj učil, napisal domačo nalogo .. .« Mama se je obrnila z resnim obrazom proti meni: »Kaj se bosta tukaj kregala?« S solzami v očeh sem odšel v sobo. Vsedel sem se na stol in premišljeval. Ali mi bo nogomet pomagal pri učenju? Seveda mi bo, saj se ob tem sprostim in razmigam. Vseeno sem vzel knjigo ter jo odprl. Začel sem brati naglas, a le toliko, da se je slišalo, da berem. Kmalu so se začela odpirati vrata. Najprej sem zagledal lase, nato čelo, oči in nos, zagledal sem očetovo glavo. Ko je videl, da sedim z knjigo v roki, je počasi vstopil v sobo. Začel je govoriti z mirnim glasom: »Prišel sem ti povedat, da greš lahko na dvorišče.« Za te ' besede sem mu bil zelo hvaležen. Hitro sem se preoblekel ter odšel na dvorišče, kjer so me že čakali prijatelji. Vendar očetove besede mi nikakor niso hotele iz glave: »Misliš, da tem bom celo življenje hranil?« Sklenil sem, da se bom poboljšal in očetu pokazal hvaležnost z dobrimi ocenami. Amir Bešić, 7. b OŠ Prežihov Voranc, Jesenice Zeljne krpice 300 g moke, 3 jajca, 500 g zelja, 60 g maščobe, sol, poper. Iz moke in jajc pripravimo testo za rezance, razvaljamo in narežemo na krpice, ki jih skuhamo v slanem kropu. Posebej na maščobi prepraži-mo drobno zrezano zelje (sesekljano kot čebulo), da svetlo zarumeni, primešamo krpice in po okusu solimo ter popramo. Jed lahko ponudimo k praženim ribam ali pa jo jemo V tiskarni V torek, 25. septembra, smo se z mentorico našega krožka odpravili v tiskarno tovarne Peko. Tiskarna deluje že enaindvajset let. Razkazal nam jo je tovariš Srdanovič. Najprej nam je povedal, kako nastanejo tiskovine, med drugimi tudi naš šolski časopis Stezice. Pokazal nam je tudi matrice, katere morajo uvažati. Razkazal nam je še dva stroja. Pri prvem smo videli tiskanje z matrice na papir, pri drugem pa rezanje papirja. Delo na tem stroju zahteva mnogo spretnosti in natančnosti. Na koncu obiska j nam je še povedal, da je šola za tiskanje v Ljubljani in da traja štiri leta. Tovarni Peko je tiskarna zelo koristna. Med drugimi jim ni treba kupovati vsega materiala za knjigovodstvo. Diana Knežević, OŠ heroja Bračiča, novinarski krožek OZIMNICA Tradicionalni paketi ETA OZIMNICE že v vseh živilskih trgovinah r Med odmorom Pionirska konferenca na naši šoli Vsako leto na začetku šolskega leta ima naš pipnirski odred svojo programsko konferenco. Na njej izvolimo nove predstavnike v pionirskem štabu in sprejmemo program dela za tekoče šolsko leto. Letošnja konferenca je vsebovala še razpravo na temo Pionir v prostem času. Na začetku je lanskoletna predsednica pozdravila vse navzoče, med njimi tudi predstavnika krajevne skupnosti, in prebrala dnevni red. Po izvolitvi'novega vodstva je bilo na vrsti poročilo o delu v lanskem šolskem letu. Ugotovili smo, da smo zastavljeni program uspešno izvršili. Predstavniki posameznih interesnih dejavnosti so povedali, da je bilo mnogo učencev zelo aktivnih. Novi predsednik je prebral program dela za šolsko leto 1984/85. Med drugimi smo si zastavili tudi nalogo, da Sodelujemo v natečaju Jugoslovanskih pionirskih iger in ob kulturnih praznikih pripravimo program.. Na koncu smo poslušali še govor tovariša ravnatelja. Pohvalil je lanski pionirski odbor in izrazil upanje, da bomo zastavljene naloge uspešno rešili tudi v tom šolskem letu. Nives Žun 7. a OŠ Stane Žagar, Kranj Po napornih urah učenja si vsi prav radi oddahnemo i — tako učenci kot učitelji. Odmor! To je naš najljubši trenutek. Med petminutnim odmorom imate na naši šoli kaj \> \ deti! Ta čas marsikatero pisemce odide v druge roke.Po av li se mučijo dežurni učitelji in učenci, mirijo nemirne šo-larje in si zaman prizadevajo napraviti red. Le nekaj učencev sedi na robovih garderobnih omaric in »guli« % tako ali tako preveč oguljene učbenike. Vsake toliko časa pridrvi mimo tebe sošolec, marsikdo pa se celo zaleti vato in mu še na misel ne pride, da bi se opravičil. Seveda t: o takoj jasno, da se lovi. Za mnoge fante je to čas za pore* nanje starih računov, zato si mnogi prav zares »skočijo\ lase«. Med vsem tem direndajem pa blagajniki neusmiljeno zahtevajo, naj že enkratprinesemo denar,sicer bodo oddali brez našega prispevka. Drugi petnajstminutni odmor posvetimo našim želodčnim potrebam, čeprav nekaterim šolska malica ravno preveč ne ugaja. Med tem odmorom pa imajo nemalokrat težave tudi razredni poverjeniki za mladinski tisk, saj se zaradi prevelikega zanimanja zanj bojijo prikazati z revijami pred vrati. A vse mine, tako tudi teh borih pet ali petnajst minut Ko odzvoni, večina učencev odide v vrsto pred razred, le nekaj najvztrajnejših se še kar lovi. A to ne traja dolgo, saj se tudi med njimi kmalu razširi strašno sporočilo, di prihaja učitelj in da je odmor zares, ampak prav .arvs končan. Erika Štular, 6. a razred, osn. šole Matija Valjavca v Preddvoru J Kros V petek, 28. septembra, je bila pionirska konferenca. Po konferenci je sledila malica, po njej pa kros. Udeležili smo se ga učenci od prvega do osmega razreda. S tovarišicami razredničarkami smo odšli na kraj tekmovanja. Najprej smo si ogledali progo. Proga ni bila težka, saj je bila večina speljana po ravnini. Najprej* so startali učenci in učenke osmega razreda, potem sedmega in za njimi še mi. Ko smo se dekleta postavile k startni črti, me je bilo zelo strah. Bala sem se, da se mi želja ne bo izpolnila. Ko je tovariš dal znak za start, sem se pognala v divji tek. Hitro sem prevzela vodstvo. Po pretečeni polovici poti sem bila zelo utrujena. Vendar sem se potrudila in vodstvo obdržala do konca. Po končanem krosu je bila razglasitev rezultatov. S svojim rezultatom sem bila zelo zadovoljna. Romana Kosmač, 6. a \ OŠ Ivan Tavčar, Gorenja vas Obrambni dan Bil je petek, ko smo učencira-še šole imeli obrambni d Zbrali smo se ob osmi uri m igrišču. Zanimalo nas je. kajbe mo videli pri prikazovanju pr« pomoči in na obisku v »vojaški bolnišnici«, ki je bila postavljena v naši šoli. Počasi smo postajali nestrpat Končno so le prinesli učenčevi nosilih. Učenci iz osmih rta* dov so »ranjence« obvezovali it jih odnašali v bolnišnico,- Po malici smo si ogledalih* nišnico. Na prvi postaji satov deli razne naprave za dolofaaj strupenih snovi v zraku. Nafc gi postaji pa smo si ogleda zdravila in instrumente. V nt slednjem šotoru so oskrbonk ranjence. Ogledali smo si J« mavčarno in operacijsko soK\ ki je bila postavljena v avh. Obrambni dan je za vsevaH ce'hitro minil. Bili smozadovW ni, saj smo si prvič lahko ogleda li, kako izgleda vojaška bohasr* ca, pa čeprav naša ni bila prava, Barbara Ferlan. OŠ Ivan Tavčar, Gorenia vas PETEK, 19. OKTOBRA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA TELEVIZIJSKI SPORED ... .s i-, g: SOBOTA, 20.10. S00 Poročila - 8.05 Pedenj-Kf S 35 ZBIS: Tillove dogodivščine - 8.55 Smogovci, otroška serija TV Zagreb -Pustolovščina: Mali , otroška oddaja TV Beograd - 9.55 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba mladinska nadaljevan-u - 10.25 Slovenska ljud-Jiu glasbila in godci: Opre-ir. 10.45 Skrivnostni svet AClarka: Zmaji, dinozavri k orjaške kače, angleška dokumentarna oddaja 5 Manjšine - bogastvo &rope: Jezik srca - jezik kraha?, dokumentarna oddaja o Retoromanih v Švici •1115 Poročila - 16.50 Poro-■ 16.55 Leipzig: Nogo-«t - kvalifikacije za SP -VDR:JUGOSLAVIJA, pre-K» • 18.45/50 Čudeži narave: Ozelot ali leopard j a ma-Ui kanadska poljudno-znanstvena serija - 20.00 Policijska pištola 357, francoski film - 22.05 Zrcalo tedna -22.25 Kronika Borštni-tovega srečanja - 22.55 Po--č.ia Oddajniki II. TV mreže: 15^5 Stekleni Čeveljček, anehški film - 17.00 »40 let *obode Beograda«, prenos prireditve iz Doma pionir-i;«v-18.00 Ponovitev drame ■ 19.00 Spominski album, fcjbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ulični pevci, abavnoglasbena oddaja ->J0 Človek in čas, doku-•tmarna oddaja - 21.15 Po-»nla - 21.20 Športna soboti-21.40 Glasbena akade-■tja vam predstavlja 22/jO Cervantes, španska adaljevanka - 22.50 TV ga-htt|a\ oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: WTV» šoli - 16.10 Kritika točka - 16.40 Poročila -i«45 TV Koledar - 16.55 Leipzig: Nogomet - kvalifi-hrija za SP - NDR : JUGOSLAVIJA - 18.45/50 Med-taa, oddaja iz kulture -MTV dnevnik - 20.00 Do-\!*Vani film - 21.45 TV l***- 22.00 Danes je ju-,5,*raj V^ELIA, 21. 10. }* Poročila - 9.25 ŽIV otroška ^matineja - H Jack.Holborn, ponovi-zahodnonemške mladice nad. - 10.45 D. But-JV. Labella-G. Montaldo: MO Polo, ponovitev itali-/*»ke nadaljevanke - 11.55 *8.oddaja za stik z gledal-^-12.15 Kmetijska oddaja -15 Poročila - 14.50 Čez ■ gore: Šentjernejski ok-1 :520 Poročila - 15.25 ^premagljivi, ameriški 5lm - 17.50 Športna poroči- ta - itt.uo IV kviz - 20.00 Z. Kozinc-H. Andics: KUGY -Kapitel IX., nadaljevanje in konec - 21.15 Športni pregled - 21.45 Reportaža z nogometne tekme Olimpi-ja : Maribor - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 10.40 Test - 10.55 Kraguje-'vac: Velika šolska ura, prenos - 14.15 Test - 14.30 Rug-by - mednarodni turnir »Os-• voboditev Beograda« - finale - 16.00 PJ v boksu - Budućnost : Slavija, posnetek -16.55 Turistični vodič - 17.15 TV esej - 18.00 Ritmična gimnastika in konjske dirke - 18.25 Vaterpolo - Partizan : Vasas - 19.30 TV dnevnik - 20.00. Svet v letih 1900-1939, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes jutri - 21.20 Citadela, angleška nadaljevanka - 22.10 »Filmske novosti«, dokume-tarni film TV Zagreb I. program: 9.20 Poročila - 9.25 Glasbeni tobogan - 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura, prenos -12.15 Kmetijska oddaja -13.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 13.45 In tudi letos, izobraževalna oddaja - 14.45 Portret zemlje, angleška dokumentarna serija - 15.40 Nedeljsko popoldne - 17.25 Učiteljica, poljski film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Banjica, TV nadaljevanka - 21.15 Športni pregled - 21.45 Manjšine - bogastvo Evrope, dokumentarna serija - 22.15 TV dnevnik PONEDELJEK, 22.10. 8.50 TV v šoli 17.20 Poročila - 17.25 Smogovci, otroška serija TV Zagreb - 17.55 Orodja prihodnosti: Človek in stroj, izobraževalna serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Video šola oddaja za mlade - 20.00 Fe-renc Deak: Čas čistokrvnih psov, drama TV Novi Sad -21.35 Dokumentarec meseca: Eden proti - 22.15 TV dnevnik II - 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 TV dnevnik - 17.15 Muzikant in princesa, prenos otroške predstave - 18.15 Narkomanija: Primarno preprečevanje narkomanije - 2. del -18.45 Glasbeni album -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 VTR 614-388, zabavnoglasbena oddaja - 21.55 Dinastija, ameriška nadaljevanka (do 22.45) TV Zagreb I. program: 16.00 Videostrani - 16.10 TV v šoli: Kako gledamo sliko. Predstavljamo vam, Pustinja Blača - 17.10 Poročila -17.15 Muzikant in princesa, prenos otroške predstave -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin -18.45 Videošola - 19.30 TV dnevnik - 20.00 C. Goldoni: Nenavadna dogodivščina, drama - 21.40 Izbrani trenutek - 21.45 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.15 Retrospektiva Rudolfa Sremca: Plesni učitelj, dok. film - 22.35 TV dnevnik TOREK, 23.10. 9.00 TV v šoli - 16.35 Šolska TV: Kemija - Kemijska sinteza, slikarstvo XX. stoletja -Zlomljene oblike - 17.35 Poročila - 17.40 ZBIS: Ciciban teče v zeleni dan - 17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre -18.25 Gorenjski obzornik -18.40 Zlata gora, sovjetski kratki film - 18.55 Knjiga -20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka -21.00 Aktualno: Dve univerzi - ena reforma, prenos iz Cankarjevega doma - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja -18.15 Čas knjige - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Pojoča jesen, oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Rdeče zastave Hrvaškega Zagorja, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Čas jazza - 22.35 Dokumentarni film »Filmskih novosti« TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Moslavina, Bjeli Potoci - 17.40 Poročila - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Filmi A. Hitchcocka: Fren-zy, ameriški film - 22.40 TV dnevnik Opomba: PJ v košarki -Radnički : Budučnost SREDA, 24.10. 8.45 TV v šoli - 18.05 Poročila - 18.10 Ciciban, dober dan: Glina - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Antična in srednjeveška naselja in mesta v Makedoniji: Prilep od IX. do sredine XIII. stoletja, dokumentarna odda- RADIJSKI SPORED SOBOTA, 20. oktobra prvi program 430-8.OO JUTRANJI PROGRAM - glasba - 9.05 Poj te I MUBJ - 9.20 Matinejski imont 10.05 svetovna REPORTAŽA -10.25—11.30 opoldne ob lahki glasbi -UJI Srečanje republik in /.krajin - 12.10 — 14.00 Naši /slišalci čestitajo in popravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak -'.700 Sturio ob 17.00-ih- Zu-*;.;enjf?poIitični magazin -.«00 Šklatlica z godbo -Kil Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 — 5.00 No-• y. ogram - glasba M.DEIJA, 21. oktobra prvi program 100-8.00 Jutranji program glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše umetovalce - 14.05 Naši po-tJuiak-i čestitajo in pozdravljajo- 14.20 Humoreska tega tedna - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije -.17.50 Zabavna radijska igra -19JJ5 Lahko noč, otroci -151.45 Glasbene razglednice 2000-22.20 V nedeljoi zvečer - 22.20 Glasbena tri-r/jna mladih - Skupni prodam JRT-Studio medna- ne mladine Beograd - 23.05 Literani nekturno 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 22. oktobra prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate - .11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 23. oktobra prvi program 4.30-9.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Mehurčki -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studija radia Maribor) - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Priv- x«.„ on nn oi „. „i„ _ lja v pesmi in besedi - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84 - 21.05 Radijska igra - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program-glasba SREDA, 24. oktobra prvi program 4.30-8.00 Jutranji program-glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohr-vatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali'poznate - 11.35 S pesmino po Jugoslaviji -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-glasba - 18.00 Zbo-rovka glasba v prostoru in času - 20.25 minute s slovenskimi interpreti - 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterf-ly« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literatni nokturno - 24.00 Poročila -00.05-4.30 Nočni prograrn-glasba OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH ja TV Skopje - 20.00 Film tedna: Božji dar, film iz Gornje Volte - 21.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.20 Kronika Borštnikovega srečanja - 21.50 IV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Test - 15.35 TV dnevnik - 15.55 Potopljena vas, španska otroška drama -16.25 Zapisi z vasi, izobraževalna oddaja - 16.55 Nogomet Željezničar : Sion, prenos, v odmoru ... - 18.45 BEMUS 84: Jugoslovanska ljudska ustvarjalnost 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - (2. kolo evropskih nogometnih pokalov) in šahovski komentar -22.00 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 15.40 Videostrani - 15.50 Poročila - 15.55 Potopljena vas, španska otroška drama - 16.25 TV koledar -16.35 Kronika občine Sisak - 16.55 Nogomet - Željezničar: Sion - 18.45 BEMUS 84 - Jugoslovanska ljudska ustvarjalnost - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - (2. kolo evropskih nogometnih pokalov in šahovski komentar) - 22.00 TV dnevnik ČETRTEK, 25.10. 8.50 TV v šoli - 16.50 Šolska TV: Kemija - Kemijska sinteza slikarstvo XX. stoletja - Zlomljene oblike - 17.50 Poročila -17.55 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, mladinska nadaljevanka - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi -19.30 TV dnevnik - 20.00 Tednik - 21.05 J. Clavell: Šo-gun, ameriška nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Čuvaji časa, otroška serija - 18.15 Ljudje pripovedujejo: V zaledju velemesta - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč -19.30 TV dnevnik - 20.00 BI-TEF na TV - »Pirosmani, pi-rosmani«, posnetek predstave Teatra iz Vilna - 22.15 Zagrebška panorama 22.20 Dokumentarni film »Filmskih novosti« TV Zagreb I. program: 16.35 Videostrani - 16.45 TV v šoli: Morje, Beograd - naše glavno mesto, Vse o celici - 17.40 Poročila - 17.45 Čuvaji časa, otroška serija -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin - 21.05 Optimist, TV nadaljevanka -22.25 TV dnevnik PETEK, 26.10. 8.50 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Pihalni orkestri: Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi - 17.55 Jack Holborn, zahodnonemška mladinska nadaljevanka -18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Računalniki pete generacije, izobraževalna oddaja - 20.00 Manjšine - bogastvo Evrope: Mi smo tukaj, dokumentarna oddaja o Slovencih v Italiji - 20.40 Ne prezrite - 20.55 B. Binns: Proti vetru - Opoj podjetnosti, avstralska nadaljevanka -21.45 TV dnevnik II - 21.55 Kronika Borštnikovega srečanja - 22.25 Predstava, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pogled, otroška oddaja - 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.45 Večer z orkestrom -19.30 TV dnevnik - 20.00 Orgle, glasbena oddaja - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Porota, dokumentarna oddaja - 22.05 Filmi E. Robinsona: Roparska družina, ameriški film (do 23.35) TV Zagreb I. program 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Italijanščina, Kaj je film - 17.40 Poročila - 17.45 Pogled, otroška oddaja -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka -18.45 Pod zastavo, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Šogun, ameriška nadaljevanka - 21.00 Zabavna oddaja - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Šahovski komentar - 22.15 Kultura srca: Mesto Split - 40 let ci 'r\Krwlr» FRANC. NO-0OMETAS. KI IGRA V ITALIJI IN JE BIL EDEN NAJ BOUSIH NA EVROP PRVENSTVU TERM LETNI GOZDNI POSEK AM FILM. IGRALEC ODDELEK KVARTARA ZEM ZGODO-VINE, PIE-»TOČEN NEK D TURSKI VELIKAŠ NAJ D FR REKA 1'Miii pltavi) SOVJfT POLITIK MIKOJAN GL MESTO BAMAMSKIH OTOKOV VRSTA VRBE ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI -» REKA V LENINGRADU KAMPUĆ GENERAL TEZAEM-BAIAZE STAROGR KOLONUA NA HAL-KIDIKI MRV. FILM IGRALKA (INGE) VNETJE NOSNE SLUZNICE 3R POKRA JINA NA PELO-PONEZU SVEOSKI AVTO JAMB3KI VERZ IZ ŠESTIH STOPIC CELINA OB JUŽNEM TEČAJU 6URMAN POLITIK, NEKO GEN SEKRETAR OZN 'NOUSKI ORoeiz Rešitev nagradne križanke z dne 12. oktobra; naslov, antika, leotar, Torkar, Ir-ma, Nil, noga, Gina, opoka, ajas, verlaine., Ar, rak, KP, tempel, bur, otor, opora, ran, Ambrož, Tati, Ose, imaret, dan, Tananarive, Anapa, Unac. Prejeli smo 149 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Lojze Bav-dek, Planina 25, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Rezka Šunkar, Predoslje 28, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Dora Tonejc, Lesce, Finžgarjeva 10. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 24. oktobra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Mokša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. GOSPODARIMO Z DENARJEM Prihranke, ki jih nekaj časa ne boste uporabili, lahko vezete, saj so za vezane dinarske hranilne vloge obrestne mere znatno višje: letna obrestna mera 7,5 % za vloge na vpogled 47 % za vloge, vezane nad 3 mesece 52 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 55 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Primer: Znesek 20.000 din na vpogledni vlogi vam bo po 3 mesecih prinesel 375 din obresti, isti znesek vezan za 3 mesece pa 2.350 din, kar je več kakor šestkrat več obresti. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN _:__ Pomembna zmaga nogometašev LTH ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 19. OKTOBRA \m ŠPORT OB KONCU TEDNA Kranj — V 6. kolu gorenjskega nogometnega članskega prvenstva so poskrbeli za presenečenje nogometaši Al-pine iz Žirov,.kkso na gostovanju v Tržiču iztržili točko proti vodeči domači ekipi. LTH je doma visoko premagal Bohinj in se z novim parom točk vmešal v boj za naslov jesenskega prvaka. Bled je gostoval na Godešiču, kjer je z lahkoto ugnal tamkajšnjega Kondorja. Brez večjega naprezanja pa so zmagali tudi nogometaši Lesc, ki so se v gosteh pomerili z Retečami. Tekma Polet : Alples je bila prekinjena, ker je igralec Poleta fizično napadel sodnika. Izidi — člani — Tržič : Alpina 0:0, LTH : Bohinj 3:0, Reteče : Lesce 1:6, Kondor : Bled 0:3, Polet: Alples 0:3 (Vrstni red: Tržič 11, LTH in Bled 10 itd.); pionirji — Tržič : Alpina 2:0, Reteče : Lesce 0:3, Kondor : Bled 0:5, LTH : Bohinj 2:4, Polet: Alples 1:2, Alples : Jesenice 2:3 (Vrstni red: Bled in Jesenice po 12, Lesce 8 itd.), mladinci — LTH : Lesce 3:1, Polet : Kondor 3:3 (Vrstni red: LTH 8, Bohinj in Lesce po 6 itd.); kadeti — Alpina : Sava 1:2, Jesenice : LTH 1:3, Britof : Triglav 1:1 (Vrstni red: Bri-tof 12, LTH 8, Sava 6 itd.). P. Novak Jubilej Avto-moto društva Podnart Pozabili na 30-letnico? Podnart — Avto-moto društvo Podnart je bilo ustanovljeno 26. septembra 1954. leta. Za sejo, teoretično učenje voznikov ter za društveno dejavnost je najelo sobo v domači gostilni. Prvi te- Povabilo na vadbo Radovljica — Zveza telesnokul-turnih organizacij Radovljica vabi vse ljubitelje rekreacije na redno vadbo, ki bo vsak ponedeljek od ,20. ure dox20.30 ter vsak četrtek od 18. do 20. ure v telovadnici osnovne šole v Lescah. Vadba — pričela se je 15. oktobra — bo potekala pod strokovnim vodstvom. Primerna je za vse občane, za mlade in starejše, za moške in ženske, ne glede na to, koliko so se doslej ukvarjali s športom in rekreacijo. SPOROČILI STE NAM čaj za voznike je pripravilo že nekaj mesecev po ustanovitvi. Junija naslednje leto je prek 30 članov opravilo izpit za A kategorijo, šest članov pa za A in B. Prihodnje leto so v Podbrezjah priredili veselico in tombolo. Na ta način so zaslužili kar precej denarja za svojo dejavnost. Začeli so prirejati športna tekmovanja, propagandne in ocenjevalne vožnje, izlete, hitrostne gorske dirke od Krope do Jamnika. Leta 1962 so se dogovorili, da bodo zgradili dom. Rečeno, storjeno! Še istega leta, za praznik republike, je bila svečana otvoritev. Veliko so naredili s prostovoljnim delom in s prispevki krajanov. Ob 20-letnici je društvo izdalo jubilejno značko in pripravilo razstavo, na kateri je predstavilo razvoj dejavnosti. V treh desetletjih se je v društvu zvrstilo 423 članov, veliko jih je opravilo tudi izpite za A in B kategorijo. Letos praznuje društvo 30-letnico, a kot kaže, je sedanje vodstvo pozabilo na jubilej. C. Rozman. Nogomet — Spored tekem 8. kola kranjske nogometne lige: člani, sobota ob 15. uri — Zarica : Sava, Podbrezje : Šenčur, Kokrica : Primskovo Visoko : Podgorje, Trboje : Britof, Preddvor : Grintovac, Velesovo : Mavčiče, Hrastje : Bitnje (ob 13.30); pionirji, sobota ob 13.30 — Kokrica : Bitnje, Primskovo : Britof, Sava : Naklo, Zarica : Šenčur, Podbrezje : Visoko; mladinci, nedelja ob 10. uri — Bitnje : Šenčur, Trboje : Primskovo, Preddvor : Zarica, Kokrica : Naklo, (-d) Rokomet — V 7. kolu prve slovenske rokometne lige se bosta gorenjska zastopnika pomerila jutri v soboto, v športni dvorani Poden v Škofji Loki — igralci Jelovice z ekipo Usnjarja, roko-metašice Alplesa pa z Delozo iz Pola-ne. V drugi moški republiški ligi bo jutri ob 19. uri srečanje Žabnica : Peko, Križe in Preddvor v tem kolu gostujeta. V enakem ženskem tekmovanju bodo odigrali zadnje, 7. kolo. Preddvor-čanke igrajo doma s cerkniško Eto, ro-kometašice Peka v nedeljo ob 11. uri v Tržič: Križaj odličen tudi na teniškem igrišču — Teniška sekcija TVD Partizan Križe je na igriščih v športnem parku Stanka Mlekarja v Kranju pripravila teniško prvenstvo tržiške občine. Nastopilo je 40 igralcev in igralk. Med ženskamia je naslov občinske prvakinje osvojila Karmen Grum, ki je v finalu z 2:0 premagala Ireno Jaklič. Tretja je bila Milena Kikel in četrta Mila Kralj. Moški so bili razdeljeni v tri skupine. V C skupini je ,bil najuspešnejši Štefan Jakšič, ki je z 2:0 premagal Pavla Kralja. Tretji je bil Dane Vidovič in četrti Jaka Bahun. V B skupini je zmagal Nadišar pred Dragu-tinovičem, Jazbecem in Janškovcem. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v A skupini, kjer je Zdravko Križaj dokazal, da je tudi mojster teniškega loparja. Z 2:0 je v finalu premagal Matjaža Šarabona, v boju za tretje mesto pa je Dolčič ugnal Jazbeca. — J. Kikel Tržič: F rane Škrjanc zmagal na oktobrskem turnirju —Na oktobrskem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki ga je v domu Petra Uzarja v Tržiču pripravilo domače šahovsko društvo, se je zbralo 22 šahistov. Zmagal je Franc Škrjanc pred Kavarjem, Pavlom Locem, Valjavcem in Novakom. —- J. Kikel Križe: hitropotezni šahovski turnir — V počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično je bil v osnovni šoli Kokrške-ga odreda v Križah hitropotezni šahovski turnir,, na katerem se je pomerilo 12 igralcev. Zmagal je Stane Valjavec, drugi je bil Gibč, tretji Primožič, četrti Kavar in peti Škrjanc. — J. Kikel Ljubljana: priznanja najuspešnejšim — Pred nedavnjm so najboljšim moškim in ženskim rokometnim klubom v Sloveniji podelili plakete in diplome. Med ženskimi ekipami je bila prva Olimpija, Alples je bil peti in Duplje osme. Med moškimi ekipami je bil najboljši Aerp Celje, Jelovica je bila šesta, Peko 16. in Kamnik 18. Trenerska organizacija je najuspešnejšim trenerjem podelila zlato značko. Z Gorenjske sta jo prejela Andrej Kavčič (Duplje) in Milan Kerec (Kamnik). — J. Kuhar Stražlšče: Pantarji zmagovalci balinarskega turnirja — Trim klub Sava Kranj je priredil v Stražišču tradicionalno, 4. balinarsko tekmovanje trojk. Udeležilo se ga je 10 ekip. Vrstni red: 1. Pantarji (Gorjanc, J. in S. Bajželj), 2. Ikebana — Huje (Friškovec, Pevec, Se-lan), 3. Stražišče (J. Bajželj, Jereb, Kri-žnar), 4. Mušketirji (Skok, Z. in B. Bajželj). — M. Miklavčič Titovo Velenje: Rendulič najhitrejši — Na progi za motokros v Titovem Velenju je bila dirka v kategoriji do 80 cem, ki je štela tudi za republiško prvenstvo. V obeh vožnjah je zmagal Robi Rendulič (AMD Kranj). Njegov tekmec iz kranjskega društva Željko Čuk je bil v prvi vožnji šesti, v drugi pa je dolgo časa vozil tik za Renduličem, kasneje pa je zaradi okvare na motorju odstopil. Ekipno je kranjsko Avto-moto društvo zasedlo drugo mesto. — M. Jenkole Portorož: Berce tretji — V Portorožu je bila predzadnja letošnja dirka za državno prvenstvo v kartingu. V kategoriji do 125 cem je Vlado Berce (AMD Bled) zasedel tretje mesto. Zadnja dirka bo 21. oktobra v Novi Gorici. — M. Jenkole Košarka Derbi novincev KRANJ — Jutri bodo oživela košarkarska igrišča v drugi zvezni ženski in moški ter ženski republiški košarkarski ligi. V tej košarkarski sezoni 1984-85 nas bodo v drugi zvezni ženski ligi zastopale košar-karice Save iz Stražišča, v moški republiški ligi Triglav iz Kranja in v ženskem republiškem tekmovanju Žirovke in Jeseničanke. Vsa štiri moštva so dobro pripravljena na start. V ženski republiški ligi se bodo Jeseničanke in Žirovke vmešale v borbo za vrh, v moški republiški ligi bo kranjski Triglav hotel iztržiti čimveč, medtem ko bodo Savčanke morale s svojo igro dokazati, da niso zaman drugoligašice. Košarkarice Save so se v drugo zvezno žensko ligo ponovno uvrstile po enoletnem premoru. Dobro so pripravljene. To je tu/di edino gorenjsko moštvo, ki je tako visoko v zveznem košarkarskem tekmovanju. Že na startu jim je ponagajal žreb. V prvem kolu morajo namreč na gostovanje na Reko, kjer jih čaka novinec v ligi; ekipa Kozalo. Lahko zapišemo, da je to derbi med starim in novim ligašem. In s kakšnimi upi odhajajo Savčanke na gostovanje na Reko? »Re-čanke so novinke v ligi in to je moštvo, ki je povsem neznanka«, pravi tehnični vodja Savčank Rudi Hlebec. »Igralke, ki jih trenira Brane I,oik, so po pripravah sodeč dobro pripravljene za uvodni krst«. Savčanke Baligač, Verlak, P. Oblak, A. Rakovec Zec, Poni-kvar, Habjan, Šuštar,Horvat, žagar, Meklar in S. Rakovec naj bi na Reki presenetile in se s prvega gostovanja vrnile domov neporažene. Zavedajo se, da ne bo lahko. Prepričani smo, da se bodo na Reki borile tako kot se znajo in res domov prinesle prve točke. Ta zmaga naj bi jim bila vzpodbuda za tekmo drugega kola, ko igrajo doma. Prihodno soboto bodo ob 17. uri v dvorani na Planini gostile enega od favoritov za prvaka, ekipo mariborskega Branika. -dh Novem mestu, Dupljanke pa jutri ob 18. uri na domačem igrišču z ekipo Astra-Jadran. V moški mladinski republiški ligi — skupina center bo danes ob 17.30 tekma Jelovica : Šentvid, ob 18. uri Preddvor : Storžič, jutri ob 16. uri Žabnica : Križe in uro kasneje Škofja Loka : Peko. V enakem ženskem tekmovanju bo v nedeljo ob 10. uri srečanje Duplje : Olimpija, uro kasneje Preddvor : Šentvid, mladinke Peka pa se bodo na domačem igrišču pomerile z igralkami Kamnika. V občinski rokometni ligi bodo naslednja prvenstvena srečanja — Jelovica : Britof, Sava : Gumar, Krvavec : Duplje, Storžič : Besnica ter Letališče : Sava — ' veterani, Veterani Duplje : Peko — veterani ter Veterani : Preddvor — veterani. Jutri bo v Tržiču tudi turnir za republiško pionirsko prvenstvo, na katerem bodo sodelovale ekipe Jelovice, Peka in Križev. — J. Kuhar Kranj: smučarski skoki na Gorenji Savi — Ob koncu poletne sezone bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 10. uri na plastični skakalnici na Gorenji Savi mednarodna skakalna tekma za skakalce vseh starostnih kategorij. J. Javprnik Kranj: »Dan orientacije« v Stražišču — Trim klub Sava Kranj, ki letos praznuje desetletnico, bo v sodelovanju s Partizanom Škofja Loka pripravil jutri, v soboto, v Stražišču 9. orientacijski tek za Pokal Kranja, 2. odprto prvenstvo Gorenjske, tekmovanje planincev iz zahodne Slovenije ter 1. trim-sko orientiranje. Tekmovanje za Pokal Kranja in trimsko orientiranje se bo začelo ob devetih dopoldne, prvenstvo Gorenjske in Planinske zveze Slovenije pa uro kasneje.' Za vse udeležence bo start pred domom Partizana v Stražišču. Prireditelji sprejemajo prijave še uro pred začetkom v domu Partizana. Mošnje: Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu — Občinski sindikalni svet, Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica in Nami:-.:v-ški klub Mošnje prirejajo jutn, 20 I tobra, ob 8.30 v telovadnici osnovati le Radovljica sindikalno prvenstva dovljiške občine v namiznem tem* Tekmovalci in tekmovalke bodo raaf Ijeni v tri starostne skupine od 28 do 40 let in nad 40 let. Bled: odbojkarski derbi — Vs blejskih odbojkarjev v 1. kolu dnV zvezne lige proti Studentu iz Mostarj* ki velja za prvega favorita prvenst* je prijetno presenetil tudi zveste nar jače z Bleda in okolice. Uigrana ud? na šesterka je z izjemno borbenost* zadala samozavestni domači ekip.;-. poraz po treh letih na njenem igns* Jutri ob 19. uri se bodo blejski odbtf kar j i pomerili v telovadnici osnoa* šole z ravenskim Fužinarjem, ki š< « za letošnjo sezono močno okrepil mi skriva prvoligaških ambicij. Obeu* zelo kakovostno srečanje, katentj* izid je prav zaradi presenetljivo frfrrf igre domačinov v Mostarju težkona*? vedati. V predtekmah se bodo blejs* odboj kar j i pomerili ob 15. uri z Motar nogom, dve uri kasneje pa odbojkais« v tekmi slovenske lige z drugovi Fužinarja. — B. Rauh r Vabilo na izlet Kranj — Športno društvo Vofc vodni stolp iz Kranja prireja v soboto, 10. novembra, izlet na' Dolenjsko. Izletniki bodo obiskali S dolenjske kraje. Organizirano bo kopanje v Dolenjskih toplicah a martinovanje v bližnji zidanici. Pft jave za izlet sprejemata predsednik društva Jože Zagorec in tajnica Mc rija Čemažar, prav .tako pa se f. mogoče prijaviti v pisarni društ« do 28. oktobra. Cena izleta jt 1000 dinarjev. Izletniki bodoodšba Kranja ob šesti uri zjutraj upnii osnovne šole Simona Jenka, vrtal pa se bodo v poznih večernih urak r I. zvezna hokejska liga Nešportni Celjani zapustili ledeno ploskev Jesenice — Letošnje državno prvenstvo v prvi zvezni hokejski ligi se je že v drugem kolu začelo z zapleti. Na delo bo morala stopiti že disciplipska komisija in ostro kaznovati tiste, ki zapuščajo igrišča. To je nasploh stara praksa naših športnih kolektivov in ne samo hokejistov. Na jeseniškem ledu je bilo v sredo zvečer srečanje drugega kola. Mlado moštvo Kranjske gore je namreč gostilo hokejiste Cinkarne Celje. Srečanje se je začelo miroljubno in Kranjskogorci so kaj kmalu povedli z dvema zadetkoma prednosti. Začelo pa se je v štirinajsti minuti srečanja, ko so igralci Kranjske gore dosegli pravilni gol. S tem pa se niso strinjali gostje iz Celja. Od glavnega sodnika Grepla iz Siska so hoteli izsiliti, da je.bil ta tretji gol neregularno dosežen. Toda sodnik Grepel je ostal pri svoji odločitvi in Celjani so iz protesta zapustili jeseniški led. Ni jih bilo več na spregled in sodnik je odpi-skal konec srečanja. Res prava ne-športna poteza Celjanov in velika škoda za ves jugoslovanski hokej. To drugo kolo se je začelo iajL rek, kjer so Jeseničani* gostovali Beogradu pri Crveni zvezdi. zafcjL s presenečenjem. Pred nabito pehu dvorano so morali Železarji pok orožje, kljub temu, da so bili g tetji enakovredni vse do tretje M j i ne. V tej so na hitro dobili štiri detke in konec je bilo jeseniški upanja na uspeh. Beograjčani » zasluženo zmagali. Povedati je treba, da so se »zvezdaši« za to sezono kar lepo okrepili. V svojih vrstah imajo dva Američana, Kanadčani in dva odlična bivša igralca Olinvj* je. V preostalih dveh srečanjih je Olimpija brez težav premagala Partizan iz Beograda, Vojvodina pa a-grebškega Medveščaka. Izidi: Crvena zvezda : Jeser.io? 6:2 (1:1, 1:1, 4:0), Kranjska Cinkarna Celje 3:0 prekinjeno v šti rinajsti minuti, Olimpija : Partizan 19:3, (5:1, 7:0, 7:2), Vojvodina : Med-veščak 8:2 (2:0, 4:1, 2:1). Pari jutrišnjega kola: Jesenice : Olimpija, Medveščak : Crvena mbj da Partizan : Kranjska gora C karna Celje : Vojvodina. -dh Jutri 19. jesenski kros za pokale Dela Množično in kakovostno tekmovanje Akcija jesenskih krosov, ki se je močno zako-reninila v vseh okoljih, naklonjenih športu in rekreaciji, bo jutri doživela vrhunec v Litiji, kjer se bodo občinske reprezentance že devetnajstič po- . tegovale za pokale Dela. To bo množično in hkrati tudi zelo kakovostno tekmovanje, na katerem bo nastopilo skoraj 2000 najboljših od skupno 180.000 tekačev, kolikor jih je sodelovalo na ' predhodnih tekmovanjih po krajevnih skupnostih, šolah in občinah. Udeleženci bodo razdeljeni v 18 kategorij po starosti in spolu. Mlajši in starejši pionirji in pionirke ter mlajše mladinke bodo tekli na 1000 metrov dolgi progi, mlajši mladinci, starejše mladinke, članice in veteranke na 2000 metrov, starejši mladinci in pripadniki JLA na 3000 metrov, člani in veterani A in B skupine pa na 5000 metrov. Spomnimo se: zadnja tri leta so imeli na jesenskem krosu za pokale Dela največ uspeha tekmovalci Tržiča, ki so bili najboljši lani in pred dvema letoma, vedno odlični so bili tudi tekači kranjske občine. Čeprav so v vseh gorenjskih občinah imeli kar precej težav z izvedbo tekmovanj ter s sestavo reprezentance, se tudi tokrat nadejamo iz Litije ugodnih vesti. Poglejmo rezultate tekmovanja v krosu v jeseniški, radovljiški, tržiški in škofjeloški občini. Radovljica: ekipna zmaga Mošenj Mošnje — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica ter Športno društvo Partizan Mošnje sta letošnje občinsko prvenstvo v krosu pripravila V MoŠinah..._Nastoinl(> ie__ll ipkmnvnlrpv v> in drugih organizacij — iz Športnega društva Partizan Mošnje, Veslaškega kluba Bled, TVD Partizan Gorje, Verige, srednje gostinske šole Bled, odbojkarskega in smučarskega kluba Bled ter iz Alpinističnega odseka Bohinj. Prireditelji so imeli najbolj številčno, a hkrati tudi najbolj kakovostno moštvo, in so zmagali s precejšnjo prednostjo pred blejskimi veslači in ekipo TVD Partizan Gorje. Vrstni red — pionirke: 1. Petra Zupan (Gorje), - 2. Helena Peternel (Gostinska šola Bled), 3. Tatjana Šoštarič (Mošnje); članice: 1. Lidija Golob (Ekonomska šola Radovljica), 2. Melita Mlakar, 3. Damjana Vurnik (obe Mošnje); pionirji: 1. Damjan Zupan (Odbojkarski klub Bled), 2. Mitja Urh (Mošnje), 3. Toni Majcen (Gorje); mlajši mladinci: 1. Bojan Hube, 2. Ivo Mezek (oba Veslaški klub Bled), 3. Florijan Frčej (Gorje); starejši mladinci: 1. Robert Krašovec (Veslaški klub Bled), 2. Jože Cigler (Gorje), 2. Dušan Frčej (Veslaški klub Bled); člani: 1. Milan Kotnik, 2. Brane Gogala, 3. Klemen Dolenc (vsi Mošnje); veterani: 1. Janez Sitar, 2. Stanko Sitar, 3. Jože Korošec (vsi Mošnje); ekipno: 1. ŠD Partizan Mošnje 160 točk, 2. Veslaški klub Bled 88, 3. TVD Partizan Gorje 78, 4. Gostinska šola Bled 35, 5. Veriga 15. C. Zaplotnik Jesenice: kros z 900 udeleženci Jesenice — Komisija za množični šport in rekreacijo pri ZTKO Jesenice je organizirala je-, sensko prvenstvo v krosu, katerega se je udeležilo več kot 900 tekačev in tekačic. Najprej je štar-talo okoli 400 malih šolarjev iz vseh vzgojnovar- Ekipni zmagovalec na ŠŠD je bila OŠ Toneta Ču-farja z Jesenic. Zmagovalci — cicibani — Mandeljc (OŠ Žirovnica), cicibanke — Dovžan (OŠ Toneta Čufarja), mlajši pionirji — Dančič (OŠ Toneta Čufarja), mlajše pionirke — Mlakar (OŠ Kranjska gora), mlajši pionirji A — Brezavšek (Mojstrana), mlajše pionirke A — Žunkovič (OŠ Kranjska gora), mlajši pionirji B — Koder (Kranjska gora), mlajše pionirke B — Tavčar (OŠ Žirovnica), starejši pionirji A — Oman (OŠ Kranjska gora), starejše pionirke A — Rezek (OŠ Prežihovega Voranca), starejši pionirji B — Zupan (CSUI), starejše pionirke B — Kučina (CSUI), mlajši mladinci — Kerštajn (SK Rateče), mlajše mladinke — Vauhnik (CSUI), starejši mladinci — Teras (ŠD Mojstrana), starejše mladinke — Kor-' bos (CSUI), člani - Teras (SD Mojstrana); ekipna L OŠ Toneta Čufarja, 2. OŠ Kranjska gora, 3. OŠ Žirovnica. J. Rabič Tržič: prevladovali mladi Križe — Odbor za rekreacijo pri tržiški teles-nokulturni skupnosti, ŠŠD Kokrški odred in atletska sekcija TVD Partizan Tržič so pripravili jesenski kros na travniku za osnovno šolo v Križah. Okoli 250 udeležencev, med katerimi so tudi letos prevladovali mladi, se je pomerilo ma progah, dolgih od 400 do 5000 metrov. Zmagovalci: cicibani A — Jordan (Kokrški odred), cicibani B — Jerman (Polet), cicibanke A nirjiB — Skerjanc (Kokrški odred, ml. pionirkeB — Garibovič (Polet), ml. PionirkeB — G (Kokrški odred), st. pionirjiA — Perko (Polet),& pionirji B — Šmid (Tržič), st. pionirko A vanč (Polet), st. pionirke B — Košir (Bistrica), ml. mladinke — Mali (Križe), ml. mladina -Škrjanc (Senično), st. mladinci — Seliškar ;; strica), st. mladinke — Pesjak (Kovor) , — Jerman (Ročevnica), veteranke — Amhttl, člani — Bohinc (Križe), veterani A — Meg^ (Podljubelj), ekipna razvrstitev ŠŠD — l, 120, 2. Kokrški odred 95, 3. Storžič 85. J. Kikel Škofja Loka: 187 tekačev Žiri — Jesenski kros.za škofjeloško občino s« pripravili tefesnokulturni delavci iz Zirov. Tei movanja se je udeležilo 187 občanov. Zmagovalci — ml. pionirji A (posarr .a ekipno) — Kopač (ŠŠD Ratitovec) in ŠŠD rVv -I, ml. pionirke A — Klemenčič (ŠŠD Mlad in ŠŠD Mladi rod, ml. pionirji B — Gabe Cvetko Golar) in SŠD Ratitovec, ml. pioninr* b - Magušar (ŠŠD Ratitovec) in ŠŠD Ratitorcc. st. pionirji A — Starman (OŠ Cvetko Golar) a ŠŠD Ratitovec, st. pionirke A — Maček još Cvetko Golar) in ŠŠD Tabor, st. pionirji B - \j, retič (Cestno kovinarska šola) in Cestno kovina ska šola, st. pionirke B — Malovrh (ŠŠD Jan,, Peternelj) in ŠŠD Janez Peternelj, ml. mlada — Hafner, ml. mladinke — Jereb, st mladinci Hafner (Partizan Škofja Loka), st, mladinke -Tičar (ŠSD Janez Peternelj), člani - Krek(T^ PETEK, 19. OKTOBRA 1984 KINO, NOVO V KINU, ZANIMIVOSTI 9. STRAN GLAS 25 let hortikulturnega dela v Kranju Letos praznuje hortikultura v Kranju 25-letnico organiziranega de-///anja. Ustanovni občni zbor podružnice Hortikulturnega društva Slovenije je bil v Kranju 13. februar-,a 1959. Organizirali smo jo z željo, i» se dejavnost čim bolj razširi, poskrbi za izobraževanje članov in 'Malih ter za urejenost zelenja in Jrtovvmestu in na podeželju. Taro bili tudi prvi, ki smo skrbeli za varstvo okolja.To je tudi danes tlfeskrb. Podružnica se je po treh letih pre-■tnovala v samostojno društvo. Ob ■tanovitvi je podružnica štela le tob 30 članov. Bila pa je že dosti W*ma ter je izvajala obširen prosim s področja izobraževanja, ure-jttja zelenja v mestu, pomagala z aasveti, preskrbo sadik, čebulic tulipanov in podobno ter skrbela za or-frtarane oglede vrtnarsko zanimi-*ikrajev. Dejavnost se je odvijala ;.-',storih Turističnega društva Kranj. Samostojno društvo je bilo ustanovo 22. novembra 1962. Dejavnost •vitva sicer ni bila vseskozi enako ; itenzivna, vendar nikoli ni zamrla, po pridobitvi lastnega društve- *tja prostora okoli leta 1967 se je . t^druitva prav razživelo. I fckaj časa smo člane preskrbova- Mpotrebnim reprodukcijskim ma-[ jMliom za vrtove, od semen, gnojil * zaščitnih sredstev do čebulic in [Hk,ki jih je še povsod primanjko-['■fcćezčas smo ugotovili, da smo •* svojo angažiranost in sredstva I -tabli v to delo, kar pa je hromilo os-[ *W»dejavnost društva. Založenost ifcarij in trgovin je bila že dobra, fcttimo to dejavnost opustili. Tem-[ Ml pa smo se posvetili vzgojnoizo- •fcizevalni dejavnosti z organizacijo aktualnih predavanj, poučnih demonstracij, ekskurzij, dajali smo potrebne strokovne nasvete in podob- m. Kmalu so postali najbolj priljubljeni sorazmerno ceneni obiski vrtnarskih razstav in vrtnarsko zanimivih krajev. Tako smo bili v lastni režiji ali z drugimi prireditelji kar dvakrat na Dunaju na ogledu Wig 64 in 74, obiskali smo razstavo Planten und Blumen v Hamburgu, razstavo v Dortmundu, v Stuttgartu, Mannhei-mu, dvakrat v Holandiji na ogledu v Keukenhofu in drugod, dvakrat v Švici, kjer smo si ogledali tudi alpski vrt Schvnige Platte in vrtnarsko šolo v Oschbergu, ogledali smo si Ažurno obalo z eksotičnim vrtom kaktej v Monaku; obiskali smo Toscano z zanimivimi zgodovinskimi vrtovi in kulturnimi spomeniki. Lani smo spomladi in jeseni obiskali svetovno vrtnarsko razstavo v Miinchnu. Organizirali smo tudi vrsto krajših izletov, na primer v Graz na obisk botaničnega vrta, botaničnega vrta v Celovcu, ogled alpskega vrta na Dobraču in podobno. Nadalje smo organizirali tudi oglede domačih hortikulturnih prireditev kot na primer v Mozirju, Celju, Polzeli, arboretuma v Trenti, Volčjem potoku, nasade vrtnih borovnic na ljubljanskem barju, nasade mandarin v Ankaranu, kaktej v Seči in podobno. Naše poučne demonstracije, posebno o obrezovanju sadnega drevja, so privabile množice sadjarjev z vseh krajev Gorenjske. Predavanja, ki jih organizira naše društvo, so večinoma dobro obiskana. Društvo je še do leta 1980 organiziralo tekmovanja za najlepši vrt, naj- r, . .. . Kraniu — Četrt stoletja teko že v Kranju priza- *kt hortikulturnega delavKra"ju k^lDruUio obstaja nekaj let manj, :^:=^o^^ Slovenje^ Mga društva Kranj pri Prešernovem gaju. - Foto. F Perdan r NOVO V KINU Italijanski film Obračun na zlati jadrnici pripoveduje o galeji, ki vtako leto naložena z zlatom potuje iz Južne Amerike v Španijo. Vsako leto je tarča morskih piratov. Film je zgodba o borbah mornarjev, o navorih, da rešijo dragoceni tovor. Na zadnjem potovanju jim pri tem uliko pomaga Dona Isabela, ki s svojo lepoto osvoji Črnega Pirata in tako pomaga svoji domovini. Ameriški film Psi vojne je avanturistični film. Plačanec Jamie Shenon se je z neke misije vrnil v svoje neuruorško stanovanje, a ga takoj angažirajo, da gre v Afriko, kjer naj v neki deželi, kjer vlada diktator Kimba, ugotovi stabilnost vlade. Tam se predstavi kot fotograf divjih ptic, a pripadniki Kimbovega režima ga zaprejo in mučijo. Ko mu uspe pobegniti, se Jamie pridruži upornikom. Film, poln akcije in lepili posnetkov afriške pokrajine. 7Mnja ameriška devica je filmska komedija, ki govori o ljubezenskih UtpUtih treh prijateljev Ricka, Gargja in Davida. Rick ima največ uspeha pri Ukletih. Zaljubil se je v lepo Karen, a PtUfC je zaljubljen tudi Gary . .. V soboto, 20.*oktobra, ob' 15.45 in ob 19. uri in v nedeljo, 21. oktobra, ob 15. uri in ob 18.15 bodo v kinu Center v Kranju spet vrteli originalno, neskrajšano verzijo zgodovinskega spektakla Ben Hur. Lani je bil to najbolje obiskani film na Gorenjskem. lepše okolje šole in stanovanjskega bloka. Stroški takih tekmovanj pa so precejšnji. Začasno smo podobne prireditve opustili, ker jih organizirajo tudi turistična društva. Društvo je pridobilo prostor okoli paviljona za ureditev vrta, ki ga je pričelo urejati jeseni 1979. leta. Ta prostor je že povsem spremenil svojo podobo ter je postal bujna zelena oaza v mestu, ki s svojimi zanimivimi rastlinami vabi na ogled. Delo na vrtu je terjalo od posameznih članov veliko dela. Vrt je v sezoni redno odprt vsak ponedeljek od 17. do 19. ure, razen ob izredno slabem vremenu. Že pred urejanjem vrta smo pričeli z razstavno dejavnostjo v društvenem paviljonu. Od leta 1977 dalje so bile v njem organizirane letno 1 do 3 razstave, skupno do sedaj 14 razstav. Obravnavane so bile teme: likovni svet rastlin, fuksije, razstava v tednu varstva gozdov, ananasovke — rastline prihodnosti, razstava sve-' žih pomladanskih in suhih šopkov v povezavi z makrameji, urejanje grobov in aranžmaji za dan mrtvih, novoletni aranžmaji, ptičje krmilnice in podobno. Društvo je prirejalo tudi tečaje za urejanje šopkov, izdelavo makrame-jev in mehkih igrač za novoletna darila. Lani smo vrt predstavili udeležencem seminarja o varstvu okolja v krajevnih skupnostih ter vabljenim mentorjem za urejanje šolskih vrtov. Število članstva stalno narašča. Društvo šteje danes 347 članov. Zaradi precejšnjega števila starejših članov si prizadevamo pridobiti ttidi mladino. Hortikulturno društvo Kranj je do danes organiziralo 14 občnih zborov. Na njih smo sprejemali delovne programe in ostale akte. Najprizadev-nejši člani so za svoje delo prejeli pismena priznanja. Občasno je priznanje za svoje delo prejelo tudi društvo od Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije in Saveza za unapredjenje čovjekove okoline Jugoslavije. Zveza je imenovala tudi 3 častne člane iz vrst našega društva. Društvo si je prizadevalo, da bi se zelenje Kranja in vseh naselij v občini bistveno izboljšalo. Ugotavljamo, da gre ta proces zelo počasi. Vendar se stanje le izboljšuje. Močno pa je porasla urejenost zasebnih vrtov, čeprav je tudi na tem področju potrebno še marsikaj izboljšati. Morda bo v sedanjih stabilizacijskih časih delo društva težje. Vendar je društvo tudi v preteklem obdobju s skromnimi finančnimi sredstvi marsikaj napravilo. Zagotovo pa bo aktivno delo društva v teh časih še bolj potrebno. Anka Bernard Primskovo — Gasilsko društvo Primskovo ima tako kot še nekaj kranjskih gasilskih društev med svojo opremo tudi monočrpalko, ki zmore črpati okoli 1200 litrov vode v minuti. Uporabnost te črpalke se je pokazala tudi na vaji v sredo popoldne. Gasilska vaja na Primskovem V namišljenem napadu v krajevni skupnosti Primskovo so uspešno preskusili gašenje in reševanje iz višine — Vaja je sodila v okvir prireditev ob krajevnem prazniku Kranj — V sredo popoldne so v kranjski skupnosti Primskovo izvedli večjo gasilsko vajo, v kateri so poleg enot civilne zaščite, gasilskega društva in narodne zaščite Primsko-vega sodelovali tudi delavci Gasilsko reševalne službe Kranj, Postaja milice Kranj ter občinski štab Teritorialne obrambe Kranj in drugi. Štab civilne zaščite Primskavo si je vajo zamislil ne le kot prikaz usposobljenosti civilne zaščite in gasilcev za obrambo pred ognjem, pač pa so sklenili prikazati krajanom tudi reševanje iz višine. Zato so se dogovorili za uporabo cerkvenega zvonika, v katerega so namestili »opazovalnico«. Ko so krajevno skupnost Za prikaz reševanja iz višin so na Primskovem uporabili 41 metrov visoki zvonik, iz katerega so zlahka pobrali zaradi ognja »ogroženega« opazovalca z 32-metrov dolgo dvižno lestvijo Gasilsko reševalne službe Kranj — Foto: F. Perdan »napadla« sovražna letala, je stopila v akcijo zaščitna enota Teritorialne obrambe. Vendar pa so bombe zadele cerkev, tako da je izbruhnil ogenj in opazovalcem v zvoniku onemogočil umik. Prvi so na kraj požara prihiteli domači gasilci. V starem delu Primskovega je kar dovolj vzdrževalnih vodnjakov, ki so jih v zadnjih letih gasilci obnovili, tako da služijo namesto požarnih bazenov. Obnovljeni vodnjak na dvorišču pri Potočnikovih na primer drži kar 38 kubičnih metrov vode. Izkazalo pa se je tudi, da bi bilo v primeru dejanskega požara v tem delu Primskovega vode v vodnjakih dovolj. Za vajo zato niso uporabili hidrantov, pač pa so vse štiri uporabljene črpalke priključili na vodnjake. Le nekaj minut za domačimi gasilci je na kraj požara prispela tudi dvižna lestev Gasilsko reševalne službe Kranj. 32 metrov dolga lestev je bila dovolj dolga, da so iz zvonika rešili ranjenega krajana,*ki so mu nato v enotni CZ nudili prvo pomoč. Druga dva opazovalca pa sta goreči zvonik zapustila sama po vrvi.- Po oceni, ki so jo takoj zatem naredili v štabu civilne zaščite, je vaja kar dobro uspela. Predvsem so se izkazali prostovoljni gasilci, ki so znova dokazali, kako učinkovito znajo uporabljati svojo opremo, od mono črpalke, avtočisterne in motorne črpalke. Ker pa nobena vaja, še posebno pa vaja v okviru akcije NNNP nima predvsem reprezentativni pomen, pač pa je pregled usposobljenosti in učenje na napakah, so zabeležili tudi vse tisto, kar ni šlo najbolj gladko: to pa je predvsem usklajena povezava med posameznimi enotami, ki ob takšnih dogodkih morajo sodelovati. L. M. KINO KRANJ CENTER - 19. oktobra; avstral. barv. vojni film GAL1POUE ob 16., 18. in 20. uri, 20. oktobra; amer. barv. zgod. spek-takel BEN HUR ob 15.45 in 19. uri, premiera ital. barv. akcij, filma OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 22.15, 21. oktobra; amer. barv. glasb, film ANNIE ob 10. uri, amer. barv. zgod. spektakel BEN HUR ob 15. in 18.15, amer. barv. vojni film PSI VOJNE ob 21.30. 22. in 23. oktobra amer. barv. glasb, film ANNIE ob 16., 18. in 20. uri, 24. oktobra; ital. barv. akcij, film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 16., 18. in 20. uri, 25. oktobra; ital. barv. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI pb 16. uri, Filmsko gledališče: OČIM, franc. barv. film ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ — 19. oktobra; angl. barv. film EXVALIBUR - MEČ KRALJA ARTHURJA ob 15.30, 17.45 in 20. uri, 20. oktobra; avstr. barv. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 16. in 18. uri, avstral. 'barv. vojni film GALIPOUE ob 20. uri, 21. oktobra; amer. barv. pust. film ŠERIF V DOLINI NIIA ob 14. in 18. uri, Šved. barv. erot. film LJUBEZENSKI VRTIUAK ob 16. uri, premiera amer. barv. erot. filma POSLEDNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri, 22. in 23. oktobra; amer. barv. erot. film POSLEDNJA AMERIŠKA DEVICA ob 16., 18. in 20. uri, 24. oktobra; Šved. barv. erot. film LJUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 16., 18. in 20. uri, 25. oktobra; hongk. barv. film TETOVIRANA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 20. oktobra; premiera amer. barv. glasb, filma OSTATI ŽIV ob 16. uri, franc. barv. komedija NORCI S STADIONA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. erot. filma POSLEDNJA AMERIŠKA DEVICA ob 22. uri, 21. oktobra; amer. barv. glasb, film ANNIE ob 15. uri, franc, bar. komedija NORCI S STADIONA ob 17. uri, premiera amer. barv. filma ZVEZDNE CESTE ob 21. uri, 22. oktobra; amer. barv. film OSTATI ŽIV ob 17. in 19. uri, 23. oktobra; franc. barv. film OČIM ob 17. in 19. uri, 24. oktobra; amer. barv. film DVOJNI AZIL ob 17. in 19. uri, 25. oktobra; amer. barv. film EXVALUIBUR - MEČ KRAUA ARTHURJA ob 17. uri, franc. barv. glasb, film ENI IN DRUGI ob 19. uri KAMNIK DOM — 20. oktobra; amer. barv. glasb, film ANNIE ob 16. in 18. uri, Šved. barv. erot. film LJUBEZENSKI VRTILJAK ob 20. uri, premiera amer. barv. vojnega filma PSI VOJNE ob 22. uri, 21. oktobra; ital. barv. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 15. 17. in 19. uri, premiera avst. barv. filma MOŽ S SREBRNE REKE. ob 21. uri, 22. oktobra; ital. barv. akcij, film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. in 20. uri, 23. oktobra; franc. barv. komedija NORCI S STADIONA ob 18. in 20. uri, 24. oktobra; franc. barv. film OČIM ob 18. in 20. uri 25. oktobra; franc. barv. film NORCI S STADIONA ob 18. in 20. URI, DUPLICA — 20. oktobra; amer. barv. vojni film PSI VOJNE ob 20. uri, 21. oktobra; amer. barv. film ČETVERONOG1 DETEKTIV ob 15. uri, franc. barv. drama OČIM ob 17. in 19 uri, 24. oktobra; amer. barv. film ZVEZDNE CESTE ob 20. uri, 25. oktobra; amer. barv. film IZGINULI ob 20. uri JESENICE RADIO — 19- oktobra; franc. barv. film ENI IN DRUGI ob 17. in 19. uri, 20. oktobra; amer barv. film JEDIJEVA VRNITEV ob 17. in 19.15, 21. oktobra; amer. barv. film JEDIJEVA VRNITEV ob 17. in 19.15, 22. oktobra; amer. barv. film DVOJNI AZIL ob 17. in 19. uri, 23. oktobra; amer. barv. film EXCALIBUR — MEČ KRAUA ARTHURJA ob 17. in 19.15, 24. oktobra; avstr. barv. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ ~ 19- oktobra; amer. barv. film JEDIJEVA VRNITEV ob 17.45 m 20. uri, 20. oktobra; jugosl. barv. film NEZASLIŠAN ČUDEŽ ob '18. in 20. uri, 21. oktobra; jugosl. barv. mladinski film DEČEK IN VIOLINA ob 16 uri, amer. barv. film DVOJNI AZIL ob 18. in 20. uri, 22. oktobra; franc. barv. film ENI IN DRUGI ob 17. in 20. uri, 23. oktobra; amer. barv. film NEDOPUSTNA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri, 25. oktobra; avstr barv. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA - 19. oktobra; amer. bam film ANNIE ob 18. uri, 20. oktobra; franc. barv. drama OČIM ob 20. uri, 23. oktobra; amer barv. film ZVEZDNE CESTE ob 20. uri DOVJE — 20. oktobra; franc. barv. glasb, film ENI IN DRUGI ob 18. uri, 21. oktobra; amer. barv. ljub. drama NE-DOPUSTU1VA LJUBEZEN ob 19. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 19. oktobra; jap. barv. film 1001 NOČ V TOKIU ob 18. in 20. uri, 20. in 21. oktobra; hongk. barv film TIGER GROMOVNIK ob 18. in 20. uri, 23. in 24. oktobra; angl. barv. film KDO JE HARIYET ob 18. in 20. uri, 25. oktobra; amer. melodrama MOŽ, ŽENA IN OTROK ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE - 19. oktobra; hongk. barv. film TIGER GROMOVNIK ob 20. uri, 20. oktobra; jap. erot. film 1001 NOČ V TOKYU ob 20. uri, 21. oktobra- amer. komedija SUPER FANT ob 18. in 20. uri, 24. oktobra: amer. horror ABSURD V GROZLJIVI NOČI ob 20. uri POLJANE — 19. oktobra; amer. komedija SUPER FANT ob 20. uri, 21. oktobra; amer. film ABSURD V GROZUIVI NOČI ob 17. uri, 23. oktobra; amer. melodrama MOŽ, ŽENA IN OTROK ob 20. uri RADOVLJICA - 19. oktobra; amer. barv. film VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU, PA NISTE UPALI VPRAŠATI ob 20. uri, 20. oktobra; amer. barv. film ŠEST TEDNOV ob 18. uri, ital. barv. film STE-VARDESA IN GANGSTERJl ob 20. uri, 21. oktobra; ital. barv. film STEVARDESA IN GANGSTERJl ob 16. uri, grški barv. film NATHALIE ob 18. uri, amer. barv. film ŠEST TEDNOV ob 20. uri, 22. oktobra-amer. barv. film ŠEST TEDNOV ob 20. uri, 23. oktobra; ital. barv. film STEVARDESA IN GANGSTERJl ob 20. uri, 24. oktobra; grški barv. film NATHALIE ob 20. uri, 25. oktobra; amer. barv. film DISCIPLINA BREZ MILOSTI ob 20. uri BLED — 19. oktobra; amer. barv. film GOIA PEST ob 20. uri, 20. oktobra; amer barv. film GOLA PEST ob 18. uri, nizoz bani akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 20. uri, 21. oktobra; amer. barv. film ZOB ZA ZOB ob 16. uri, nizoz. barv. akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 18. uri, franc. barv. film PROFESIONALEC ob 20. uri, 22. oktobra; amer. barv. film VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU, PA SI NISTE UPALI VPRAŠATI ob 20. uri, 23. oktobra; amer. barv. film ŠEST TEDNOV ob 20. uri. 24. oktobra; ital. barv. film STEVARDESA IN GANGSTERJl ob 20. uri, 25. oktobra; grški barv. film NATHALIE ob 20. uri BOHINJ - 20. oktobra; franc. barv. film PROFESIONALEC ob 20. uri, 21. oktobra; amer. barv. film GOIA PEST ob 18. in 20. uri, 25. oktobra; ital. barv. film STEVARDESA IN GANGSTERJl ob 20. uri KRAJEVNA SKUPNOST STARA FUŽINA Mladi neradi ostajajo doma Anton Žagar, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Lani smo odprli s samoprispevkom zgrajeni kulturni dom in asfaltirali cesto do kopališča — Naročeni so projekti za ureditev kopališča, čaka nas ureditev kanalizacije in razmišljamo o manjši hidroelektrarni — Predvsem pa ne želimo, da bi Bohinj postal naselje starčkov.« Bohinj — Krajevna skupnost Stara Fužina v Bohinju v radovljiški občini združuje dve naselji: Staro Fužino in Studor. Je ena od treh oziroma (če prištejemo še krajevno skupnost Koprivnik-Gorjuše) štirih krajevnih skupnosti na skrajnem zahodnem delu radovljiške občine v Bohinju. Nekaj nad 800 prebivalcev šteje danes ta krajevna skupnost. Pravih kmetov oziroma živinorejcev je morda še šest ali sedem, vsi drugi pa so zaposleni; nekaj v Lipovem obratu Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, precej pa se jih vozi na delo v jeseniško pa tudi v kranjsko občino. »Na domačijah v glavnem ostajajo starejši, že upokojeni. Mladi pa so zaposleni. Kar okrog 350 članov naše kraje- Projekti za ureditev kopališča v Vrtovinu so š ze naročeni vne skupnosti se vsak dan vozi na delo. Niso redki, ki si ustvarijo dom in družino drugje. Neradi ostajajo v Bohinju, ker tu zanje ni prave zaposlitve. Zato menim, da bi morali poskrbeti, da bi v Bohinj .pripeljal' primerno industrijo oziroma proizvodnjo, ki ne bi rušila ravnovesja na tem območju Triglavskega narodnega parka, v katerem leži tudi naša krajevna skupnost.« Tako razmišlja predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Žagar. Letos spomladi na primer je bilo precej govora, da bi tržiški Peko prav na področju Stare Fužine naredil proizvodni obrat za zgornje dele obutve. Prevladalo pa je mnenje večine tistih odgovornih, ki se niso strinjali in to utemeljevali, da delovne sile tu ni dovolj. Anton Žagar ocenjuje, da je bilo prek sto interesentov (predvsem ženske) za ta obrat. Peko je zdaj za nekaj časa opustil to misel. »Vsekakor si ne želimo, da bi Bohinj postal naselje starčkov,« pravi Anton Žagar. »Ce pa pogledamo v našo krajevno Anton Žagar, predsednik sveta krajevne skupnosti:»Ne želimo si, da bi Bohinj postal naselje starčkov, če bo območje Brda in Starih stop na območju krajevne skupnosti odprto za gradnjo, bi bila potrebna tudi primerna proizvodnja. Ko so lani zgradili s samoprispevkom kulturni dmf\ postal središče kraja in krajevne skupnosti. Kar s že,da vpisarnikrajevneskupnostivdomuše vednonim^\ Viharnik iz Mrzlega vrha »Gotovo sem najstarejši v dekaniji. Sem pa revež. Vsi prijatelji so mi pomrli, le jaz, ki sem tohko trpel v življenju, sem še živ,« je dejal Franc Rupnik z Mrzlega vrha nad Z-irmi. Je najbrž najstarejši Slovenec, saj bo prihodnji mesec, 19. novembra, slavil 103 rojstni dan. Živi pri Nagodetu, kjer je bil rojen. Nič prida ni bilo tedaj tam v visokih hribih. Slabo se je živelo, še ovsenega kruha ni bilo dovolj. Posestvo je bilo zadolženo in tam okoli 1905. leta jo je mahnil v Ameriko. Tri leta je kopal rudo. V železni jami je bil. Vroče je bilo in tako globoko, da je bil prav gotovo blizu pekla. Strašno je trpel, vendar je prihranil denar, da se je vrnil domov, poplačal dolgove in začel obnavljati domačijo. »Le grušt na hlevu je še starejši,« se spominja, »drugo sem vse postavil sam. Hišo, hlev, kozolec. Slednjega sem zgradil kar nad zelnikom. Še zelje je raslo, ko smo ga stavili.« Po vrnitvi iz Amerike se je oženil, začel urejati domačijo, imel otroke. Pa je moral na soško fronto. Pod Rombonom se je bil. Umikali so se in skrivali v strelske jarke, polne vode. Prehladil se je in zbolel,, bil po bolnicah v notranjosti. Celo v Pragi se je zdravil. Na dopust je smel domov, potem pa spet pred cevi pri Gorici. Tu je bil ujet. Tudi po končani vojni se trpljenje ni nehalo. Mrzli vrh in s tem njegova domačija je prišel pod Italijo. Vendar to še ni bilo najhuje. Huje je bilo, da mu je bolezen v nekaj letih pobrala vseh sedem otrok in ženo. Kasneje se je še enkrat oženil, ostala sta mu le najmlajši sin in hči. Sin Tone Rupnik je sedaj gospodar na domačiji, imajo pa tudi že mlado pri hiši in vnučka Roka, ki bo tedaj, ko bo stari oče slavil 103. rojstni dan, star tri mesece. Pred drugo svetovno vojno je bilo že bolje, se spominja Tone Rupnik. Ker so oče vse postavili na novo, poplačali dolgove, smo kar živeli. Le pridelali smo bolj malo, ker je tu zelo visoko, pa tudi gnojilo se je malo. Tedaj smo redili 7 ali 8 govedi, sejali smo sorš-co in oves in sadili veliko krompirja, skratka, preorali smo pol obdelovalne zemlje. Sedaj pa se ukvarjamo z živinorejo. Smo kooperanti kranjskega KŽK in redimo plemenske telice črno-bele pasme. Eden od sosedov se je začel ukvarjati s tem, dobro mu je šlo, pa smo se še drugi pridružili. Sedaj smo v Mrzlem vrhu štirje kooperanti KZK Skupno pa nas je v tem koncu šest. Naša kmetija je med manjšimi, vendar redimo v povprečju med 25 in 30 glav živine. Hlev, pravi Tone Rupnik, bo treba posodobiti in mladi bodo prav gotovo hoteli kaj popraviti pri hiši. Sicer pa se sedaj kar lepo živi. Tudi za očeta zelo lepo skrbijo. Ležišče so jim napravili kar v hiši pri peči, da jim je skupnost, lahko rečem, da so ljudje prizadevni in da so dokaj aktivni v različnih organizacijah in društvih. Sicer pa je Bohinj tako zaključena celota, da v glavnem vse organizacije med seboj dobro sodelujejo. Tudi na področju krajevne samouprave se o pomembnejših vprašanjih skupno dogovarjamo. Še posebno aktivni so mladi, ki delajo pri kulturnem društvu, športnem društvu, v strelski družini, pri gasilcih. . . Prizadevajo si tudi člani društva upokojencev. Zares aktivni pa so tudi gasilci, ki na tekmovanjih dosegajo lepe rezultate. Njihova uspešnost in usposobljenost se je pokazala lani, ko smo imeli na območju krajevne skupnosti dva požara in so prav zaradi hitrega posredovanja preprečili veliko škodo. Med aktivne pa lahko prištejem tudi Lovsko družino, "ki je pobratena s sorodno družino Vransko, Gorsko reševalno službo. Izredno dobro je tudi sodelovanje s Turističnim društvom, ki deluje za področje celotnega Bohinja.« »Lani ste v krajevni skupnosti zabeležili lep uspeh, ko ste s petletnim plačevanjem krajevnega samoprispevka zgradili in odprli kulturni dom. Kakšen pa je vaš sedanji program?« »Z izgradnjo kulturnega doma smo v kraju in v krajevni skupnosti nasploh dobili tudi središče vsega dogajanja. Nasproti je namreč tudi trgovina Ljubljanskih mlekarn. V domu so danes prostori za vse organizacije, pisarna krajevne skupnosti, prostor Društva upokojencev z bifejem, dvorana, sejna soba in drugi. Člani društva upokojencev zdaj nameravajo pri domu zgraditi še balinišče in povečati bife. Razen doma pa smo lani s pomočjo turističnega društva oziroma vrnjene takse asfaltirali cesto od cerkve Sv. Janeza do kopališča v Vrtovinu in' od mostu potoka Mostnica do objektov Jugovinila in Zagrebške banke. Letos pa smo razširili drugi, 500 metrov dolg odsek, od kopališča do glavne ceste. Uspelo pa nam je urediti tudi sprehajalno pot ob kanjonu Mostnice. Seveda bi lahko naredili še več, če bi imeli denar.« »In kaj naj bi bila glavna skrb v krajevni skupnosti v prihodnje?« ri Fužini. Seveda ie mu tudi asfaltiranj« nje cest. Razmišljamo J* o manjši hidroelektnr* dajala vsaj tolikodekA bi lahko ogre\ a. I! dom.« S trgovino so \ skupnosti zadovoljni* pritožujejo glede Večja težava je, ker i botah tako rekoč sveta, saj je pošta di telegrama ni n ali dobiti. Že kar da v pisarni kraj sti v kulturnem _.. no nimajo telefona, leto dni jim v Letos so s sredstvi turistične takse in krajevne skup^ rili okrog 500 metrov ceste od kopališča do glaniectsit »Menimo, da je treba čimprej urediti kopališče. Projekti so pri Zavodu za urbanizem Bled že naročeni in upamo, da bomo dobili tudi soglasje v okviru Triglavskega narodnega parka. Problem, ki se ga bomo morali lotiti, je izgradnja kanalizacije v Studorju in Sta- obljubijajo, da bodo (j gnili 15 metrov (!) k» pa zadeva prometne: želijo, da bi vsaj vsaki tobus, ki pripelje v Jezera, pripeljal Fužino. Tako za bolj pa za turiste,1 lo dobrodošlo. Z žulji do vode a Katrnikom v Žireh zavije cesta proti Goropekam. Tam so Žirovci pred približno 20 leti zgradili planinski dom, ki je z več ali manj sreče šel skozi roke oskrbnikov, dokler ga ni pred dobrim letom pre- topio in se lahko vležejo, kadar jim paše. Sicer so oče zdravi, radi jedo in vsak dan gredo še malo na sonce. Do kozolca se še odpravijo in pogledajo, če je vse v redu. Sicer pa ta del Mrzlega vrha spada pod idrijsko občino. "Ker so bili med vojnama pod Italijo, so jih priključili k Primorski. Čeprav, pravijo, so bili včasih Gorenjci, saj so vedno spadali pod srez Škofja Loka. Tudi otroci hodijo v Ziri v šolo v višje razrede. Tudi geografsko so na žirovski strani. »Pa je že tako, da nas vedno bolj prištevajo k Primorcem, čeprav je do morja dalj kot do Karavank,« pravi Tone. Oče pa meni, da nikakor ni prav, da ni več zdrav, kot je bil nekoč in da je narobe, ker ne ve, kdaj bo malo boljši. V resnici pa je pravi viharnik, ki je preži-el več kot stoletje na prepihu 950 metrov vi- sokega mrzlega Mrzlega vrha L. Bogataj lan. imhsuhmui if i , n>Ktnnuaiiw ' / vzela Alpina, ga obnovila in dobila dobrega oskrbnika, tako da je v njem ali ob njem sedaj prijetno posedeti in se da tudi dobro jesti. Do Goropek so približno v istem času potegnili tudi dokaj lepo speljano makadamsko cesto. Vendar je škoda, če se v lepem vremenu povzpneš le do doma, ki stoji na višini približno 750 metrov. Ko se pripelješ iz gozda, se namreč pred tabo odpre čudovita razglednica majhne, strnjene hribovske vasi, pogled na hiše, ki so se zbrale okoli vaške cerkve, na položen hrbet in grape Žirovskega vrha v ozadju. Le nekaj korakov je treba narediti skozi vas ir čez njive pod vasjo do roba goropeške planote in že se odpre nova razglednica, še lepša od prve. Kot na dlani je skoraj celotna žirov-ska kotlina in kar težko je verjeti, koliko novega je bilo zgrajenega v zadnjih dvajsetih letih. Stare hišo se med novimi stiskajo kot osamelci. Napredek pa se ni ustavil v žirovski kotlini, temveč se širi od tam v višje predele. Tudi v Goro nt'k p k i in- ho do v Knhoto menično pridobitev.rwn vodovod. Nanj so lahko* sebej ponosni, ker »i glavnem /gradili sami so speljali iz črpališč*i ra, ki je približno TW«I^ pod vasjo. Višinski! med izvirom in r^^r\ pa je več kot 130 • 1 dovolj zgovorno priča I REPORTAŽA PETEK, 19. OKTOBRA 1984 11 STRAN O LAS dsotnost z dela drago #ne tovarno delavca švedskem Volvu odsotnost z dela prerasla kritično mejo, so rmišljati o humanizaciji dela: ukinili so tekoči trak. Pri nas se li zvonec še ne oglaša, saj pojava ne jemljemo dovolj resno, da liemeljiteje proučevali. Tudi prednosti, ki jih nudita opravljanje in zaradi njega človečnejši delovni proces, -^izkoristiti sebi v prid ne .^t z dela smo vajeni - |e z njenih negativih kadar zaradi števil-l^nin zaškriplje v de-I procesu ali kadar si i, iSe zaradi disciplin-rljbiemov pri neopravi-[taotnosti. Da smo odso-7 paradi dopusta, re-■f "t izobraževanja, polu dopustov, kar je S običajno v prid, bržkone razmišlja. Pojava Izpada morali lotiti ce-če bi hoteli raziskati, "'3 prinese družbi in go-dobrega ali slabenje absentizem v svoji -ki nalogi, s katero je Eatudi na nedavnem ^nju slovenskih so-raziskala sociologi-l Seško. Sociologi-^jeva, da bi družba spremljala sproti in Tako bi se bolj zave-mj^o gospodarsko ško-Ityo povzroči pretirana L^t i dela in da je v hK-niu le-te še velika .rezerva. jatkih iz leta 1980 v dnevno ne pride na jfi delavcev, kar 5 od-,-vjeh zaposlenih. Ko-[L bil ekonomski učinek 1 0Cev, kajpak nihče ni Zaradi bolezni in »v Jugoslaviji odso-wm tisoč delavcev, «feki iz prejšnjega m gospodarska iz- Šuba je zato nedvomno velika, kode, ki jo absentizem povzroči zaradi denimo upočasnjene tehnike psiholoških spremnih pojavov, pa niti ni mogoče ovrednotiti. »V ZDA so izračunali, da 3-do 4-odstotna odsotnost z dela pomeni 8 do 10-odstotno nižjo produktivnost. 10 odstotkov na zahodu predstavlja že kritično mejo, pri kateri je treba ukrepati. .Primer švedskega Volva kaže, kako resno se tam poglabljajo v pojav absentizma. Da bi humanizirali delo in tako odpravili enega od vzrokov za odsotnost z dela, so ukinili tekoči trak. Na zahodu poskušajo ublažiti problem z bogatenjem delovnega procesa, da bi enolično proizvodno delo dela- vec začutil kot smiselno. Uvajajo avtonomne delovne skupine, delavcu omogočajo soodločanje, zamenjavo delovnih mest. . . Pri nas že samoupravljanje osmišlja delovni proces, vendar te prednosti zaradi tehnološkega zaostanka ne moremo prav izkoristiti. Tako boj zoper prevelik absentizem lahko povežemo z bojem za dejansko uveljavitev samoupravnih načel.« Dragica Šeško dodaja, da bi kazalo pojav absentizma nenehno spremljati in proučevati, da ne bi prerasel razumnih meja in da bi v akutnih primerih lahko učinkovito ukrepali. Tako so pred leti delali v tovarni Novoles, kjer so informacije o odsotnostih z dela s pridom uporabljali pri odločanju. Tako raziskovanje seveda terja veliko dela in volje. »Na mnoge odsotnosti z dela resda ni mogoče vplivati, denimo na odsotnost zaradi porodniškega dopusta, zaradi nege otrok, izobraževanja. Rezerve tičijo zlasti v neopravičenih odsotnostih, ki so neredko prikazane kot boleznine. Te pogosto odslikavajo pogoje dela, nezadovoljstvo z delom, neugodno razpoloženje, skaljene odnose v kolektivu,« pripoveduje Dragica Šesko. Le s konkretno analizo vzrokov (mnogim je kajpada težko priti do dna, saj so lahko zelo osebni), lahko prav ukrepamo. • D. Z. Žlebir j: mm n BŽf ^: ..ji PETKOV PORTRET Alojz Rebolj Rebolj bo povedal največ, so mi dejali, ko sem spraševala, koga naj predstavim ob šestdesetletnici vodne elektrarne Sava v Kranju, Majdi-čeve nekdaj. Petintrideseto leto dela mu teče, prihodnje leto bo šel v pokoj. Vsa leta službe ni menjal. Začel in ostal je v elektrarni. Njegovo življenje preveva delo, nikoli ni veliko razmišljal, da bi menjal službo, kakor zdaj ne razmišlja, da bo šel v pokoj. Po treh desetletjih in poL krepkega dela je to vendar nekaj samo po sebi umevnega. Rad pove tisto o kmetu, ki je imel dva konja, eden je vlekel, drugi ne. Orala sta s sinom na polju in k nevihti se je pripravljalo. Udari kobilo, je oče velel sinu. Zakaj kobilo, saj vleče, se je čudil sin. Udari, udari je vztrajal oče, če boš udaril šinila, se bo spuntal. Tako je to, pravi Alojz Rebolj, ta priden je vedno topen. Dobro delo ni kdoveka-ko hvaležna stvar, toda zadovoljstvo vendarle daje. Bil je generacija, ki ji je vojna prekinila šolanje. Po vojni je naredil srednjo tehnično šolo. Službe tedaj ni bilo moč izbirati, vse je bilo plansko. Dodelili so ga elektrogospodarstvu. Prišel je v kranjsko elektrarno, kjer je začel kot strojnik, danes v njej vodi investicije. Elektrarno so tedaj vključevali v enotno mrežo. Delovni kolektiv kranjske elektrarne je tedaj bdel nad desetimi malimi elektrarnami na Gorenjskem in Dolenjskem. Vse po vrsti so bile potrebne popravil, obnove. Vedno je bilo kaj nujnega, nenehno smo gasili požare, pripoveduje Alojz Rebolj. Denarja je bilo malo, še svoje amortizacije spočetka niso imeli. Popravil pa veliko. Celo lesene cevovode so imele še nekatere male elektrarne, fužinska pri Žireh in cerkljanska. Pri obnavljanju naprav in popravilih so sami nenehno snovali kaj novega. V kranjski elektrarni so prvi pri nas V. namestili cev-turbino, začeli z avtomatizacijo elektrarni-ških naprav, namestili so prvi mehki jez in še bi lahko naštevali mnoge drobnarije. Kaže, da se kranjske elektrarne drži naprednost, že njen predvojni lastnik je bil zelo napreden mož. Iz drugih elektrarn so hodili k njim spraševat, kako naj kaj popravijo, kako naj kaj naredijo, da ne bo narobe. Kranjska elektrarna je prava zakladnica znanja, kadrov, ki so zrasli v elektrarni in postali priznani strokovnjaki na področju elektrifikacije in delovne elektrotehnike. Vedno smo se dobro razumeli, vzdušje je bilo delovno, pravi Alojz Rebolj, nikoli se ni nihče spraševal naj dela ali ne. Delovni kolektiv, ki je podedoval napredno, snovan-teljsko žilico, je moral tudi skozi zelo težke čase. Kalil se je v razmerah, ko elektrika ni imela vrednosti in cene, ko so pogosto slišali besede, zaprite vendar te male elektrarne, saj še za »en ko-har« elektrike ne dajo. Vztrajali so, dokazovali, da so tudi majhne stvari pomembne. V času razsipni-štva, ko so pri nas ukinjali železniške proge in zapirali male elektrarne je Kranjska elektrarna bila edina, ki je te težke čase preživela resnično sama, vse druge male elektrarne, ki so ostale, so bile priključene večjim in jim je bilo lažje. Ponosen je danes Alojz Rebolj, saj današnji čas vse bolj potrjuje, kako prav so imeli, da so se borili za obstoj, da niso turbin in generatorjev zamenjali za transformator. Ponosen, ker danes prihajajo mnogi k njim spraševat, kako naj kaj naredijo, hodijo po njihove načrte in izkušnje. Tudi tujci, Avstrijci, Švicarji, Nemci, ki jih zanima, kako dela mehki jez, ki bi radi načrte zanj. Mehki jez je bil resnično .smela poteza delovnega kolektiva kranjske elektrarne. Z njim so zamenjali stari, ta-korekoč srednjeveški način upravljanja z lesenim jezom. Malo so vedeli o mehkem jezu. Prvi, ki so ga kupili na Češkem ni bil najboljši. Kranjski tovarni Sava so nato poverili njegovo izdelavo, pripeljali v tovarno novo tehnologijo. Kedek primer, da tujci z zahoda prihajajo k nam po znanje, po hišne izkušnje. Danes veliko govorimo o malih elektrarnah. Veliko besed, pravi Alojz Rebolj. Stvar pa je zelo enostavna. Za začetek velikih besed ni treba, tudi velikih načrtov ne, dovolj dela bi imeli, če bi najprej popravili, obnovili vse stare, mnoge opuščene male elektrarne. M. Volčjak ker bodo stroški v zvezi z vzdrževanjem vodovoda razdeljeni po količini porabljene vode. Skratka, točno so se dogovorili o obveznostih in pravicah vsakega graditelja. »Delo je bilo zahtevno,« pravi Rudolf Poljanšek. »Zajetje je 130 metrov oddaljeno od črpališča, to pa 700 metrov od rezervoarja. V črpališču je prostora za 14 kubikov rezervne vode, rezervoar pa ima zmogljivost dobrih 100 kubikov. Voda že priteče do vseh hiš, ki so se vključile v gradnjo.« Za gradnjo vodovoda so zbrali nekaj manj kot 5 milijonov dinarjev. Občinska komunalna skupnost je prispevala 300.000 dinarjev, krajevna skupnost milijon in ravno toliko znaša kredit Zavarovalne skupnosti Triglav, vaščani so zbrali 1,420.000 dinarjev, kar pomeni, da je vsak prispeval nekaj manj kot 200.000 (N) di- narjev, Alpina je prispevala 820.000 dinarjev, planinsko društvo Žiri 50.000 dinarjev, Zavarovalna skupnost Triglav 100.000 din nepovratnih sredstev in Župnijski urad Žiri 40.000 dinarjev. Ker pa so krajani vse delali sami, pomoč so dobili le pri vstavljanju železnih opažev v betonski rezervoar, računajo, da je nova pridobitev vredna več kot staro milijardo dinarjev. Koliko so morali delati, se vidi iz obračuna delovnih ur: Muhovec je delal 743, Šurk 416, Kranjc 917, Zabrdar 553, Sedej 383, Žakelj 170, Kokelj 177, Balčk 352 in Mežnarija 160 ur. »Če vaščani ne bi bili tako enotni in če ne bi bili pripravljeni toliko delati, vodovoda še dolgo ne bi bilo,« pravi oskrbnik Doma na Goropekah Franko Pišler. »To je veliko breme za vaščane, vendar so uspeli. Je pa tudi velika pridobitev, tako zanje kot za naš dom. Mi moramo imeti dobro vodo in z novim vodovodom nam je zagotovljena.« Goropečani so resnično lahko ponosni na svoje delo. Dokazali so, da se s pridnostjo, in pripravljenostjo za delo, z žulj avimi rokami še vedno da veliko narediti za svoje in skupno dobro. L. Bogataj gradnje in veliki želji JL, da bi imeli v svojih L^hin hlevih tudi tekočo ,^,/odu so v Gorope-fJjMo razmišljali,« pravi ''poljanšek, predsednik ega odbora za izgrad-i^oda. »Nekako pol va-[J2idel okoli cerkve, je bil odvisen od kapnice. s'cer rezervoarje, v "jg je ob dežju nabralo vendar je kapnica in je ne moreš spe-P^j^palnico in bojlerje. ' '' r, polovica-hiš, ki ležijo Opalam, pa ima svo-rj^f/ode, ker so v bližini ,0Ćni izviri.« li kako priti do tekoče vode. Osem gospodarjev se je priključilo in Alpina, ki je prevzela Dom na Goropekah, za katerega potrebuje neoporečno vodo. Ker so dobro vedeli, kaj hočejo, niso v prazno tratili besed in prav kmalu so vedeli, kje naj dobijo denar, koliko bo vsak prispeval in koliko delal. Sestavili so celo pogodbe, s katerim so vsi, ki so se vključili v gradnjo, zagotovili, da bodo za vodovod prispevali v enakem deležu denar, material in delo. Kdor ne bo mogel toliko delati kot bo potrebno, bo ure plačal. Delovno uro so ocenili na 150 dinarjev. Vse glavne vode so naredili sku-r>ai nrikliučke oa vsak sam. 1 V vseh Almirinih trgovinah je že v prodaji maloserijska kolekcija za zimo 84/85, nagrajena na sejmu mode v Beogradu. Jakne, krila in plašče lahko popestrite z ročno pletenimi puloverji, prav tako Izdelki radovljiške Almire. O LAS 12. STRAN ŽIRI PRAZNUJEJO PETEK. 19. OKTOBRA 1984 Žirovci praznujejo S pridnostjo do vodovoda in ceste Žirovci se tudi ob letošnjem prazniku lahko pohvalijo-s pomembnimi pridobitvami — Na Goropekah so zgradili vodovod, na Breznico cesto, regulacija Sore poteka po načrtih, pripravljajo gradnjo mostu v Brekovicah Nova razdelilna trato postaja /--■-- Čeprav časi za nove naložbe niso ugodni, se lahko Žirovci tudi ob letošnjem krajevnem prazniku pohvalijo z več pomembnimi pridobitvami. Veliko delajo sami, veliko prispevajo iz lastnega žepa in pri reševanju krajevnih problemov pomaga tudi združeno delo. Tako kraj napreduje, čeprav z malo počasnejšimi koraki, kot so si predstavljali pred nekaj leti. Računali so, da bodo letos dokončali izgradnjo telefonskega omrežja in da bodo telefon dobili v vseh vaseh in zaselkih krajevne skupnosti. Del niso mogli dokončati zaradi pomanjkanja telefonskih kablov in brez telefona so ostali predvsem najbolj oddaljeni bodoči naročniki. Kljub težavam pa je telefon dobilo 295 od 426 naročnikov. Letos so nadaljevali tudi s sanacijo nekdanjega smetišča ob Cesti Jurišnega bataljona. Prvotno so načrtovali le ureditev smetišča ter odvajanja meteornih in površinskih voda, vendar so morali hkrati urediti tudi cesto in zemljišče nad njo. Zato dela niso bila končana že lani. Uredili so tudi križišče med Jezersko cesto in Cesto Jurišnega bataljona. Lotili so se obnove doma DPD Svobode in sicer etapno. Letos so obnovili podstrešje ter uredili vodovodne instalacije ter ogrevanje. Pri obnovi si pomagajo s kreditom zavarovalne skupnosti Triglav. Z veliko prizadevnostjo in pridnostjo krajanov so opravljena zemeljska dela pri izgradnji ceste Žiri—Breznica. Za cesto je krajevna skupnost prispevala okol*2 milijona dinarjev, 700.000 dinarjev so zbrali vaščani, razen tega pa so vsa dela, ki jih zmorejo, opravili sami. S to cesto bo hribovska vasica Breznica dobila boljšo povezavo z Žirovsko kotlino. Pomembna pa je tudi zato, ker je prizadevno žirovsko avto-moto društvo na Breznici uredilo stezo za motokros in uspešno pripravlja tekme, ki privabljajo veliko gledalcev. Druga pomembna pridobitev, ki je predvsem plod prizadevnosti in pripravljenosti za delo, je vodovod v Goropekah. Pobudo za izgradnjo so dali krajani sami, predračun del pa je bil okoli 5 milijonov dinarjev. Tudi zgradili so ga skoraj v celoti Goropečani sami in opravili več kot 3900 prostovoljnih delovnih ur. Krajevna skupnost Žiri čestita vsem občanom in delovnim kolektivom za krajevni praznik Žirov ter jim želi v naprej še več delovnih uspehov MIZARSKO PODJETJE ZIRI Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo za krajevni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje Letos so regulirali Soro od Sela do Ledlnlce. Največje gradbišče pa je letos regulacije reke Sore. V preteklih letih je namreč večkrai prestopila bregove in opozorila, da je nujno potrebno poskrbeti za njene brežine. Letos bodo bregovi urejeni od Sela do Ledinice. Dela bodo veljala 30 milijonov dinarjev. Drugo leto bodo uredili obrežja od Ledinice do ži-rovskega mostu. Predračun del znaša 40 milijonov dinarjev. Denar je prispevala Območna vodna skupnost Gorenjske. Pripravljajo tudi izgradnjo mostu v Brekovicah. Celotna naložba, skupaj z ureditvijo ceste oziroma priključka na most in z ureditvijo Žirovnice, bo veljala 25 milijonov dinarjev. Najprej bodo zgradili most, ki naj bi stal 13 milijonov dinarjev. Graditi naj bi ga začeli že v pri- hodnjih dneh. odprt pa naj bi bil snrt prihodnjega leta. Razen omenjenih so opravili sevrgo drugih vzdrževalnih del tako pn pn razsvetljavf, urejanju kanalizacije, unjjr nju kraja in podobnih. Skratka, Žirovci si prizadevajo, bil njihov kraj vedno lepši in da bi bio« njem prijetno živeti. Zato niso prizor vrvi le pri komunalnem urejanju kraja.Jr ri so tudi eden največjih centrov amr terske kulture. Zlasti se odlikujejo p6 zborovskem petju. Prav tako so dejt* pri športnih aktivnostih in drugih dep-nostih v kraju. Veliko pohvalnega bi#* ko napisali tudi o žirovskih tovarnah in: prizadevanjih Žirovcev za dober gospodarski napredek. L- Bogataj 8Obrtno gradbeno in komunalno podjetje Remont gradnje p.0. IZVAJA GRADBENA IN KOMUNALNA DELA Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitamo za krajevni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje Za prihodnje leto dovolj naročil V Poliksu pravkar razvijajo nizalnik tobačnih listov za Tobačno tovarno Ljubljana — Razvili bodo tudi celoten paket kroglastih ventilov — V temeljni organizaciji Lahka obutev imajo za vse prihodnje leto dovolj naročil Žirovski Poliks sestavljata dve temeljni organizaciji, ki označujeta tudi dejavnost podjetja: tozd Kovinarstvo in Lahka obutev. Kovinarstvo izdeluje kleparske izdelke, opravlja montažo klimatskih naprav, za LIV Postojna izdeluje ogrodja za samokolnice, za kranjski KŽK ogrodja škropilnic in sadilce krompirja, že dolga leta izdelujejo ražnje za štedilnike Gorenja, Radeta Končarja in Slobode. V zadnjem času začenjajo uvajati sodobnejšo tehnologijo in zahtevnejše izdelke. Zlasti velja omeniti nov izdelek, ki je že v redni proizvodnji — kroglasti ventil, katerega nekatere tipe že delajo. V kratkem bodo razvili celoten paket od premera 16 do 150 milimetrov. Pravkar razvijajo tudi nov stroj — nizalnik tobačnih listov. Delajo v sodelovanju s tobačno tovarno v Ljubljani. Izdelek je dokaj zahteven, vendar računajo, da jih bodo v naslednjem letu kar nekaj naredili. V tozdu Lahka obutev izdelujejo copate, šolski program copat in espadrile, ki so poznane zlasti mladim. S kvalitetnim delom in izpolnjevanjem naročil so si zagotovili dovolj dela. Za prihodnje leto že imajo naročila za vse mesece. Obe temeljni organizaciji pesti zastarela oprema. V Kovinarstvu računajo, da bodo prihodnje leto kupili nekaj novih strojev za kovinsko obdelavo in tako zmanjšali potrebo po oddajanju dela kooperantom. Brez njih seveda še vedno ne bo šlo, vendar menijo, da bi bilo nekatere stvari pametneje delati doma. V načrtu imajo tudi popravilo strehe in razširitev proizvodnih prostorov, da bi izboljšali delovne razmere. Letos so že uspeli popraviti osebne dohodke, ki zlasti v Lahki obutvi ne zaostajajo več za drugimi delovnimi organizacijami v čevljarski obutvi. S pomočjo Iskre Zorin bodo izboljšali tudi organizacijo dela in proizvodnje. Skratka, kolektiv si prizadeva, da bi delal čim bolje in dosegal primerne osebne dohodke. poliks žiri Ob krajevnem prazniku delavci Poliksa će-stitajo vsem Žirovcem in jim želijo še veliko delovnih uspehov. PETEK, 19. OKTOBRA 1984 ŽIRI PRAZNUJEJO 13. STRAN O LAS KLADIVAR 64226 ŽIRI YUG0SLAV1A TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO JE_°_ čestita vsem krajanom in poslovnim prijateljem za krajevni praznik Žiri Mercator SOZD Mercator n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o. 64226 ŽIRI Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem potrošnikom in kooperantom čestitamo za krajevni praznik Žirov, ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. etiketa žiri proizvodnja etiket in tiskarske storitve p.o. telefon n.c.(064) 69260,69270,69285 telegram Etiketa Žiri telex 34610 YU ETIKET Delovni kolektiv Etikete Žiri čestita vsem delovnim ljudem in občanom za krajevni praznik Novost iz Alpine Nova vez s. tekaškim čevljem Mere is ^^^^^m^ Cross-Coimtnr System Strokovnjaki iz Alpine so razvili novo tekaško vez skupaj z novim smučarskim čevljem — Lažja uporaba, boljša vodljivost in večja varnost so glavne prednosti, W bodo navdušile tako začetnike kot zahtevne tekače Strokovnjaki iz Alpine so raz-# in bodo letošnjo sezono predstavili domačim in tujim kupcem novo tekaško vez skupaj z novim tekaškim čevljem. Oboje je novost tako na domaćem kot tujem trgu. Razvili so jo strokovnjaki športne linije Alpini-ne proizvodnje, od modelirjev fevfjev in podplatov, konstruktorjev vezi, raziskovalcev mate-ffcfedo orodjarjev. Za novost so se odločili zaradi velike mednarodne konkurence, saj zlasti zahtevni zahodni kupci zahtevajo vedno bolj izpopolnjene izdelke. Nekaj novih čevljev skupaj z /ezmi so že izvozili, nekaj pa jih bo na razpolago na domačem trgu. Menijo, da je letošnje leto poskusno, ker bi radi ugotovili odzivnost kupcev in zanimanje za Alpinino novost. Nova vez se lahko montira na kakršenkoli tip tekaške smučke, uporabljati in kupiti pa jo je moč le skupaj s tekaškim čevljem. Zanju bo treba odšteti približno toliko denarja, kot sedaj za vez in tekaško obutev. Glavni značilnosti novega izdelka sta predvsem enostavno pripenjanje in boljša stranska vodljivost smuči. Novi model čevlja je lep, veliko lažji od klasičnih, uporabljeni so primernejši materiali, in vezi je zelo enostavno namestiti na smučke. Tudi princip delovanja je zelo enostaven, ker ni vgrajenih kompliciranih mehanizmov. Vrstni red nameščanja čevlja v vez pa je naslednji: zgornja ploščica — zapiralo se postavi v odprto — prednjo lego, s čevljem se enostavno vstopi — pohodi smuči na pritrjeno ploščico — vodilo. Paziti je treba le, da je konica podplata naravnana točno na srednje vodilo ploščice. Zgornja ploščica — zapiralo — se dvigne do take višine, da se spodnji del ploščice potisne v zarezo na podplatu ter se s pritiskom naprej vez zapre. Novi sistem čevlja in vezi,-ali kot ga v Alpini imenujejo control svstem, ima veliko prednosti pred dosedanjimi. Kot smo že dejali omogoča zelo dobro stransko vodljivost smuči, občutek stabilnosti je tudi začetnikih veliko večji. Pri teku v strmino je stabilnost smuči in čevlja precej boljša, zato ne"prihaja do zvijanja podplatov oziroma peta čevlja ne uhaja iz smuči. Pri vožnji navzdol — spustov in prestopanju, ob zavijanju v levo ali desno, je vodenje smuči zelo dobro, tako da je nevarnost padca veliko manjša. Konstrukcija podplata s stranskimi zarezami omogoča rahel flex čevlja in s tem lahkoten tek. Control svstem omogoča tudi smučanje na neurejenih smučinah in turno smučarski tek. Čevlji imajo v prednjem delu vgrajen poseben termoizolacij-ski material, podplati pa gumijeve vložke, ki ublažijo drsenje pri hoji po gladkih in spolzkih terenih ter zavirajo obrabo podplata. Za uporabo control svstema je na razpolago šest modelov čevljev. Trije — klasični — so iz delani iz usnja, drugi pa iz speci alnega najlona, ki zadržuje vodo Vsi modeli imajo vgrajeno po sebno flex cono, kar omogoča lahek upogib in večjo udobnost. Control svstem je.na voljo od številk 36 do 47. Rezultati testiranja nove obutve so zadovoljivi in računajo, da se bosta nova obutev in vez obnesla tudi pri kupcih. Kar 95 odstotkov control svstema nameravajo izvoziti. Največji kupec so ZDA, kjer Alpina še vedno vodi pri prodaji tekaške smučarske obutve, veliko pa izvozijo tudi v druge zahodne dežele. Razvoj se z izdelavo sedanje novosti ni končal. Njen nadaljnji razvoj bodo prikazali na sejmu športne opreme v Munchnu ISPO 85. Kolektiv Alpine ob žirovskem prazniku čestita vsem Žirovcem in jim želi veliko delovnih uspehov. GC GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 19. OKTOBRA 1 cenjene potrošnike obveščamo, da bo zaradi adaptacije zaprta naša poslovalnica na Prešernovi 9 od 22. 10. do 21. 11. '84 obiščite naše poslovalnice v GLOBUSU in na Titovem trgu čaka vas velika izbira modne in kvalitetne obutve TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Talne obloge zavese tapete blago s popustom ostanki od izvoza brezplačna dostava in robljenje — nekaj ugodnega in lepega za vsak žep in vsak dom. V Astri lahko kupite lepo in poceni. Juteks Veta Sintelon TK Gnjilane, Eksperimentalna tkalnica. IZBRALI SOZM0S MERCATOR ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK Že vrsto let kamniška ETA sodeluje v prizadevanjih sindikata, da bi vsi naši občani bili redno preskrbljeni z ozimnico Nakup ETA ozimnice bo letos potekal preko vaše najbližje trgovske organizacije, vsekakor pa je cena ozimnice enaka, ne glede na to ali jo dvignete v naši delovni organizaciji a!i pa v trgovski organizaciji Pn lastnem prevozu iz naše trgovine v Kamniku, vam odobrimo 2 popusta Prvi paketi ozimnice so že v prodaji, kupcem pa |ih bomo dostavljali vse do konca decembra S tem želimo nekoliko razbremeniti družinske proračune, ki so prav septembra najbolj obremenjeni Ozimnica vam je na voljo v treh različnih paketih in to ETA MINI ozimnica, v kateri je 6 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 530.— din, ETA MALA ozimnica, v kateri je 12 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 910 — din ter ETA VELIKA ozimnica, v kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 1.770.— din. Število paketov iz kamniške ETE je omejeno Vse naročnike ki bodo sami organizirali prevoz prosimo, da se o datumu prevzema dogovorijo z našo prodajno službo ETA prodaja ozimnice. 61240 Kamnik. Kajuhova pot 4. telefon (061) 831-622. telex 31610 yu etakam TERMOSTIK V&CVtK i*Wtr> tteutKJt a uyw«»m *a*mw* .to****« 3* SMO H «wow.*«o xwt»,t K GRADITELJI POZOR! TO ZARJA na Jesenicah prodaja v svoji trgovini DOMOPREMA na Jesenicah pištole, za toplo lepljenje z lepilnimi naboji termo-stik. Lepite lahko les, plastiko, beton aH keramiko. Vse to lahko naredite zelo hitro in preprosto! \ DELFIN Kranj vas vabi na ribje specialitete DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS (UsTRflj Blagovnica Kranj 39 ALPETOUR BRIONI, poseben, ekskluziven program za posameznike 28. 11.-2. 12. BRIONI, eno in dvodnevni izleti za zaključene skupine tudi novembra RAZSTAVA KITAJSKE UMETNOSTI, programi za delovne kolektive, šolske skupine, in posameznike JOGA, 3. seminar v Dobrni, 24. 11. —1. 12. DUNAJ — PRAGA — SALZBURG, odhod 28. 11. zvečer Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalni-cah in pooblaščenih agencijah. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Krani n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skur>niv služb objavlja prosta dela in naloge v službi za vzdrževJS VODJE ODDELKA ZA VZDRŽEVANJE ELEKTRONSKIH NAPRAV Pogoji) — visokošolska izobrazba elektro smeri (elektronska smer), — 5 let delovnih izkušenj na področju razvoja, vzdrževanja al kontrole elektronskih naprav, — aktivno znanje angleškega jezika. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba Liu bljanska 24 a, Kranj. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o. TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj, b. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KURIRJA (za nedoločen čas) Pogoji: — dokončana osnovna šola, — izpit za voznike B kategorije, — poskusno delo en mesec Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. J ^t) TOBAČNA LJUBLJANA TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD TOBAK, n. sub. o. Ljubljana, Tobačna ulica 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za prodajalno v Žirovnici Pogoji: — poklicna šola trgovske stroke, — leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni. Delo je za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organi-zacijska enota na Jesenicah, Cesta na Golico 10 C, v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku roka objave. PETEK, 19. OKTOBRA 1984 REPORTAŽA 15. STRAN GLAS 60 let Utoka Tradicija v korak z modo Kamniška tovarna usnja Utok te dni slavi 60-letnico — Usnjarna z močno tradicijo si je z modernim proizvodnim programom v domovini m na tujem ustvarila ime — O kvaliteti Utokovih izdelkov pričajo številna priznanja s sejmov mode Kamnik — Že iz leta 1805 so menda znani prvi predniki današnje tovarne usnja Utok v Kamniku. Na mestu današnje tovarne je imel tedaj usnjarno Jakob Umschlaker. Leta 1924 so vgradili temeljni kamen tovarne, ki stoji še danes. Takratni lastnik Tone Knaflič jo je uspešno vodil vse do druge svetovne vojne. Utokovo prodajalno v Kamniku, kije bila ustanovljena leta 1972, so ob letošnjem občinskem prazniku povsem prenovili. ENOSTAVNO HITRO • GOSPODARNO UČINKOVITO IMU «M lil' L J 1 [XIVI ;IJl! /li. Ud lil! 11 MOČNEJŠI OD LETNIH ČASOV! Odličen izolator za toplotno in zvočno izolacijo podstrešij, lesenih stropov, medetažnih konstrukcij, sten in obzidanih fasad, plavajočih podov ter ceva-ki za toplotno in zvočno izolacijo cevovodov v gradbeništvu in industriji! Takojšnja dobava vseh vrst novoterma: šivane blazine, filci, lahke, poltrde in trde plošče, cevaki. Lastnosti: • odličen toplotni in zvočni izolator • obstojen v vseh oblikah • majhna prostorninska teža • negorljiv in obstojen do 450° C • obstojen proti vlagi • prepušča paro • odporen proti staranju • odporen proti delovanju mikroorganizmov • brez vonja • kemično nevtralen • odporen proti tresljajem • enostavno vgrajevanje jSizoLaqje KRKA % i Obiščite naš razstaviti prostor na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra 1984, kjer boste pri našem strokovnjaku dobili vse informacije in strokovne nasvete. ili prodajajo v vseh trgovinah z gradbenim materialom na Gorenjskem. Utok ova usnjena konfekcija, ki sojo prikazali tudi na letošnjem ljubljanskem sejmu mode, se lahko meri z usnjenimi izdelki znanih svetovnih proizvaja/cev. 1946 so jo nacionalizirali in tedaj je tovarna dobila tudi današnje ime. Tovarna je iz leta v leto napredovala, širila proizvodni program, modernizirala proizvodnjo vse do leta 1971, ko. so dojeli, da od samega usnjarstva ne bodo mogli živeti in da je treba v korak s časom. Najprej so ustanovili delovno enoto, ki je začela predelovati svinjsko usnje v usnjeno konfekcijo. Na teh dveh' proizvodnih vejah temelji tudi današnji razvoj tovarne. Usnjar-' na in Konfekcija sta bili do leta 1981 edina tozda, v slednjega je bila vključena tudi trgovska mreža. Ta je razširila svoje prodajalne po Sloveniji, s kvalitetno usnjeno konfekcijo pa si je pridobila tržišče tudi drugje v Jugoslaviji. Prva trgovina je zrasla doma, v Kamniku, leta 1972. Do lani so jih v Sloveniji in drugje odprli še osem. Z leti so se tudi potrebe tržišča spreminjale. Specifičnost izdelkov je prisilila tovarno, da formira lastno trgovsko mrežo, prek katere lahko tudi sama oblikuje in vpliva na tržišče. Prodajalnam v Kamniku, Mariboru, Celju, Velenju in Kopru se je letos pridružila še ena v Sežani. Ta domuje v zanimivi osmeroko-tni zgradbi, značilnem kulturnozgodovinskem spomeniku iz časov, ko je skozi Slovenijo prisopihal prvi vlak. Prodajalno, obnovljeno v rekordnem času treh mesecev, so odprli konec avgusta. Tudi drugje po Jugoslaviji je Utok razpredel svojo prodajno mrežo. Skupaj s koprskim Cimo-som je odprl prodajalno v Beogradu na Terazijah. Dve trgovini ima v Sarajevu, usidral se je v Zenici, Novem Sadu, Dubrovniku, prihodnji mesec pa bo odprl prodajalno še v Tuzli. Utokovo blago, krzno in usnjena konfekcija gredo sila dobro v promet. Prodajni program Utokove prodajalne dopolnjujejo še z izdelki domače tekstilne industrije. Ne le zadovoljstvo potrošnikov, tudi niz priznanj z domačih modnih sejmov priča o kakovosti Utokovih usnjenih proizvodov. Sezona 1983/84 je dala kamniškemu jubilantu največ priznanj. Na sejmu mode v Beogradu so lani prejeli priznanje akreditiranih novinarjev in modnih delavcev »Zlatni paun« za ves program usnjene konfekcije. Letos so osvojili že troje visokih priznanj: v Skopju prvo nagrado »Biljana«, v Zagrebu prvo nagrado »Zlatni ogrtač« in zlato priznanje za kvaliteto kože, na sarajevskem sejmu »Moda, žena, lepota« prav tako zlato priznanje. Z modnim programom so začeli sodelovati tudi na tujih sejmih mode, kar pomeni, da se lahko enakovredno kosajo z najbolj znanimi proizvajalci usnjenih izdelkov. Utrinek z modne revije, ki jo je Utok pripravil ob otvoritvi svoje prodajalne v Sežani avgusta letos. LAS 16. STRAN SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ PETEK, 19. OKTOBRA \W ---—' Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Kranj ter po sklepu 12. seje zbora uporabnikov z dne 18. 10. 1984 RAZPIS o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti v občini Kranj. I. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJ SO: 1. družine, mlade družine in samski obča-11 z nizkimi osebnimi dohodki, 2. upokojenci, 3. starejši občani in za delo nesposobni občani oz. invalidi, 4. borci NOV. ii. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA: a) Družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v I. polletju 1984 ni presegel 14.173,00 din, oziroma za samske občane 16.535,50 din. b) Mlade družine (ki imajo najmanj enega otroka in da od zakoncev nobeden ni starejši od 30 let) imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v I. polletju 1984 ni presegel 16.535,50 din. c) Za prosilce, ki pred 30. 6. 1984 niso bili zaposleni, pa so se zaposlili po tem datumu, se za izračun cenzusa upošteva OD, ki so ga pridobili od dneva zaposlitve do dneva razpisa. d) Prosilci — upravičenci so dolžni ob dodelitvi stanovanja zagotoviti lastno udeležbo v skladu s Pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. e) Da izpolnjujejo ostale pogoje Pravilnika o dodeljevanju stanovanj. III. POSEBNI POGOJI a) Pravico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi solidarnosti v občini Kranj imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega problema in da imajo stalno prijavljeno bivališče na območju občine Kranj oz. začasno v samskem domu. b) Na dokončno prioritetno listo ne morejo biti razporejeni tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani po dokončni prioritetni listi iz prejšnjih dveh razpisov. c) Upravičenec je dolžan v roku 3 dni po prejemu dokončnega sklepa zbora uporabnikov prevzeti stanovanje, v nasprotnem primeru se ga črta s prioritetne liste. IV. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE PRAVICA DO STANOVANJA 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj oz. potrdilo o začasnem bivanju na območju občine Kranj (potrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj). 2. Potrdilo o času delovne dobe. 3. Potrdilo o osebnem dohodku za I. polletje 1984 vseh članov gospodinjstva oz. tudi za krajše obdobje, če so se zaposlili po 30. 6. 1984 pa do dneva razpisa (v dohodek občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine). 4. Mnenje delovne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ali društva upokojencev. 5. Potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 6. Invalidi oz. delovno nesposobni občani predložijo odločbo o stopnji invalidnosti. 7. Udeleženci nov predložijo potrdilo o udeležbi v nov. V. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso dokumentacijo za stanovanje v roku 15 dni od objave razpisa,'to je do 5. 11. 1984. Prošnja in dokumentacija, oddana po tem datumu, se ne bo upoštevala. Veljavnost prednostne liste velja do dokončno oblikovane nove prednostne liste in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prednostno listo bistveno spremenijo v času do vselitve. vi. Prošnje in vsa dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Obrazec za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba obvezno izpolniti in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj — Domplan, Cesta JLA 14/1. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so v ponedeljek od 9.00—12.00 sreda od 13.00—16.00 petek od 9.00—12.00 Predsednica zbora uporabnikov irena Sumi, i. r. 4. mnenje krajevne skupnosti, Centra za socialno delo ali Društva upokojencev 5. potrdilo o premoženjskem stanju oziroma o dohodku od tega premoženja 6. invalidi oziroma delovno nesposobni občani odločbo o stopnji invalidnosti 7. udeleženci nov predložijo potrdilo o udeležbi v nov v. Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnje za stanovanje v 15 dnph po objavi razpisa, to je do 5. 11. 1984. Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po tem datumu ne bo upoštevala. VI. Veljavnost prioritetne liste velja do novega razpisa, ki bo predvidoma v letu 1985. VII. Vlaganje prošenj in informacije: Prošnje in vsa ostala dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Obrazec za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba obvezno izpolniti in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, Domplan Kranj, JLA 14/1. Uradne ure za vlaganje prošenj so v ponedeljek od 10: do 12. ure in ob sredah od 13. do 16. ure. Predsednica zbora uporabnikov irena šumi, l. r. 1. Splošne zdravstvene in socialne razmere: a) težje ozdravljive bolezni: — en družinski član — dva ali več družinskih članov b) invalidnost ali telesna okvara — I. kategorija ali 70—100"» telesne okvare — II. kategorija ali 30—70% telesne okvare c) duševna obolenja v primeru, da je član ožje družine v domači oskrbi d) sodna odpoved stanovanja 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje 20 točk 30 točk 15 točk 50 točk 20'očk 30 točk MERILA K 13 členu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Kranj. 1. Čas stalnega bivanja v občini Kranj oz. začasnega v samskem domu: do 10 let do 15 let do 20 let nad 20 let ' 2. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah: do 1 leto do 5 let nad 5 let • 3. Čas delovne dobe: — do 5 let — do 10 let — do 15 let — nad 15 let 5 točk 25 točk 50 točk 70 točk 5 točk 10 točk 15 točk 10 točk 15 točk 20 točk 30 točk SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Objavlja na podlagi 4. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, ter po sklepu 12. seje zbora uporabnikov z dne 18. 10. 1984 STANOVANJSKE RAZMERE Prosilec ima po površini na stanovalca ne ustrezno stanovanje: do do do do do 5 m' 8 m2 12 m' 20 m' 28 m2 50 točk 35 točk 25 točk 10 točk 5 točk 0 točk RAZPIS o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. I. Upravičenci za pridobitev stanovanja so občani, ki ne združujejo dela v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih: — borci NOV, — invalidi in upokojenci, — starejši in delovno nesposobni občani. II. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: — da prosilec za stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje in lastnik primernega vseljenega stanovanja, — da prosilec za stanovanje stalno biva na območju občine Kranj, — da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po predhodnih prioritetnih listah zaradi neprimernega stanovanja. III. Posebni pogoji: — prosilci — upravičenci so dolžni zagotoviti lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja v skladu s pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, — da izpolnjujejo ostale pogoje pravilnika o dodeljevanju stanovanj, — če se prosilec ne vseli v dodeljeno stanovanje v roku 3 dni, izgubi pravico do stanovanja, stanovanje pa se dodeli drugemu prosilcu po prioritetni listi. IV. Dokumenti, s katerimi se dokazuje pravica do stanovanja: 1. potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj 2. potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za leto 1983 3. podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovanja nad 28 m Prosilec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje: a) vodovod: — izven stanovanja — izven zgradbe b) 5 točk 10 točk sanitarije: — souporaba (v stanovanju) — izven stanovanja (če jih prosilec uporablja sam) — izven stanovanja (če jih prosilec uporablja še z drugimi strankami) — izven zgradbe ) brez pomožnih prostorov (klet, drvarnica) (če prosilec ne živi v skupnem gosp.) neustrezno stan. v kleti (če 1,5 m pod nivojem d) - je vsaj zemljišča) — neustrezno podstrešno stanovanje (mansarda — provizorij) — baraka e) brez kopalnice souporaba f) vlažnost stanovanja — popolna — delna g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhanje in spanje v istem prostoru — ne velja za prosilce, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu z ožjimi družinskimi člani) h) souporaba kuhinje skupno ležišče otrok z ostalimi 3 točke 5 točk 10 točk 15 točk 5 točk 15 točk 15 točk 15 točk 10 točk 5 točk 15 točk 5 točk 10 točk 5 točk 0 druž. člani: — 1 ali 2 otroka do 10 let — 1 ali 2 otroka nad 10 let — več kot 2 otroka do 10 let — več kot 2 otroka nad 10 let DRUŽINSKO STANJE Število družinskih članov: — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let — 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 10 točk 15 točk . Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana upravičenca: — povprečni dohodek na člana družine v SRS: do 40 % od 40 %-70 % (40—60 %) od 70 %—80 % (60—70 %) nad 80 % (70 %) 3. UDELEŽBA V NOV i) aktivno in organizirano delo v NOV: — nosilci Partizanske spomenice 1941 — od leta 1941 do 15/5-1945 — od leta 1942 do 15/5-1945 — pred 9/9-1943 oz. 13/10-43 do 15/5-1945 — po 9/9-1943 oz. 13/10-1943 do 15/5-1945 — od leta 1944 do 15/5-1945 — od leta 1945 do 15/5-1945 b) vojaški vojni invalidi: — od L—Il/skupine — od IV.—VI. skupine — od VII.—X. skupine c) aktivno delo v NOV: — od leta 1941 do 15/5-1945 — od leta 1942 do 15/5-1945 — od leta 1943 do 15/5-1945 — od leta 1944 do 15/5-1945 č) vdova in za pridobitno delo nesposobni otroci padlih borcev NOV d) za pridobitno delo nesposobni družinski člani po vojni umrlih borcev NOV e) družbenopolitična aktivnost po vojni 0—30 točk Če upravičenec izpolnjuje pogoje po več točkah C 3 meril, se točke seštevajo. Vojaški vojni invalid ne more dobiti točke po B 2-b meril. Oceno o družbenopolitični aktivnosti po vojni daje občinski odbor ZZB NOV na zahtevo komisije (17. člen Pravilnika) E. — Posebne okoliščine (opisna ocena komisije) (dokumentirana mnenja: OZD, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, skupščine občine Kranj, izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, Centra za socialno delo Kranj, zdravstvenih, socialno-varstvenih in socialno skrbstvenih organov). Za posebne okoliščine je smatrati samo okoliščine, ki niso zajete v predhodnih merilih. 20 točk 15 točk 10 točk 40 točk 35 točk 30 točk 25 točk 20 točk 15 točk 10 točk 40 točk 30 točk 20 točk 20 točk 15 točk 10 točk 5 točk 30 točk 20 točk 10 točk GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge TAJNICE GLAVNEGA DIREKTORJA Pogoji: — srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — znanje strojepisja in stenografije, — pasivno znanje tujega jezika, — 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidatke bodo vabljene na preizkus znanja. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v roku 8 dni po objavi splošnemu sektorju, cesta JLA 24 a, Kranj. Prijavljene bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 • . ■ . Sološno kadrovski sektor - Komisija za medsebojna delovna rLmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA V v knjigarni DZS v Kranju - 2 delavca Pogoji: — končana šola za prodajalce ali gimnazija Delo združujemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. • Poskusno delo tfaja 30 dni. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26 ali pa na Knjigarna DZS Kranj, Prešernova 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. KEMIČNA TOVARNA PODNART Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatke naj pošlje jo prijave na splošno službo v 15 dneh po objavi. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. PETEK, 19. OKTOBRA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE .17. STRAN Q LAS SOCJALNO DEI ° v USTANAVLJANJU Škofja loka, šolska ulica 6 Svet centra razpisuje prosta dela in naloge individualnega POSLOVODNEGA ORGANA -direktorja Po določbah statuta je za direktorja lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: - daje državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenimi dogovori, - da ima visoko strokovno izobrazbo socialne, pravne, sociološke, psihološke ah pedagoške smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na področju socialnega dela, - da ima višjo strokovno izobrazbo socialne, pravne, sociološke ali pedagoške smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na področju socialnega dela, - da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpis nih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za socialno del« Škofja Loka, Šolska ulica 6 — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od zaključka razpisa. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 DS Skupne službe objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoji: - ekonomska srednja šola in eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece in s polnim delovnim časom. Kandidati za zgoraj navedeno delo naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. novi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij vabimo k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del oz. nalog: TOZD RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CENTER KRANJ 1 DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA METALURGIJE za opravljanje metalografskih preiskav in meritev v laboratoriju 2 STROJNEGA TEHNIKA ali STROJNEGA KIJUCAVNICARJA za upravljanje in vzdrževanje naprave za fotokemično obdelavo 3. ctstilko za čiščenje laboratorijskih prostorov TOZD ORODJARNA KRANJ 4. STROJNEGA TEHNIKA (PRIPRAVNIKA) za planiranje materiala in izdelave orodij TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV KRANJ 5. VOZNIKA VILIČARJA za upravljanje viličarja do 1,5 tone TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ «. CISTILKO za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Podtočko 1.:— visokošolska izobrazba metalurške smeri, — prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z večletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami. Pod točko 2.:- 4-letna srednješolska izobrazba strojne smeri ter zaželene ustrezne delovne izkušnje ali 3-letna kovinarska izobrazba — smer strojni ključavničar ter 3-letne ustrezne delovne izkušnje — zaželeno poznavanje fotografskih tehnik — zaželen odslužen vojaški rok. Pod točko 3.:— končana osnovna šola — zaželene ustrezne delovne izkušnje — starost nad 18 let. Dela pod točkami 1 do 3 potekajo v dopoldanski izmeni. Pod točko 4. pod točko 5. Pod točko 6. — 4-letna srednješolska izobrazba strojne smeri, — zaželen odslužen vojaški rok. — izpit za voznika Viličarja do 1,5 tone — 2-letne ustrezne delovne izkušnje. — končana osnovna šola — zaželene ustrezne delovne izkušnje — starost nad 18 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA. Kadrovska služba, Savska lok^4^£40a0.Kranja i------------ ... Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o. KRANJ TOZD Reprotehnika Kranj, b.o. Moša Pijade 1 Odbor za kadrovske in družbene zadeve TOZD Reprotehnika Kranj, b. o. objavlja prosta dela in naloge REPRODUKCIJSKEGA FOTOGRAFA (2 delavca za nedoločen čas) Pogoji: — 3 letna srednja grafična šola in 2 leti izkustev. Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. DEŽURNI VETERINARJI od 19.10. do 25.10.1984 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTCfN, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629 šPECEriaa Veletrgovina ŠPECERIJA BLED TOZD Veleprodaja n. sol. o. BLED, Kajuhova 3 Komisija za delovna razmerja TOZD Veleprodaja razpisuje prosta dela in naloge: 1. KOMISIONARJA -PRODAJALCA II Pogoji: — srednja poklicna (KV) izobrazba trgovske mešane stroke, — 2 leti delovnih izkušenj. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Specerija Bled, TOZD Veleprodaja, Kajuhova 3. BEN HUR (originalna neskrajšana verzija) IKINOKWNJ 20. 10. ob 15.45 in 19. uri 21. 10. ob 15. in 18.15 MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI o? AMOOLStK. »4000 KUMU YU OPMŠMKOV* IX TtL IOS4)H-*03 Hotel grad Podvin p. o. Podvin — Radovljica Popravek oglasa z 16. 10. 1984. dne Pravilno se glasi: Delavski svet razpisuje v skladu s ša-^ moupravnimi akti podjetja dela in naloge Individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije. Umrl je ANTON SLIVNIK iz Spodnjih Gorij Do pogreba leži v domači hiši. Pogreb bo v petek, 19. oktobra 1984, ob 15.30 na pokopališču v Gorjah ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Idstje šumeče gre z nami, # razgubi se v naših poteh, in za modrimi gorami ugasne naš smeh (Srečko Kosovel) TOMAŽU GREGORCU v spomin AKADEMSKI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice MARIJE ŠKRJANEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala pevcem za lepo petje in gospodu župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: hčere Ivi, Mara in Anica ter drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra NEŽKA BALAŽIC roj. DOBRIN Od nje se bomo poslovili v petek, 19. oktobra 1984,obl5.30 uri naflpokopališču v Šenčurju. Do pogreba leži v mrliški vežici v Kranju. ŽALUJOČI: mož Ivan, sin Ivan z družino in sestra Marija Kranj, 17. oktobra 1984 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, starega ata VINKA KRISTANA-Nandeta v tihi žalosti za njim nismo ostali sami, ob strani so nam stali sorodniki, sosedje, dr. Gregorčič. Njegovemu spominu so se poklonili delavci Marmorja Hotavije, Osnovne šole Gorenja vas, Termike, člani ZB, člani Društva upokojencev, pevci. Vsem se za izkazano pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti najiskrenejše zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Hotavije, Gorenja vas ZAHVALA Ob tragični smrti našega sina, brata in strica BRANKOTA PETERNELJA iz Kopačnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Se posebno se zahvaljujemo GD Hotavije, OOS TOZD Proizvodnja Termika, Marmorju iz Hotavelj, sodelavcem iz druge izmene; in pevcem za žalostinke. Posebna zahvala tov. Ra-zložniku in Kavčiču za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mama Marjanca in Franjo ter brat Andrej ssi-__ _ nom Borutom OLA8 18. STRAN MALI OGLASI tel: 27-960_ PRODAM MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 19. OKTOBRA 1! Prodam nov zapakiran ŠTEDILNIK kiippersbusch. Dolenc, Hafnarjeva pot 17, Kranj - Stražišče 12978 Prodam GAJBICE, pobjon, češnjeve DESKE 2 ćm, borove DESKE 2 cm, KRAVO za v skrinjo in KRAVO brejo 4 mesece. Koritno 39, Bled 12997 Prodam KABINO za »štore 404«, novo in 1 m1 hrastovih PLOHOV, suhih. Janez Božnar, Gabrk 3, Škofja Loka 13046 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 67, Žabnica 13047 Prodam ohranjen TRAKTOR »štore 404« in »težak 8«. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 13048 Prodam OVCE — solčavke, breje in z jagnjeti. Tržič, Koroška 82, Cegliš 13049 MOTORNO ŽAGO husqvarna 34, meč 30 cm, ugodno prodam. Telefon 74-368 13050 Prodam 100 PUNT. Apno 5, Cerklje 13051 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Hraše 1 pri Preddvoru 13052 Prodam visoko breje KRAVE, tik pred telitvijo, po izbiri, ali leto dni stare TELICE. Šmartno 11, Cerklje 13053 Prodam rabljena OKNA, različnih dimenzij. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Snediceva 8, Kokrica — Kranj 13054 Prodam žensko POROČNO OBLEKO št. 38. Telefon 064/28-239 13055 Prodam CB POSTAJO z dokumenti, GP ANTENO in kabel. Kranj, Zlato polje 17 - popoldan 13056 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 038 AV, dolžina meča 45 cm; ter GAJBICE. Zgoša 6, Begunje 13057 Prodam dve novi OKNI termopan 80 x 130 in balkonska VRATA termopan 80 x200. Gostan, Pajarjeva 10, Šenčur 13058 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 13059 Prodam dva meseca stare rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 13060 MAČEHE, po nizki ceni, prodam Marija Štele, Praprotna polica 32 13061 Prodam CIPRESE za živo mejo To-man, Podnart 58, tel. 70-433 ' 13062 Prodam ŽENSKO PONY KOLO Informacije po tel. 28-071 13063 Ugodno prodam garažna VRATA »Jelovica«. Informacije po tel. 28-576 0 . „ 13064 prodam 8 mesecev brejo KRAVO P^ue^°y stari TEL1ČKI in sto betonskih KVADROV Šenčur, Kranjska 9 tel.41-034 J 13065 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Telefon 49-169 13066 Prodam 600-litrsko zaprto KAD za namakanje sadja. Olševek 3, Preddvor r, , . 13067 ,v/ft7??am BIKCA za pleme in TRA-ML. Dragočajna 16, Smlednik 13068 Prodam dva PUJSKA, stara 8 tednov, ter KONJA, starega 6 mesecev. Meznarec, Selo 22, Žirovnica 13069 Prodam električno OMARICO s števcem. Peter Mali,-Golnik 19 13070 Prodam KRAVO po izbiri. Apno 8 Cerklje 13071 Prodam RADIOKASETOFON grun-dig 6200 in PEČ na olje. Kranj, Lojzeta Hrovata 5, stanovanje 5 13072 Ugodno prodam skoraj nov brezhiben črnobel tranzistorski, prenosni TELEVIZOR, ekran 16 cm, ruske izde-lave. Informacije vsak dan po tel. 064/23-771 od 15. do 16. ure 13073 Ugodno prodam novo LISIČJO JAKNO št. 44-46. Telefon 064/57-033 13074 Švedsko PEČ z bojlerjem, 25000 kcal, poceni prodam. Telefon 57-065 13075 Prodam stroj HULLER Ug. 4 /.a vre-zovanje navojev. Zgaga, Zg. Bitnje 221 13076 PLANINSKE ČEVLJE št. 42, ročno delo, zgornji del krom usnje, podplati profilirana guma, samo enkrat nošene, ugodno prodam. Informacije po tel. 22-581 13077 Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA za ozimnico. Srakovlje 4 13078 FOTELJ, raztegljiv v pomožno ležišče in navadni FOTELJ, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Tone Čuk, Pot v Bitnje 47, Kranj 13079 Prodam 150 kosov STREŠNIKOV »Novo mesto«, sivih, 50 PUNT in 3 ŠPI-ROVCE 12/14 8 m. Telefon 79-416 13080 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ komplot s priključki, 16 operacij, znamke EMCO star. Telefon 064/82-647 13081 Prodam tri rabljene »TRAVERZE«, dolžine 7 m. Peter Strel, Poljane 77 nad Škof j o Loko 13082 Prodam super stereo RADIO RE-CORDER - KASETAR grundig in dva ZVOČNIKA, po 50 W. Telefon 061/557-719 13083 Prodam 4 PUJSKE, stare 7 tednov in 4 m1 smrekovih DESK; ter ZASTAVO 101, potrebno obnove. Ivan Šmit, Selo 25, Bled 13084 Prodam BIKCA simentalca za pleme ali zakol. Olševek 50, Preddvor 13085 Prodam velik FILODENDRUM, primeren za v večje prostore. Telefon 27-164 dopoldan 13086 Ugodno prodam skoraj novo PEČ kiippersbusch za etažno ogrevanje. Telefon 28-861 — int 26-21 dopoldan — Janko Hvasti, Gorenjesavska 36, Kranj 13087 Ugodno prodam NAGROBNE SVETILKE (železne in bakrene). Predoslje št. 81 13047 Prodam HI-FI mini KOMPONENTO super TECH z ločljivimi zvočniki. Telefon 21-630 popoldan 13088 Prodam novo SEDEŽNO GARNITURO — kavč in dva fotelja. Telefon 83-457 zvečer 13089 Prodam KRAVO frizijko s teletom, po izbiri. Mavčiče 80, tel. 40-057 13090 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja. Porenta, Sv. Duh 44, Škofja Loka 13091 Prodam 15 plemenskih OVC. Janez Smolej, Loka 88, Tržič, tel. 50-903 13092 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, še v garanciji. Ivan Čarman, Forme 8, Žabnica * 13093 Prodam dvoja GARAŽNA VRATA, lesena, 3 m x 3 m. Anton Bohinjec, Partizanska pot 16, Kokrica — Kranj, tel. 22- 669 13094 Prodam nerabljen 80-litrski BOJLER, barvni TELEVIZOR-gorenje, nov RADIO »Savica« in ŠTEDILNIK na trda goriva. Janez Kert, Oprešnikova 82, Kranj . 13095 Prodam moško KOLO na 10 prestav ter fantovsko KOLO. Telefon 064/81-354 zvečer 13096 Prodam 3 mesece brejo TELICO in OSLICO. Koroška 5, Bled - Rečica . 13097 Prodam novo kombinirano PEČ za v kopalnico. Posavec 64, Podnart 13098 Prodam KRAVO ciko, drugič visoko brejo in 800 kg težkega VOLA. Janez Pole, Krnica 54, Zg. Gorje 13099 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Razinger, Hrušica 94, Jesenice 13100 Prodam nov TRAKTOR IMT 542 s kabino in kompresorjem. Telefon 25-966 od 17. do 19. ure ^ 13101 Prodam OVCO z jagnjetom. Žagar, Mevkuš 20, Zg. Gorje 13102 Zaradi selitve prodam PEČ, in ŠTEDILNIK kiippersbusch ter razno POHIŠTVO. Informacije zvečer po tel. 25-217 13103 Prodam dve breji OVCI in pocinkano PLOČEVINO, debeline 0,6 mm, narezano na 20 m širine 28 cm; in 20 m širine 33 cm. Naslov v oglasnem oddelku.' 13104 Prodam ZIMSKA JABOLKA in 200 PUNT. Jelovčan, Pevno 6. Škofja Loka 13105 Prodam JABOLKA za žganjekuho. Milka Jenko, Zg. Brnik 59, Cerklje 13106 Prodam barvni TELEVIZOR. Kranjec, Hrušica 7 l/A, Jesenice 13107 Ugodno prodam komplet SPALNICO /. jogijem, svetle barve, cena 2 SM. Telefon 81-056 13108 Prodam KRAVO, TELE in domača zimska JABOLKA. Lese 16, Tržič 13109 Prodam 3 leta starega KONJA — an-gleža, 6 mesecev starega ŽREBETA — ' hanoveranca. Žirovnica 59/A, tel. 064/80-063 13110 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 23- 508 13111 Prodam brejo KOZO in KOZLA. Janez Pintar, Stagne 29, Zasip — Bled 13112 Prodam 5 kg laka IDEAL Helios Domžale. Škulj Marjeta, Virmaše 1, Škofja Loka Električne ORGLE EKO tiger 106, dvomanualne, prodam. Telefon 28-163 13042 Prodam toplovodni KOTEL SAT 302 solo. Poljanska 29, Škofja Loka 13244 Prodam MLADIČE — NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, stare 8 tednov. Kopališka 9, Škofja Loka . 13245 Prodam AKUMULATOR, 12 V, 97 A. Telefon 62-581 13246 Prodam 7 tednov stare PUJSKE; in 6 po 30 kg težkih PUJSKOV ter SVINJO za dopitanje. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 1 12921 Prodam trajnožarečo PEČ in mladega PSA. Sv. Andrej 3, Škofja Loka 13247 Prodam 5 let staro OSLICO. Matja-šič, Poljane 93 (Podpečna) 13248 Ugodno prodam večjo količino PESE, KORENJA in KORUZE. Franc Bobnar, Godešič 33/A, Škofja Loka 13249 Prodam 700 kosov rabljene male SA-LONITKE 42x66 cm. Stane Berčič, Brode 17, Škofja Loka 13250 Prodam ' nov MOTOKULTIVATOR gorenje — muta, še v garanciji in priključek — frezo za zemljo. Šmid, Dolenja vas 34, Selca, tel. 62-204 13251 Prodam nov prevozni MOLZNI STROJ in KOMBI »OBEL« STROJ s priključki in stroj za izdelavo strešne opeke folc, s 380 modeli. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Poljane 13252 Prodam dva KAVČA, dva FOTELJA, štiri široke »FELTNE« za Z-101. Pod-lubnik 157, Škofja Loka, tel. 62-136 13253 Dobro ohranjeno'SPALNICO iz masivnega lesa, poceni prodam. Dolenc, Zg. Luša 1, Selca ' 13254 Prodam DNEVNO SOBO »Danica«, primerno za podstrešno stanovanje, višina 2,10 m, dolžina 3,10 m, za 40.000 din. Telefon 61-739 13255 Prodam kolutni MAGNETOFON philips 4407; CB postajo in hišni RAČUNALNIK ZX 80. Korelc, Na Kresu 24, Železniki 13250 Prodam lepe ZAJCE, stare 6 mesecev, po 200 din za kg. Oglasite se pri Štularju, Zg. Bitnje 105 13257 Prodam kovinsko CISTERNO, 2100-litrsko, prostostoječo. Telefon 22-905 popoldan 13258 Prodam DIRKALNO KOLO rog super za 60.000 din. Telefon 26-905 13259 Ugodno prodam dvodelno OKNO z roleto. Benedik, Štirnova ul. 12, Kranj 12317 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Homan, Kranj, Ljubljanska 19/A 13260 Prodam semenski KROMPIR igor. Lahovče 47, Cerklje 13261 Ugodno prodam trobrazdni PLUG »Posavec«. Telefon 44-547 13262 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico, cena 30 din za kg. Peter Mo-horič, Žiganja vas 59 13263 Prodam KRAVO s tretjim teletom, simentalko, druga mlada, jalova ima 8 1 mleka. Strahinj 65, Naklo 13264 Prodam TELEVIZOR »Niš«, cena 3.000 din, OJAČEVALEC AM UO 1 akai, 30.000 din. Danilo Dolfar, Gorenjskega odreda 18, Kranj 13265 Prodam ZLATO za zobe in enoročno mešalno BATERIJO schmiedl, z dolgim izlivom. Telefon 28-322 13266 Prodam 2 toni CEMENTA, trboveljskega M 450 in MOTOR za čoln tomos T4. Telefon 47-611 v soboto popoldan, nedeljo dopoldan 13267 Prodam mlade PRAŠIČKE. Glirtje 7, Cerklje 13268 Prodam elektromotorno ŽAGO za obžagovanje lesa. Kristijan Brejc, Za-draga 8, Duplje 13269 Prodam smučarske VEZI SALA-MON 747. Branko Murnik, Velesovo 47, Cerklje 13270 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Telefon 27-709 13271 Prodam mlado KRAVO s teletom, simentalko. Zg. Bitnje 31 13272 Ugodno prodam MOŠKO KOLO rog. Ovsenik, Janeza Puharja 3, Kranj, tel. 064/24-834 13273 Prodam neškropljena JABOLKA: boskopski kosmač, rdeči delišes, jona-tan, voščenka, untaria, jonagold, bobo-vec. Gros, Srednja vas 16, Golnik 13274 Prodam ŽREBICO, staro 6 mesecev. Križe 52, Tržič 13275 Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA, več vrst. Preddvor 6, tel. 45-197 13276 Prodam mlado KRAVO za v skrinjo, ali menjam za plemensko. Virmaše 42, Škofja Loka 13277 Prodam črnobel TELEVIZOR, star 4 leta. Dušanovič, Kranj, Lojzeta Hrovata 5 13278 Prodam 8 tednov stare PUJSKE in MLIN »Kladivar«. Aljančič, Hudo 2, Tržič 13279 DELFIN Kranj vam nudi sveže in zamrznjene ribe Prodam 900 kosov OPEKE modula-rec. Telefon 50-530 13301 Prodam jalovo KRAVO, s 6 litri mleka. Zg. Gorje 68 13302 PRODAM M BO RADIOKASETAR, zahodnonemški, stereo, 2x4 W, s slušalkami. Ogled popoldan. Bogovič, Prešernova 9, Bled, tel. 75-560 dopoldan 13303 Trajnožarečo PEČ z bojlerjem TVT 25 S, desno, prodam. Telefon 27-101 13304 Prodam velikocvetne MAČEHE. Marn Slavka, Cerklje 5 13305 Prodam JABOLKA za mošt ali žganjekuho, cena 10 din za kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 13306 KRAVO in mladega VOLA, prodam. Alojz Ambrožič, Zasip — Stagne 27, Bled 13307 Prodam SADIKE ligustra. Gros, Je-šetova 20, Kranj 13308 Prodam ZELJE v glavah rdeč KORENČEK in PETERSILJ. Škofjeloška 33, Kranj 13309 Prodam TELIČKO, staro 5 tednov. Franc Zavelcina, Cankarjeva 32, Koroška Bela — Jesenice 13310 Prodam RECEIVER lanco R-25, 2x20 W. Telefon 064/21-021 13311 Prodam VRTALNI STROJ black-and-decker, 400 W, dve hitrosti, cena 7.000 din. Telefon 25-142 13312 Prodam dve KRAVI s teletom. Ljubno 25, Podnart 13313 LADIJSKI POD, 44 kv. m ter zložljivo OTROŠKO POSTELJICO, prodam. Telefon 40-523 13314 Prodam CVETAČO, ZELJE v glavah ali naribano. Valjavec, Zvirče 19, tel.57-181 13315 Prodam DVIGALO za gradnjo stanem vanjske hiše, 3-fazni, z reduktorjem, 40 opečnih TULJAV za dimnik ter 200 kg BITUMNA. Telefon 22-797 13316 Ugodno prodam PEČ central 15 za etažno centralno, rabljeno dve sezoni. Milka Klinar, Blejska Dobrava 69 13317 Prodam različna oblačila in obutev za malčka starega leto in pol. Rutar, Golnik 26 12321 KUPIM___ Kupim STREŠNO OPEKO trajanka s posipom, rjave barve, 700 kosov. Janez Bešter, Podblica 1, Zg. Besnica, tel. 40-595 13113 Kupim nov POMIVALNI STROJ iskra Telefon 23-854 — int. 8 dopoldan 13114 Iščem POMIVALNO KORITO, levo, enojno. Telefon 62-749 13242 Kupim ELEKTROMOTOR, moči od 3__4 kW z 2800 obrati. Lahko je tudi pregoret. Ponudbe po tel. 26-603 13243 Kupim LEGO KOCKE DUPLO. Tel. 064 23-248 Rutar 12320 Prodam 50 litrov domačega refoška. Tel. 24-238 12318 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ HOBY z mlinom in PLINSKO PEČ. Kos, Betonova 20, Kokrica 13280 Ugodno prodam dva KLINASTA JERMENA za obračalnik SIP, maraton, dimenzije 4000 mm x 32 mm. Lado Blažič, Suška c. 40, Škofja Loka, tel. 60-787 13281 Prodam ženski PI.AŠČ št. 38, rjave barve, velur — strižena ovca. Telefon 22-421 (064) 13282 Prodam FISCHER STOLP in plinski ŠTEDILNIK. Škunca, Tuga Vidmarja 12, Kranj 13283 Prodam KRAVO, težko 500 kg, brejo 8 mesecev (3. teliček). Komendska Dobrava 12 13284 Prodam sedem OKEN z »gavtrami«. Suha 26, Kranj 13285 TROSED, star 1 leto, prodam. Telefon 064/22-495 13286 Prodam NAPO in vodovodne CEVI. .Kranj, Mlekarska lO ' 13287 Prodam CEMENT. Naslov v oglasnem oddelku. 13288 Prodam raztegljiv KAVČ. Janez Pavlic, Cerklje 262 13289 Prodam GLASBENI CENTER beny-ton MPC 1 S, 2 x 30 W. Zevnik, Hrastje 123, Kranj, tel. 064/28-861 — int. 26-82 dopoldan 13290 Prodam navadno MOŠKO KOLO. C. Talcev 3, Kranj 13291 Prodam 14 dni starega TELIČKA. Podbrezje 27 13292 Prodam 3 kub. m suhih bukovih DRV. Koritenska 16, Bled 13293 Prodam mesec starega Dvorska vas 19, Begunje Prodam mesec starega Dvorska vas 19, Begunje Prodam dve toni SENA in 6 kub. m MIVKE. Stane Celar, Jezerska c. 48, Kranj 13295 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, modre barve. Telefon 83-829 vsak dan 13296 Prodam rdečelistni ČEŠMIN za živo mejo. Sv. Duh 99, Škofja Loka 13297 Prodam več mladih ZAJCEV. Naslov v oglasnem oddelku 13298 Ugodno prodam nova VHODNA VRATA inles »Ribnica« (leva, s stransko svetlobo). Telefon 47-207 po 20. uri 13299 Prodam zimska JABOLKA, obrana in na drevju. Milan Globočnik, Voglje 85, Šenčur 13300 BIKCA. 13294 BIKCA. 13294 VOZILA Ugodno prodam VVARTRURG, registriran do avgusta 1985. Tel. 42-195 popoldan 12640 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Ševo, Velesovo 53 12795 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Ivan Alič, Javorje 54, Poljane 13014 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do februarja 1985. Telefon 74-663 13017 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, primeren za dele, poceni prodam. Telefon 28-427 13021 Prodam ŠKODO za dele. Cegelnica 25, Naklo 13020 Prodam ZAPOROŽCA po delih; in MOŠKO KOLO. Anton Sodja, Blejska Dobrava 63/C, 64273 Blejska Dobrava 13115 Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel, marec 1984. Gasilska 24/A, Šenčur 13116 Prodam R-12, letnik 1975, registriran za celo leto. Telefon 79-646 13117 Prodam FIAT 850 special. Kokrica, C. na Brdo 64 13118 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1971, neregistriran, vozen. Telefon 22-905 popoldan 13119 Prodam 5 GUM, trgovinska cena, 135 x 15, za spačka ali diano (ni treba zračnic). Miha Močnik, Milje 37, Šenčur 13120 Prodam avto ZASTAVA 101 L, letnik 1978, garažiran, dobro ohranjen, registriran do maja 1985. Ogled v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. Redžepovič, Mlakarjeva 22, Kranj 13121 Ugodno prodam R-4, letnik 1979, prevoženih 53.000 km, z dodatno opremo, 4 nove letne in 2 zimski GUMI, avtora-dio, plastične okvire za okna. Planin-šek, Struževo 23/A, tel. 064/27-941 13122 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Der-link, Britof 372 13123 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za dele, cena 3 SM. Šenčur, Beleharje-vall 13124 Prodam VW 1300, letnik 1971. Zoran Jekovec, C. na Klanec 55, Kranj 13125 Prodam "FORD ESCORT, letnik 1973, dobro ohranjen, 94.000 km. Ivan Jenko, Voglje 28, Šenčur 13126 Prodam MZ 250, letnik 1981. Bren-kuš, Zg. Besnica 44 od 15. ure dalje 13127 Prodam ZASTAVO 125-PZ, letnik 1974. Radinovič, Rudija Papeža 32, II. nadstropje 13128 Dobro ohranjeno LADO 1200, letnik 1972, prevoženih 70.000 km, registrirano do 29.9. 1984, prodam. Telefon 064/27-753 13129 Prodam ASCONO 16, I. registracija leta 1976. Zaplotnik, Kosarska 9, Tržič 13130 ROLETARSTVO NOGRA ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. Prodam dobro ohranjeno 101 komfort, letnik 1980, reg do 85. Krožna ulica 4, Kranj Prodam ELEKTRONIC 90« bro ohranjen, registriran do 9.6.1 ali zamenjam za avto. Valentin Podbrezje 5 pri Naklem Ugodno prodam ZASTAVO 1 tnik 1973. Golnik 46 — soba 210 . Prodam MERCEDES 180 D, a SM in ZASTAVO 750, starejši za 1,5 SM. Igor Remškar, Bohi Češnjica 65 Ugodno .prodam VW 1300, 1970. Polde' Anderle, Smokuč 28. Ženica Prodam karamboliranega »FIČK.V letnik 1979. Kekic, Grad: Kranj Prodam karamboliran FORD B . CORT, letnik 1982, 18.000 km. Og* popoldan. Ivanka Skvarča, NadiiaV va 8, Kranj — Čirče Prodam DIANO 6, letnik 1978. Nf strirano za eno leto. Ilovka 14. Krač: 131* Ugodno prodam osebni avl KADETT. Pavkovič, Tržič. C. 4 )# 13 1JI* Prodam 126-P, letnik 1980, repsr ran do septembra 1985. Viktor SMft Stara Oselica 66, Sovodenj 131f Poceni prodam neregistrirano, ob* vljeno »KATRCO« — R-4. PeroMa** na, Zapuže 13/C, Begunje IJlI Prodam FIAT 124 special. fcrf 1974, za rezervne dele, motor $awtt no prenovljen. Telefon 064/82-23)1« čer Prodam 126-P, letnik 1984 in ZAStt VO 750. Jene, Bodreča 67, Mavčiče 13rf Prodam PEUGEOT 204. letnik 1» prenovljen, registriran do 1985. Telefon 77-964 Prodam karambolirano ZASTj 101, letnik 1974, možnost popnu (I. leva stran), za 3 SM. Ogled v sobjf in nedeljo ves dan. Drago Dub^! Kamna gorica 87 Ugodno prodam menjalnik za NO 6. Telefon 064/81-354 zvečer IS* Prodam VW 1200 — hrošč, _ ohranjen in novo MOTORNO K0L<1 husqvarna 430. Urevc, Bled, Razgk 12 LADO, letnik 1980, cena 25 SM iai DAK BH 6, večjo količino, prodam V lefon 41-087 Prodam AVTO-PRIKOLICO. Mat? Kapler, Planina 60, Kranj Prodam ZASTAVO 101. 1300 o* letnik 1982. Ambrožič, Zg. Gorje 15 m Prodam VW 1200, letnik 1965, obavljen. Ošlaj, Titova 3, Jesenice M 82-720 Prodam FIAT 126-P, letnik 1982.1 vak, Visoko 43, Šenčur FORD ESCORT, letnik 1978. pit dam. Stane Razinger, Hrušica :; niče AUDI 101 S, poceni prodam. Teta* na 14, Kranj Prodam ZASTAVA KOMBI letnik 1977 in tovorno PRIKOLICO I osebni avto. Gornik, Sorlijeva U Kranj Prodam R-12, letnik 1973. Sn\ I težnik, Ravne 17/A. Tržič Prodam WAUXHALL, po delih. Zafe kar — Potočnik, Ribčev Laz 75, BobM sko jezero, tel. 76-424 Poceni prodam ZASTAVO 750.Ogfe« vsak dan od 14. do 15. ure in v ne«J» dopoldan. Demšar, Selca 140. p Seka 1J15J Prodam KOMBI ZASTAVA 1978, dobro ohranjen, ali menjam :i osebni avto. Biček, Mošnje 26, Radovljica awi Prodam ŠKODO 100, letnik l«3 i 3 SM. Zasip, Pod Hribom 5 pn Bledu tel.77-140 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka 1M Prodam WARTBURG karavan, s-tnik 1982. Frlan, Grenc 29. Škofja u ka, tel. 60-897 131*1 Prodam MOPED APN-6. JamnA Kopališka 42, Škofja Loka, tel. 62-525 m Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. U rele, Na kresu 24, Železniki Prodam ZASTAVO 101. letnik f na novo registrirano. Dorfarje 37. niča, Fireder Prodam ŠKODO, letnik llft 40.000 din. Jurčič, Frankovo naseljt 174, Škofja Loka, vsak dan od 8. * 11. ure razen srede Prodam FIAT 126, letnik 1979 A:> Frančiška, Partizanska 45, ŠJjcoG* ka »J Prodam FORD GRANADO couvv tnik 1972, z več nadomestnimi šm ' ma Benedičič, Šenčur, Mlakaneva:,; 1SM Prodam R-18, letnik 1980. JoieDrt* sler, Kranj, Janeza Puharja 6 UMI Prodam CITROEN GS, karambol ran, letnik 1977, registriran. Srvoc e vič, Gorenjesavska 13, Kranj UjMi Poceni prodam DIANO 6 L letni 1979. Telefon 064/26-029 , 19. OKTOBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 19. STRAN GLAS Prodam obnovljeno KATRCO. 1975-■ otroško SPALNO VREČO. Telefon 2-951 13170 Prodam ŠKODO 110 L. Ivan Zadr&ž-•< Sr Bela 33. Preddvor, tel. 45-232 13171 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohra-tjeno, garažirano, registrirano do av-psU 1985. Donče Nikolov, C. revoluciji}. Jesenice 13172 ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam, frtovnik, Deteljica 1, Tržič 13173 Prodam LADO 1200, bele barve, le-1979, odlično ohranjeno. Telefon M-406 - Izola 13174 Prodam OPEL RECORD 1900, letnik ■J12 Telefon 25-386 13175 DO 1000 MB, registrirano, vo-».letnik 1968, prodam za 4 SM. Teleta 75-344 (064) — Radovljica 13176 Mam 126-P, letnik 1979, registriran do oktobra 1985. Ogled možen v so-in nedeljo. Zdenka Starman, Za-?ože 13/B. Begunje 13177 Mam LADO 1500, z dodatno opreta. Informacije po tel. 22-027 v petek ft) 12. ure; v soboto in nedeljo po > B438 13178 Mam KAROSERIJO za »katrco«, »»delih. Anton Zupan, Retnje 15, Tržič 13179 Mam ZASTAVO 750, letnik 1976, «a7,5SM. Stara cesta 14, Kranj 13180 Prodam ZASTAVO 101 confort, lesk 1979 — oktober in 4 nove gume tigar - radial za Z-101. Marjan Rožam, Predosl je 89 13181 Mam ZASTAVO 101, letnik 1979. Hclelić, Vrečkova 11, Kranj 13182 Mam starega »FIČKA«, registrirale? do oktobra 1985. Zupančič, Gozd itaruljek 99/C 13183 ZASTAVO 750, letnik 1982, prevože-4 11.000 km, prodam. Telefon HM1-057 - int. 222 ob delavnikih do-Ndan; Francka Smolej, Prosvetna ;. Jesenice 13184 Mam ZASTAVO 750, vozno, nere-Jttirano, letnik 1975, cena 3 SM. Te-«fen 77-678 13185 Mam FIAT 126, letnik 1979. Tele-taill-761 dopoldan 13186 Mam GOLFA, letnik 1979, regi-»iranega do avgusta 1985, za 32 SM. **k)75/A, Šenčur pri Kranju 13187 y.'--A: odhoda v vojsko prodam ZABAVO 750. starejši letnik, v dobrem *netn stanju, za 3 SM in WALK-znamke simens metal, za ttUdin. Miran Rihtaršič, tel. 69-300 *taL30dopoldan ob delavnikih 13188 Mam novo PRIKOLICO za osebni Mo,nosilnost 500 kg. Miran Lah, Tra-'*n Škofja Loka, tel. 28-408 13189 IA Z-101, prednja L -t- D, pro-usr. Telefon 064/21-941 13190 HoveGUME 135 x 13 TIGAR. Poljan-«a« Škofja Loka 12857 *">oam R-4, letnik 1979, prevoženih iu*km. Ogled vsak dan. Kotnik, "2?*,Kranj 13191 J^am SUNBEAM hunter, letnik ^•neregistriran, zanemarjen, nepo-«W*an. Telefon 064/21-679 13192 ttUGEOT 504 berline GL diesel, le-"* 1977, dobro ohranjen, prodam. Križ 42/A. Komenda 13193 k?adi odhoda v JLA prodam dobro ■"■jen R-4 GTLJ, z dodatno opremo, '^garancije. Hrastje 51, Kranj 13194 *vlam FIAT 124. vozen, neregistri-*■ Ogled vsak dan od 16. ure dalje. "**Pfajfar, Breg 145, Žirovnica 13195 »"RATA - desna kadett, letnik 1974, im za leva ali KUPIM. Primo-^ Železniki, Na Plavžu 11 13196 Mam za TAM 5000 kason ter ogro-*>l.«rado«. Telefon 49-120 13197 fanl prodam R-4, letnik 1976, regi-M do avgusta 1985. Telefon 22-318 13198 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO ■Y. Jetnik 1980. Telefon 22-033 13199 fodam ZASTAVO 750, z obnovljeno oroferijo, neregistrirano. Podobnik, VOaka 76, Kranj 13200 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, etnik 1980. Papler, Zasavska 48, Ore-k*- Kranj 13201 Mtm ZASTAVO 750, letnik 1980. Zapufe2, Begunje 13202 Poceni prodam ZASTAVO 101. letnik december. Milan Novak, Plani-«17, Kranj 13203 tadam ZASTAVO 101, letnik 1976, '^'»trirano, vozno. Telefon 22-513 13204 Man karambolirano »KATRCO«, Wiik 1977, prevoženih 66.000 km, celo *■ po delih, z rezervnimi gumami in lwata. Telefon 89-151 — Despotovič, Mavska 11, Mojstrana * 13205 STANOVANJA_ Tričlanska družina najame STANOVANJE v okolici Kranja ali Škofje Lo-ic Šifra: Predplačilo 13207 Mlad par išče GARSONJERO ali SO-/50 z lastno kopalnico, v Kranju ali >#Aia. Telefon 27-506 13208 Oddam SOBO študentki. Naslov v /jasnem oddelku. 13209 Gasilsko društvo Šenčur odda prosto STANOVANJE. Pismene ponudbe poš- M na naslov: GASILSKO DRUŠTVO KNCUB 13210 Mđam STANOVANJE mlajši upokojenki, tudi dvema. Ostalo po dogovo- . Minka Murn, Šiškovo naselje 19, /.:>.!-. t (pod Šmarjetno) 13211 Najamem GARSONJERO ali ustre-.•//, SOBO v Kranju ali bližnji okolici. U,u Iclnvhonor- 13212 Dekletu oddam SOBO. Kranj, Mlekarska 10 13213 STANOVANJE, trisobno s kabinetom, I. nadstropje, v Bistrici pri Tržiču, prodam. Telefon 064-50-414 zvečer 13214 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v okolici Radovljice. Možno predplačilo za 6 mesecev. Tele-« fon 77-945 - int. 20, dopoldan 13215 Najamem GARSONJERO na Bledu ali v Radovljici. Predplačilo za eno leto. Telefon 75-327 13216 Iščem SOBO v Škofji Loki. Grem tudi za sostanovalko. Šifra: Nujno 13217 Tričlanska družina, vzame v najem dvo ali trisobno STANOVANJE, lahko tudi starejšo HIŠO v okolici Tržiča ali v Tržiču. Kasneje možen odkup. Naslov v oglasnem oddelku. 13218 ČESTITKA POSESTI DELAVNICO ali LOKAL, za mirno obrt v Kranju, išče obrtnik za dalj časa. Telefon 28-427 11388 Oddam PROSTOR za mirno obrt, približno 30 kv. m. Naslov v oglasnem oddelku. 13035 Prodam ali zamenjam polovico HI-ŠE zraven avtobusne postaje v Preddvoru, primerne za obrtnike, za trisobno STANOVANJE v centru Kranja. Šifra: Kranj 13218 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Plačilo v devizah. Telefon 24-674 13219 Zamenjam lastniško GARAŽO na Kidričevi 13, za enako na Planini ali Primskovem. Telefon 22-159 13220 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim dva SLIKOPLE-SKARJA. OD po dogovoru. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 13036 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 23-143 13037 Sprejmem kakršnokoli popoldansko ZAPOSLITEV, lahko tudi na domu. Šifra: Honorarno delo 13221 Vzamem kakršnokoli DELO na dom. Razne montaže, elektro, avtogeno varjenje in podobno. Naslov v oglasnem oddelku. 13222 Takoj sprejmem žensko v redno delovno razmerje. Zlato Vodišek, Planina 38, Kranj OBVESTILA 13223 IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad POPRAVILO baldahinov in šotorov.' AVTOTAPETNIŠTVO - Rautar, Lesce Rožna dolina 12, tel. 74-972 12508 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši, vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Telefon 28-427 13038 Ugodno vršim PREVOZE in SELITVE s kamionom, na vseh relacijah. Telefon 064/26-124 13224 Na pisalni stroj prepisujem krajše tekste. Sestavljam lažje prošnje. Šifra: Poceni 13225 TIPKAM vse vrste gradiv. Naslov v oglasnem oddelku 13226 SEDAJ JE PRAVI ČAS za SAJENJE lesnatih okrasnih rastlin. Nudimo vam bogato izbiro iglavcev, listavcev, vrtnic in iglavcev za žive meje. DREVESNICA TUŠEK, Vodice nad Ljubljano 13227 OBLAGAM in »TAPECIRAM« jedilne kote in stole. Joco Peric, tel. 28-532 13228 Sprejmem večja GRADBENA DELA, razen fasad. Telefon 061/852-030 13229 ŽAGAM meterska drva na domu. Telefon 74-715. PRIREDITVE Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO, ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 17. uri na PLES na PRIMSKOVO 13230 Skupina APOKALIPSA vabi vsako nedeljo ob 17. uri na mladinski ples, ki bo na Kokrici pri Kranju 12319 IZGUBIJENO Izgubil sem tablico KR 852-38. Informacije sporočite na naslov Visoko 5, Šenčur. Izgubil sem DENARNICO z dokumenti, od Jelovice do Grenca. Naprošam najditelja, naj vrne dokumente, denar naj obdrži. Grenc 16, Škofja Loka 13231 Na Bledu pri hangarju sem pozabil DILO — smernik od surfa. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Telefon 78-259 13232 Izgubil sem DENARNICO z dokumenti in denarjem, 10. 10. 1984 popoldan v avtobusu od Šiške do Tržiča. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku. 13233 Izgubila sem ČEKOVNO KNJIŽICO poštne hranilnice št. 2367882. Prosim poštenega najditelja naj se javi po tel. 24-971 ali 28-387 13234 V torek, 16. oktobra, od 11. do 12. ure je bila v Kranju med Globusom in knjigarno izgubljena moška URA seiko. Najditelj naj pokliče po tel. 21-918 13235 ZAHVALA Vsem tovarišicam in tovarišem, zaposlenim pri Domplanu, se prav lepo zahvaljujem za pozornost in darila, ob zapustitvi mojega kurirskega dela. KURIRČEK JANKO 13237 Sodelavki MARIJI iskreno čestitajo ob vstopu v četrto desetletje. SODELAVKE! 13236 OSTALO Fanta, ki sta bila med grupo opažena in sta omenila, da sta iz Medvod, ter me stopala pri hotelu Bor v Preddvoru, dne 6. 10. 1984, ob 21. uri, do gostilne GRIČ. Opozarjam, da mi takoj vrneta dokumente, sicer vaju bom s pričo ostalih sodnijsko preganjal. 12898 Opozarjam Blažir Tineta in njegovo ženo Justino, naj se nehata vtikati v moje družinske in privatne zadeve, sicer ju bom sodno preganjal. Stane Kri-žnar, Zg. Bitnje 174 13234 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko (srednja šola). Telefon 064/28-239 13239 Iščem žensko za VARSTVO 9-mese-čnega otroka v okolici Vodovodnega stolpa. Lahko tudi na domu. Informacije po tel. 25-714 13240 STOLARJA — upokojenca ali priučenega delavca, za manjša dela, najamem. Telefon 24-945 13241 ZAHVAIA V soboto, 6. oktobra 1984 smo položili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka PAVLA CIGALETA p. d. Kapišerjevega ata Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, obema govornikoma za lepe poslovilne besede, MPZ ZP Žiri za občuteno petje, DU Žiri za spremstvo in dr. Radoševiču za zdravljenje. Posebna zahvala velja tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! KAPIŠERJEVI IZ SEIA IN DRUGO SORODSTVO ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, tete, tašče in svakinje MARIJE KOCJANČIČ roj. ŽVAN se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sovaščanom, sodelavcem zavoda Matevža Langusa in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice, Zdravstvenega doma Bled, Radovljica. Iskreno se zahvaljujemo tudi organizaciji ZB, KS Gorje, godbi in pevcem za zapete žalostinke, govornici, praporščakom in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali ob težkih trenutkih. VSI NJENI Gorje, Kamna gorica, Bohinj, Bled, Nova vas, Predoslje, Ljubljana, Logatec ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JERNEJA HRIBERNIKA-TOMIKSA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se KS Mesto Škofja Loka, ZB Puštal in govorniku Antonu Kvaterniku, praporščakom za zadnji pozdrav ob odprtem grobu, godbi pevcem ter kolektivom GP Škofja Loka, Kroj Škofja Loka, Tekstilna Medvode. Zahvala tudi duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Vida, hči Tatjana, sinovi Franc, Peter, Jernej z družinami, sestri Francka in Mici ter drugo sorodstvo ZAHVAIA V Donedeliek 8 oktobra 1984 nas je nepričakovano zapustil, v 61 letu starosti naš Ldvsf dobri,' skrbni mož, oče, stari oče, brat, stnc, svak in tast . ANTON DOBRIN H| p. d. Škrbelov ata s Trstenika št. 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se ZB Trstenik, Gorice Golnik PGD Trstenik praporščakom. Posebna zahvala družinam Zaplotnik, Gregorc, Zaplo-tnik in Lombarjevinr dr Bavdku za zdravljenje. Vsem sodelavcem in sodelavkam Iskre TOZD MKD Vrtalnica, TOZD TSD Interni prevoz TOZD Števci trak T 22 za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Manca, sin Janez, hčerki Mirni in Tončka z družinami in sestri Nežka z družino in Micka ter drugo sorodstvo Trstenik, Suha, Struževo, Kranj, Golnik, 10. oktobra 1984 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata in strica MLADENA TRIŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in njegovim sodelavcem Iskre ERO za podarjeno cvetje ter izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom z Va-ljavčeve 5 in bratrancu Janezu Goštetu za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pihalnemu orkestru, pevcem ter govornikoma za poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 16. oktobra 1984 GLASOVA ANKETA Tekmovanje pionirjev gasilcev Kranj — v soboto, 20. oktobra, bo v Stražišču, Srednji vasi, Preddvoru in na Primskovem sektorsko gasilsko tekmovanje Kviz 84, na katerem bo sodelovalo 60 ekip pionirjev gasilcev. v oktobru, mesecu požarne varnosti, pionirske gasilske desetine obiskujejo osnovne šole ter pred učenci in učitelji izvajajo taktične vaje. Tako popularizirajo gasilsko dejavnost in spodbujajo učence in učitelje na osnovnih šolah k ustanavljanju društev Mladi gasilec. Za uspešen potek akcije so v gasilskih društvih zadolžili za delo s pionirji in mladino mentorje, ki so se z vodstvi bližnjih šol dogovorili o vseh podrobnostih obiska. Pionirjem gasilska društva izdajajo opravičila za izostanek od pouka, mentorji pa so dobili pri občinski gasilski zvezi potrdila, na podlagi katerih jim v delovnih organizacijah omogočijo izredni, plačani dan dopusta. J Primskovo — Ta teden so v krajevni skupnosti Primskovo v njihovem športno-rekreaeijskem parku dokončali pokrito dvostezno balinišče, na katerem bo že jutri turnir v počastitev krajevnega praznika. Dela so veljala okoli 5 milijonov novih din, denar pa so prispevale tako krajevna skupnost kot več delovnih organizacij, nemalo so prispevali tudi krajani sami s prostovoljnim delom. Balinanje postaja očitno vse bolj priljubljen šport, zato v športnem društvu na Primskovem že razmišljajo, da bi sedanjim dvem stezam dodali še dve. Železna konstrukcija s salonitno streho je že zdaj grajena tako, da bi jo lahko čez čas zasteklili, prostor pa tudi ogrevali. Primskovo ima zdaj edino pokrito balinišče na Gorenjskem, z vsemi dodatnimi deli pa bi ga lahko uporabljali tako za tekmovanja kot tudi za rekreacijo vse leto. — L. M. — Foto: F. Perdan Mladinski kviz na Primskovem Primskovo — V okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti Primskovo organizirajo v tem kraju številne prireditve. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine bo priredila nocoj, 19. oktobra, ob 19. uri v dvorani zadružnega doma kviz, ki bo združen z zabavnim programom. Vstop je prost, zato krajani še posebej vabljeni na prireditev. Moje sanje — lepo stanovanje Ljubljana — V torek, 16. oktobra, so v hali A na Gospodarskem razstavišču odprli tradicionalno razstavo izdelkov novogoriškega Mebla. Na tiskovni konferenci so predstavniki Mebla med drugim povedali, da so letos kljub zmanjšanem številu zaposlenih in težavami z repro-materiali povečali obseg proizvod nje. To jim je uspelo tudi s stimulativnim nagrajevanjem. Kljub temu, da zaradi padca življenjskega standarda upada povpraševanje po njihovih izdelkih, bodo tudi v bodoče • vztrajali pri ponudbi kar najbolj kakovostnih proizvodov, za katere je treba nekoliko globlje seči v žep. V Meblu so prepričani, da se bodo v vse ostrejši konkurenci na trgu obdržali le najboljši proizvajalci. Mednje se Meblo vsekakor lahko šteje, saj kar tretjino svoje proizvodnje izvozi. Vlak je skrival pravo tehnično bogastvo Jesenice — Na mednarodnem vstopnem vlaku so miličniki mejne milice, cariniki in delavci jeseniške železniške postaje minulo soboto odkrili velikansko količino tihotapskega blaga v skupni vrednosti 7 milijonov dinarjev. Na skritih mestih v vagonih so odkrili pravo bogastvo tehničnega blaga: video rekorderje, video kamere, telefonske aparate, transistorske aparate z vgrajenimi magnetofoni... Tihotapci so v vagone skrili tudi oblačila vrhunske kvalitete, ki so jih kupili v slovitih svetovnih butikih. Cariniki so odkrili gore krznenih jopičev in plaščev, pa moške usnjene jopiče in hlače, kvalitetno obutev in še veliko drobnega blaga. Čeprav so miličniki, cariniki in železniški delavci odkrili in raztovorili tolikšno količino blaga, mednarodni vlak ni imel zamude. To dokazuje, kako izurjeni so obmejni delavci v svojem vsakodnevnem rutinskem Otrok padel skozi okno Kranj — 5-letna Tatjana Cvenkelj iz Kranja je v torek, 16. oktobra, padla z okna stanovanjskega bloka v šestem nadstropju in se hudo poškodovala. Deklica je izkoristila trenutno materino odsotnost, se povzpela na okno in oprijela odtočnega žleba, potem pa padla 12 metrov globoko. Ranjeno so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Težave kranjskih taksistov Neurejena taksi služba je ogledalo mesta in prometa v njem Kranj — Pri obrtnem združenju občine Kranj že nekaj časa deluje tudi sekcija taksistov. Njeni člani so vsi, ki imajo v kranjski občini prijavljeno obrt za opravljanje taksi službe. V zadnjem času se je število članov kar precej povečalo, saj dovoljenje za opravljanje te dejavnosti lahko dobi vsak, ki ima določeno dobo ustrezno vozniško dovoljenje. Člani sekcije se redno sestajajo, vendar že nekaj časa ugotavljajo, da se težave, s katerimi se srečujejo prepočasi ali skorajda ne rešujejo. Taksi služba je v Kranju nedvomno potrebna, saj gre za pomembno industrijsko in prometno središče Gorenjske z bogatim turističnim zaledjem. Vendar dobi prišlek precej slabo sliko o Kranju, ko se sreča z neurejenostjo prometa, ugotavljajo člani sekcije. Avtobusna postaja sploh nima prave lokacije in ne zasluži tega.Gneča je posebno ob konicah nevzdržna, o redu pa sploh ni moč govoriti. Če se kdo želi tukaj okrepčati, se od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj ne more. Javna telefonska govorilnica v njej je ponoči zaprta. Da bi v nedeljo lahko na avtobusni postaji dobil časopis, je že neuresničjiva želja. Na neurejeni avtobusni postaji v Kranju je tudi skromen prostor za taksiste. Zaradi nepopisne gneče in neurejenosti.bi lahko rekli, da so taksiji bolj v napoto kot v korist. Vsi po vrsti bi se jih radi znebili, vsi jih skušajo pregnati s prostora. Na zadnjem sestanku sekcije v začetku tedna so ugotovili, da bi v Kranju končno morali poskrbeti tudi za prostor oziroma za urejeno taksi službo. Člani sekcije so pripravljeni sami opremiti in urediti prostor, čeprav bi moral najbrž kdo drug poskrbeti za to. Tudi urejena taksi služba je ogledalo mesta in prometa v njem. Precej pripomb imajo člani sekcije tudi glede nove ureditve prometa. V občinskem odloku je sicer zapisano, da taksi lahko vozi skozi stari del mesta. Vendar tega odloka najbrž ne poznajo taksisti izven občine, pa tudi doma se najde kdo, ki si promet razlaga po svoje. Rešitev bi bila že dopolnilna tabla, da je promet s taksiji v starem delu dovoljen. Člani sekcije predlagajo, da bi bila za taksije odprta tudi Prešernova ulica. Zdaj se namreč dogaja, da se po Reginčevi in Tomšičevi največkrat ni moč prebiti in tako je potrebna vožnja na Planino čez . Primskovo. Takšen prevoz pa je zdaj še enkrat dražji, kot je bil pred zaporo prometa. .. Skratka, če si Kranj in odgovorni v njem resnično želijo, da bi prišlek dobil čim boljši vtis, potem najbrž velja prisluhniti tudi ugotovitvam taksistov. A žalar Zadovoljni kljub težkim delovnim razmeram Kamnik — Kamniška tovarna usnja Utok zadnja leta dobro gospodari. Današnji gospodarski razcvet in sloves na domačem in tujem trgu v ničemer več ne spominja na to, kako je šlo pred leti za obstoj tovarne, ker se je zaradi nerazumne širitve proizvodnega programa znašla v krizi. Nekateri problemi še vedr.o obstajajo: zaradi težkih delovnih razmer je težko dobiti delavce, fluktuacija je velika, starejšim delavcem popušča zdravje . . . Besedo smo dali delavcem. nadzoru. v soboto storilca, ki si je privoščil tihotapstvo v velikem stilu, še niso odkrili, vendar so mu na sledi. D_ ž_ NESREČE NEPREMIŠLJENO NA GLAVNO CESTO Kranj — v Kranju se je v torek, 16. oktobra, pripetila prometna nezgoda, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti. Nezgoda je terjala ranjenca in kar 430.000 dinarjev gmotne škode. 60-letni voznik osebnega avtomobila Dušan Pire iz Kranja je s stranske ceste pripeljal na prednostno Cesto Kokrškega odreda in tako izsilil prednost avtomobilu, ki ga je iz središča mesta pripeljal 34-letni Pero Kristič iz Kranja. V trčenju je bil slednji laže ranjen. TRAKTOR SE JE PREVRNIL PO BREGU Lom — Pri spravilu lesa se je v sredo, 17. oktobra, v gozdu v Lomu pod Storžičem ponesrečil 73-letni Jože Meglic iz Loma. S traktorjem je vlačil hlode do gozdne ceste. Ko jih je tam odložil, je obrnil, pri tem pa zapeljal preveč na cestni rob in se s traktorjem prevrnil po bregu. Meglic je padel iz kabine tik preden se je traktor ustavil na dnu brega. Ranjenemu so prvi priskočili na pomoč gorski reševalci. Z rešilcem so ga nato odpeljali v Klinični center. O pogrešanem ni sledu Gozd Martuljek — Že v nedeljo je odšel od doma 30-letni Zvonko Kun-šič iz Spodnjih Gorij, ki se je menda nameraval udeležiti cerkvenega obreda na prostem ob spominski plošči preminulega planinca Viktorja Soštariča. Pod Zeleno glavo na koncu melišča pod steno Špika, kjer se začenjajo plezalne poti, ga tega dne ni nihče videl. Nazadnje so ga videli v Gozdu Martuljku. Ker se do ponedeljka ni vrnil domov, so ga kranjskogorski gorski reševalci začeli iskati. Dva dni je trajala akcija, reševalci so temeljito preiskali območje pod Špikom in okoli njega, vendar do zdaj niso uspeli Utok, sem sprva delal v lužilnici Delovne razmere so bile resnično neznosne, saj je bilo vse delo ročno in vseh osem ur je delavec namakal roke v vodi. Danes, ko sem v usnjarni medfazni sorter, je že veliko bolje, vendar je se vedno veliko hrupa in smradu in še veliko dela v vlagi. Take delovne razmere so nam načele zdravje, in če upoštevamo to, nismo posebno dobro plačani. Tu tiči vzrok, zakaj tovarna težko dobi delavce.« dir, bolj Tatjana Fugger, modna krea-torka: »Poleg mene dela v Utoku še modna kreatorka Jožica Pez-ki je že dlje V kolektivu in zaslužna zanj. Tu sem namreč šele 4 mesece, vendar sem zadovoljna, saj v tovarni omogočajo, da se tudi mlad delavec uveljavi. Mislim, da Utok zadnja leta v svetu uspešno prodira in z modnimi tendencami dohiteva svet. Nič več ne zaostajamo za velikimi imeni svetovne mode. Le s surovinami smo malce zadaj. Zdaj načrtujemo modo že za leto 1986. Letošnja posega zlasti po napi in stisnjenem usnju, v kroju pa po svobodnem, športnem stilu daljših linij, kakršne je že 1960. leta uveljavila madame Chanel.« Janez Gostič, delavec v usnjarni: »Ko sem leta 1956 prišel v Tomo Marc, obratovodja v usnjarni: »V treh letih, kolikor sem v Utoku, je tovarna veliko napredovala. Lahko bi še bolj. ce bi imela več možnosti prostorskega razvoja. Tudi delo je zato težko, ker smo v usnjarni tako utes njeni. Toda v stari tovarni, prislonjeni ob hrib, ne moremo misliti na dograjevanje. V Utok sem prišel iz domžalske srednje usnjar ske šole in v treh letih napredoval do obratovodje. To je doka«, da tovarna nekaj da na mlade, sposobne delavce. Tudi zaradi tega se v tovarni dobro počutim.« D. Z. Žlebir DEŽURNE TRGOVINE I [TRŽNI PREGLED pogrešanega najti. Enourni zastoj zaradi okvare na lokomotivi Kranj — Na železnici je v sredo, 17. oktobra, prišlo do okvare visokonapetostnega voda, zaradi česar je moral železniški promet počakati kako uro. Malo pred 7. uro je pri vlakovni kompoziciji, ki vozi iz Kranja v Škof-jo Loko, prišlo do izpada napetosti na motorju električne lokomotive. Lokomotiva je obstala in nikakor je niso uspeli spraviti v pogon, zato so jo s pomočjo dieselske lokomotive povlekli nazaj na kranjsko železniško postajo. Tam so zamenjali pan-tograf (odjemalec toka), vendar je pri tem nastal kratek stik in vod je znova pregorel. Do 8. ure so uspeli vzpostaviti električni tok. Zaradi enournega zastoja na postaji sta imela mednarodni in neki potniški vlak nekaj zamude. Zaradi iskrenja pri preklapljanju je bilo med potniki tudi nekaj panike, vendar nihče ni bil ogrožen. Škoda zaradi okvare in zastojev še ni ocenjena. D. Ž. V soboto, 20. oktobra bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Lahore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in KOčna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, > 21. oktobra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ Mercator Bistrica in Mercator Cesta JLA 6 od 7. do 17. ure, Živila Jelka Trg svobode 8 od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA MARKET Novi svet KRANJ - Solata 80 din, špin** 90 din, cvetača 120 din, koreni 60 din, česen 200 din, čebula od 40* 50 din, fižol 150 din, pesa 50 din. kui^ re od 60 do 70 din, paradižnik M c' paprika od 60 do 80 din, slive od W* 100 din, jabolka od 50 do 60 din, hru$»: 80 din, grozdje od 90 do 100 din. 240 din, ajdova moka 120 din, koru^-moka od 60 do 70 din, kaša 100 din. s* rovo maslo 650 din, smetana 250 i£. skuta 170 din, sladko zelje od 40 do j din, orehi 750 din, jajčka od 16 do 1 din, krompir 30 din. JESENICE - Solata 80 din. tWf 100 din, korenček 60 din, česen 200 d'-' čebula 40 din, fižol od 157 do 190 dg pesa 50 din, kumare 80 din, papr> 90 din, slive PO din, jabolka od 53 J 63 din, hruške 100 din. grozdje od W<£ 90 din, koruzna moka 65 din, stucT maslo 604 din. smetana 269 din. ski^ 198 din, sladko zelje 24 din. jajčka J 15 do 19,50 din, krompir od 29 do * din. ....._mma^^^ LOTERIJA Izšel je Delavec Ljubljana — Pri Delavski enotnosti je konec septembra izšla posebna izdaja Delavske enotnosti Delavec kot poskusno glasilo, namenjeno obveščanju delavcev na področju samostojnega osebnega dela v Sloveniji. Prva številka je prinesla vrsto zanimivosti. Spregovorila je o velikem pomenu drobnega gospodarstva pri nas, prinesla reportažo s celjskega sejma obrti in vrsto intervjujev z obrtniki in delavci v drobnem gospodarstvu, ki so spregovorili o svojih težavah, problemih in načrtih. Kot obetajo pri Republiškem odboru sindikata delavcev obrti Slovenije, bo Delavec izhajal vsak mesec. To bo torej že druga publikacija, namenjena obrtnikom in delavcem, zaposlenim v zasebni obrti, saj vrsto let že redno mesečno izhaja revija Obrtnik. D. D. srečka št. din srečka št. 0 60 01 1790 860 0431 7830 2.060 85261 82580 10.060 086621 043610 30.060 156160 1,000.060 13 303720 2,000.060 43 304060 30.060 63 4453 02 120 48203 022 200 0062 1.000 35 0622 600 75 50032 8.000 025 80712 6.000 9255 197172 30.000 17115 301272 30.000 35955 88335 11994 6.000 038275 334325 66 80 7 86 140 4597 016 200 5037 51436 4.000 034647 73566 4.080 198017 492777 18 160 19 98 120 39 78868 4.000 39269 202448 30.000 134209 lofi 6 x I 30i»!. JU* 30. 30.1-