Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne veacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. z a pol lota 1 eld. OO kr.. v tiskurniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide f»a Tet«\j XVIII. V Ljubljani tO. vinotoka tS(55. lanira dan pn|.rrj Li«t 29. F a b i o i a. IV. Zemlja, na kteri bo ne godile prigodbe. od kterih knjiga Fabiola pripoveduje, }e znamenita, je klasična zemlja; osebstva, ktere se v tej knjigi med drugimi nahajajo, so slavne in spominja vredne, in njih uravna stran laku neizrečeno lepa, blaga in spodbudivna, da nikdo. naj bo pri-prost ali izobražen čitatelj, zunaj če je popolnoma spačen, knjige te iz rok brez duhovnega prida in dobička djati ne more. To smo omenili in tudi kolikor toliko v treh dozda-njih spisih pojasnili, s tem pa tudi dokazali visi vrednost iu pravo izverslnost te knjige. Danas pa pridemo do Fa-biole same. to je do osebe, po kteri je knjiga imenovana. Fabiola je bila viteške rodovine, hči Fabija , silno bogatega Rimljana. Rojstvo njeno bila je smert materna. Edini otrok in ljubljenka očetova imela je vse, karkoli si je poželela, ui je bilo reči, ako je bila mogoča, da hi jo ji bili odrekli, krasna, bogata iu prevzetna zapovedovala in gospodovala je v svojem krožju ko samolastna vladarica, njena vulja bila ji jc vse, zgoditi se je mogla, in gorjti sužnji, ktera bi ji bila nasprotvala! Fabiola bila je tudi učena, znanstveno izobražena Rimljanka, njen oče dajal ji je učitelje učene in izverstne, veliko je brala in pretuhto-vala in živela ko modrijanka epikurejku. Keršanstvo, ktero ji je bilo le po imenu znano, je v globočini svojega serca zaničevala, zavergla pa tudi malikovavstvo ko prazne basni. Visoka, učena hči Fabijeva ni vervala v večnost, bila ji je prazna reč. Vsa njena poglavitna skerb merila je torej le na to, da bi si življenje slajšala, ter vživala ga z vsemi njegovi mi sladkostmi, ne pa kje v studili sirovi podobi, temveč pod zagrinjalom olike in omike. Fabiola, vsa neverna, bila je pa vender spodobnega, spoštenega in srainožljivega vedenja, njen pouosni duh ohranil jo je nravno, čedno. Modrijanka je vse dobro prevdarjala in ohranila to, kar je spoznala za resnico. Zaničevala je sicer keršanstvo, pa le zato, ker bila je polna krivih misel v zadevi njegovi in ga ni poznala; zavergla je malikovavstvo, ker ga je ko bas-narijo razvidila, in tako sama sebi in svoji omejeni, da si tudi zbujeni, zdravi pameti prepušena živela je brez Boga v nekakem osebnem mnenju, da je s človekom o smerti za zmeraj konec. V takem verskem stanu opomni Fabiolo nekega dne Sira, njena sužnja, človeške duše ko bitja neumerljivega. Visoka, prevzetna Rimljanka zasmehuje tako misel, se je pa vender ne inore znebiti, kajti ujena sestrična in posebna ji priljubljena prijatlica, bogata kakor ona, le nekoliko mlajša, ktero je prav iz serca rada imela iu spoštovala, ji ravuo to misel odkrije in poterdi. Ta žlahtnica bila je mlada prebluga Rimljanka. Neža imenovana. Neža jc imela kakih dvanajst do štirnajst let in bila jc iz bogate, stare plcincuite^iiuskc rodovine. Lepe zunanje podobe bila jc Neža popolnoma omikanega, pa tudi tako mičnega . prijaznega. priljudnega, lepega iu nedolžnega vedenja, da jo je vse rado imelo, vsi so jo ljubili iu spoštovali, visoki kakor priprosti. kteri koli so jo poznali. V hiši njenih staršev je vel duh miru in prijaznosti, duh vdano-ti. duh vesele iu radovoljn*; pokoršine, in vez prave ljubezni vezala je gospodo in služabnike, proste iu sužnje, ker hi-a ta bila jc keršanska, da si tudi za tako pred svt-tom še neznana. Iludo. Ijuto preganjanje je bilo ob tistih č--ih. n modrost in previdnost keršanska terjale ste. da se ni nikdo brez potrebe iu pred časom za takega razodel. Zadosti je bilo. da sc kristjanje niso vdeleževali maiikovavskih šeg. sicer pa da so na tihem llogu služili, vero razširili iu cerkev vterdovali. Tudi mlada, nežna, blaga iu bogata hči riniljanska, pravi augelj v človeški podobi. Fabiolina sorod-niea Neža. ktero verni vsi poznamo iu častimo za mučenim in svetnico, zakrivala je dozdaj še pred svetom svojo vero. da si ludi je bila veia vir vstgu njenega djanja .u ravnanja, vse nje obnašbe. zavoljo katere jo je neverni svet spoštoval, še bolj pa kristjan ljubil in častil. Sprclepe lastnosti Ncžine priljubile so Fabioli to blago rodovinko, iu red, pokoršina, prijaznost, vdanost in ljubezen, kakoršne so sc v hiši Ncžiuih staršev vidile in razodevale, so jo navdajale z občudovanjem iu še bolj vezale njeno serce na ljubo, drago Nežo. Ljubezen in spoštovanje sestrične, občudovanje hišnega reda in razmerja in neki čutljej, da jo žlahtnica Neža v blagem, visokem mišljenju iu čudovito lepem vedenju zelo zelo prckosuj»*, vse to budilo je Fabiolo, da si misel od človeške duše iu njene neumcrljivosti iz spomina več izbiti nc more. Neža, tako blaga in zverstna Rimljanka, veruje, du ima človek dušo, in pa neumerjočo, to ji beli glavo! Ko Fabiola to prevdarja, zve v drugem pomenkvanju s Siro, svojo sužnjo, da ni le duša neumerljiva, temuč da je tudi neka uadzemska oblast, kteri sc mora vse podvreči, kar je. Ona zve, da človek ni le zavoljo svojega zunanjega početja odgovoren človeški družbi, postavi, pravičnosti, samemu sebi, ampak tudi viši nadzemni oblasti, in pa da tej oblasti ni le odgovoren s svojim zunanjim djanjem, ampak tudi odgovoren po svojem znotraujem, po svojih mislili in željah; ona zve, da je ta nadzcmeljska oblast začetnik vsih reči, večno, neskončno, povsodno in vsevedno bitje, bitje, kteremu se tudi naj skrivnejša reč ali misel prikriti ne more. Fabiola. neverna in visoka Rimljanka, stresne se groze prcsiiujcna pri misli, da ni Ic sama priča svojih misel in želja, da je bitje, ji se neznani Bog, ki iih ve in sodi. Modrijanka prcmišljuic govorico, ki jo jc imela « sužnjo, in bolj ko jo premišljuje, bolj sc ji vse verjetno dozdeva. Večkrat šc sc pogovarja Fabiola s Siro ler marsikaj zv»-. med diugim tudi to. da moramo hudo 7. dobrim povračcva'i in sovražnike ljubiti, pa tudi *ploli le dobro 111 pravo dc-la»i; toiaj da so mnoge djanja. kakm -nc Rimljani med uc- navadne in nadjunaške štejejo, dostikrat že same na sebi dolžnost za vsakega človeka, kaj pa da po razmeri, kolikor in kakor ga vežejo. Zvedila je, da mora človek samega sebe zmagovati, svoje strasti krotiti in se nravno blažiti, ven in ven pa v imenu Njega iu zarad Njega . ki je začetnik in stvaritelj sveta in vsega , kar je. (konce nasl.) Jia uiiiiii pri attarju• Dvojno darilce, pastirje m**) in k r i s t j a u s k im o v č i c a m ob ene m. XVI. Mašnik kelh izplakne. briše; (>lej. z dišavami žene tirejo na groba svetišč, Dokler še ni bilo dne. Vlasnik kelih zagrinjuje ; Jezus je od smerti vstal. Odrešenje oznanuje. ker se jim je prikaz val. Ko inašnik sveto kri zavžije, nekoliko premišljuje v vsi hvaležnosti neizrečeno srečo, ki jo je prejel v vživanji sv. rešnjega Telesa in sv. Kervi, nato v kelih nekoliko vina vzame in na tihem moli: Kar smo z ustimi prejeli, o Gospod. naj nam bo s čistim serrem zaržito, in ta časni dar bodi nam rečno zdravilo. Sloviti cerkveni učenik sv. Avguštin pravi, ,.de se pri Božji mizi le tisti pravično nasiti, kteri se Jezusovega duha , s tem dc ga posnema, deležnega stori.'- Ta nebeški dar tedaj, ki ga tu ua svetu prejemamo, nam bo Ic takrat tudi za večnost koristil, čc ga v Jezusovem duhu, v njegovi resnici in svetosti pre- *) V ?Ss. .Sanguine sumpto Saccrdog Calicem et Patenam super Corporale deponit. hauJ retraeta ab eis manu et paulispcr quie-scit in meditatione .->. Saeramenti. Deindc dicit sccrcto: (Jund ore sumpsimus eet. et retenta sinistra manu eum Patena super Corporale. deMera Calicem e medio Altaris e\tra Corporale sed super Altare. vcr?u.s cornu Kpistolae. ita tamen. ut altare minime tergat. mini.-tro porrigit. <| u i vinum in Caliccm inlundit. doneč Celekranti pro purilieatione satis videbitur. Post hacc manum retrahens. ad medium Altaris vinum in Calice levi agitatione eireumagit. iii disper>ae eolligantur guttulae. et deinde purifica-tioni-m ex eadem Calicis parte sumit, per «)uem ss. Sanguinem hau-erat. unico itideni haustu. Patena intcriin sub mento posita. ut in sumtione Sanguinis. !*. ijuo facto. Patenam super Corporale ver»u> cornu Kvan-gelii deponit. et Caliccm in locum solilum. Deinde accipiens cuppam Calicis sev inferioribus digiiis utriuMjiie manus . ac polli-cil«u> indieibusi|ue super eundem Calicem junetis. procedit ad c«rnu Kpistolae. e\hibit.i priu> Cruci reverentia. et clcvatum su-tinen> Calicem e\tra Corporale. sed intra Altare pollices et indices prius vino deinde a ante pectns manibus. pollice devtro super sinistrum posito ut ante Consecrationem revertitur ad medium Altaris. ubi Cruri eaput inelinat. Tum accipit purilicatorium , cujus medium ponit mi- «t iiolieem mantis sinistrac. ita ut utraito Calice in locum suum super Corporale Celebrans tenens hinc et inde Purilicatorium utraijue manu, eo labia sna abstergit. Deinde sinistra tenens Calicem elevatuin per nodum. illunejue paululum inclinans versus cornu Kpistolae. inprimis ab- jemamo. Ko smo pa Jezusa v svoje serce sprejeli, mislimo, de nam druge nobene želje ni potreba zunaj te edine, de bi ljubeznjivi Jezus tudi vedno v sercu prebival in bil z našim telesom in kervjo zedinjeu; torej prosimo tjdi po besedah mašnikovih Boga za to neizrečeno gnado, rekoč: Troje Telo, Gospod, ki sem ga zavžil, in tvoja Kri, ki sem jo pil, naj se z mojim sercem sklene, in daj. de ne bo nobenega pregrešnega madeža v meni, ker sem s čistimi in svetimi skrivnostmi poživljen; ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Očiščenje keliha in opiranje perstov je pa mati katoliška Cerkev zato zapo-vedala, ker ona veruje v resnično pričujočnost Telesa in Kervi Jezusa Kristusa pod podobo kruha in vina, iu v ravno to pričujočnost tudi v naj manjši drobtinici presvete Hostije iu v naj manjši kapljici rešnje Kervi, de ne bi brez omenjenega očiščenja keliha in pa perstov Jezusovemu telesu in pa kervi kaka nespodobnost se pripetila. Umivanje perstov pa pomeni notranjo čistost, katere smo se z zavžitkom Telesa iu Kervi Jezusove deležnih storili, zato pa tudi molimo, de bi to presveto Telo in Kri v sredi našega serca ostalo, iu de bi se tudi naj manjši pregrešni ostanek iz serca po-poluoma izbrisal. — Med tem, de mašnik kelih pokriva, preuese strežnik mašne bukve ua listno stran, ter se verne iu na evangeljski strani poklekne, mašnik pa. ko kelih pokrije in na sredo altarja postavi, gre na listno stran k masnim bukvam. (Dalje nasl.) Pogovor o ti posta. (Dalje.) In ravno to je, česar naj bi zaničevavci posta dobro pomnili in doslednje spoznali, da prestop tc zapovedi v resnici ni majhna reč , ampak pogosto iu po okolišinah prav hudo in veliko zadolženje. Zakaj Eleazarjevim besedam primerno tudi slavni papež Benedikt XIV v svojem apostolskim listu „Non ambigiinus'* med drugim naravnost pravi, da prelomljenje postne zapovedi ni samo velik greh ter izvir in vzrok mnogih kazen in nadlog, s katerimi Bog ljudstva tepe iu pokori, temuč da je zvesto spolnovanje te zapovedi z a s t a v a i n z u a iii n j c, po katerem se od sovražnikov križa Kristutovega ločimo. Iii v ravno tem pomenu in zadevi terdi enako tudi sv. Janez Zlatoust, da tisti, ki postno zapoved prelomijo iu zaničujejo, nimajo vere v Kristusa, iu jih torej ne samo slabc i n mlačne kristjane , ampak celo u e v c r n i k e imenuje. <*) Ako je pa temu tako, in se zraven spomnimo šc na omenjene besede sv. ap. Pavla: ..Ne pogubljaj z jedjo svojega brata, za kterega jc Kristus umeri" (Rim. 14, 15.), in: ,,Ako jed pohujša mojega brata. stergit purilicatorio partem cuppac. per ijuam sumsit ss. San-guincm , premena evterius eum pollice partem Puriflcatorii . et intra cuppam aliis digitis alteram illius partem. Tum immittens Purificatorium ad fundum cuppae timiliter illum exsiccat. semel aut bis gvrando caliccm. Postac Calicem in loco sua super Corporale depositum vestit purilicatorio. sic ut evtremitates hinc et inde pendeant; super illud autem manu sinistra Patenam et de\tera Pallam apponit. Tum Caliccm sic vesti tu m sistit in cornu Kpistolae, mo\que utra<|ue manu plicat Corporale. vertens primo partem illius an-teriorem. secundo partem posteriorem, tertio partem lateralem jaccntcm ver>us cornu Kpistolae et »juarto partem versus cornu Kvangelii. Accipiens autem sinistra manu bursain et super men-sam ante se eam deponens, hacerdos deitera manu caute in eam immittit Corporale. Quo facto dextera accipit Calicem, ijucm locat in medio Altaris, tegitrjue velo. et super velum tandem bursam. ita ut illius apertura respiciat ipsum Cclebrantem. *) Gl. Biblioth. der kath. Kanzolberedt. V B. S. 70. ne bora jedel mesa vekomaj" ( I Kor. 8, 13.)? zlasti oa znameniti izrek Jezusov: „Kdor cerkve ue posluša, naj ti bo kakor ue vernik iu očitni grešuik." (Mat. 18, 17.) — ako je temu tako, pravim, je po tem takem zvesto spolnovanje postne zapovedi tako rekoč po-skušauja in tehtnica naše vere v Kristusa. Iu potem, mili Bog! kam smo prišli? kje je pri toliko kristjanih, zlasti uekterih stanov še katoliška zavednost, kje je tista vera, brez katere ni mogoče Bogu dopasti in ue zveličanim biti! (Jan. 3, 18. llebr.; 11, 6.) Sej sino dau današnji že prišli do tod, da, kakor je premnogih sraiu, se očitno kot katoliške kristjane kazati in ob Marijinem zvonjenji opoldne ali zvečer se odkriti iu moliti, se enako tudi ali sramujejo v pričo druzih o postnem dnevu postno jesti, ali pa tega tudi ze nikakor več v greh ue štejejo, — in v resnici ni zapovedi , ki bi se tako splošno , tako prederzno iu brezvestno prestopovala, kakor ravno cerkvena postna zapoved. Kdor tega ne verjame, naj stopi postni dan o času obeda v ktero imenitniših gostivuic kacega večega, bodi si tudi slovenskega in katoliškega mesta, iu vidil bo, da razun kacega duhovna, priprostega kmeta ali teržaua malokdo postne jedi vživa, in bilo bi mu v resnici misliti, da je zašel v družbo samih bolnikov, ali obnemogelcev, ali pa — terdih nekatoličanov. Utegne se mu tudi zgoditi, kakor pred kratkim nekomu v eni imenitniših gostivuic slovenskega mesta, da postni dan, ko tirja postno jed, mu strežaj vender le mesno prinese , in na ponovljeni opomin, da je danes postni dan , zadnjič gostivničar sam smehljaje odgovoii: ,,V resnici danes je petek, pa ne zamerite gospod, na to se zares nisem spomnil in ne mislil, zakaj izmed mojih gostov nihče postnega ne je in se pri meni sploh postne jedila ne pripravljajo." Nekako sramoten in pobit je gost neki šel od ondod iu v drugo gostivnico, kjer so bile sicer postne jedilu pripravljene, kterih samih pa, kolikor je vidil, mnozih pričujočih gostov nihče ni rabil, razun on in neki duhoven. Toliko zanikamo sc, lejte, dandanes spolnuje postna zapoved med izobraženim svetom, tako tnalo muogi spoštujejo cerkev in njene postave! — Vse take mlačue in slaboverne kristjane, učene in pri-proste, bogate in revne zauičevavce postne zapovedi silno osramotujc veri deček v nekem francoskem mestu, od kterega Dcbusi pripoveduje: Bil je sin staršev, kakoršuih da se Bogu smili, je dandanašnji preobilno, ki se za postno zapoved niso zmenili in so skoz leto brez razločka meso jedli. Pripravljal se je v šoli za pervo sv. Obhajilo in se spovedniku obložil, da je tudi on po izgledu svojih staršev postno zapoved prelomil. Spovednik ga poduči iu mu pove, kako naj se v prihodnje obnaša. Pervi petek po navadi spet meso na mizo prinesti, toda deček se ga ne dotakne. „Zakaj ne ješ mesa?" ga oče vpraša. „Zato ker je petek, oče, iu mi cerkvena zapoved pripoveduje v petek meso jesti," odgovori lepo pohlevno otrok, in prosi naj mu košček kruha za kosilo dajo. Oče, ves serdit, ga ukaže v samotno izbo zapreti in prepove celi dan mu drobtince kruha ne dati. Pokorni otrok uruo vboga in se nikakor in nič ne pritoži. Materi se pa pridno dete sinili, skrivaj inu jest prinese iu inu očita, zakaj da jc očetovemu iu njeuemu povelju nepokoren, ter ne je, kar se mu daje. Kako pa se ona začudi, ko ji pobožno dete odgovori: „Ako bi mi bili oče kaj ukazali, kar bi sinei storiti in bi ne bilo prepovedano, gotovo bi tudi precej vbogal. Nisem se jim iz nepokoršine ustavil. Oče so mi ukazali, da moram celi dan tukaj ostati in brez jedi biti, in hočem jim pokoren biti, pa tudi cerkvi morain pokoršino skazovati in ne jesti mesa. Nikar mi tedaj ue zamerite, mati, da tega ne vzamem, kar ste mi prinesli." Ta lepi in modri odgovor materi oči odpre, osupnjena iz izbe hiti, serčno giujena in jokaje teče očetu povedat, kaj sc je zgodilo. Oče sam za-čudeu, osrarnoten in ginjen spozna, da je njegov mali sin bolji iu modrejši, kot on. K njemu tedaj hiti, ga serčno objame, svojo slepoto in nerodnost spozna ter se poboljša. Nikar se torej ne motite gospodje, ta reč je res bolj tehtna iu resna, kakor bi si kdo na pervi pogled mislil, sicer bi omenjene Kristusove besede: „Kdor cerkve ne posluša, uaj ti bo kakor nejevernik iu očiten grešnik", nobenega pravega pomena ne imele; in to tem bolj, ker ravno zarad postu res celo krivovcrci in neverniki take mlačne in slaboverue kristjane osramotujejo. Krivoverni odločeni sta-roverci namreč in neverni Muhomedaui neki svoje mnogo ojstreje poste silno natanko in zvesto spoluujejo. Zares, tistim katoličanom, ki se imenujejo in tudi hočejo veljati kot udje kat. cerkve; pa vender cerkveno postno zapoved brez premislika lomijo, zaničljivo iu prederzno govorijo otl nje iu od takih, ki se jc zvesto derže, posebno takim katoličanom bi utegnilo enkrat spodieteti in se ne jirn dobro iziti! (Dalje na*l.) Ho žice. ki ie vsaka cekina vredna. Za kaj muli apostolstvo molitve v mescu vinotoku. Glavni namen je zopet za vsak dan: II a bi se katoliški duh budil, obvaroval in množil po nemških (in sploh a v s t r i j a n s k i h) o d r e j i š i h napravah za o 1 i k a n j e. Ta namen se ponavlja, ker je dobra odreja mlati ine tako silno tehtna in potrebna reč. Akoravno je tretjina mesca /.»• pretekla, vender zavoljo celote vse dni povzamemo: naj pa družniki k dotičnemu dnevu vselej enega poprejšnjih privzame jo, in se bode nekako domestilu. 1. dan: praznik: Koženkranska nedelja. Moli za spre-obernjenje protestanške Nemčije ; za velike potrebe neke deržine: za nektere priporočene osebe. 2. Sv. Lcodegar (sv. Julijan). .Moli za keršanske vladarje; za več spreobernjenj; za odpravo pohujšanja po kerčmah. 3. Sv. Gerartl. Moli za dve veliki potrebi neke du-hovske hiše; za obvarovanje malih otrok pred pohujšanjem. 4. Sv. Frančišk Scraf. Moli za avstrijanskeg. cc-sarja; za redove sv. Frančiška, zlasti za dobre novince neki provincii. 5. Sv. Placid. Moli za red sv. Benedikta; za vet oseb v stiskah. 6. Sv. Bruno. Muli za kartazijariski red; za spre-obernjenje grešnikov v svoji fari. 7. Sv. Marka papež. Moli, da bi sv. Oče že skorej zmagali svoje sovražnike; za bolnike svoje fare. 8. Sv. Brigita. .Moli za potrebe tirolske in kranjske dežele. 9. Sv. Dionizij. Moli za svoje rojake, ki so raztreseni po svetu , zlasti v Ameriki. 10. Sv. Frančišk Borg. Moli za neko semenišč; za spreobernjenjc zagrešcnc mladosti. 11. Sv. Emilijan. Moli za nektere priporočene fare; za razširjanje misijonov. 12. Sv. Maksimilijan. Moli za keršanske vojake: za štajarsko deželo. 13. Sv. Edvard. Moli za spreobernjenje angleške dežele; za odvernjenje šolske mladosti iz nevarnih stanovanj ali kvartirjev. 14. Sv. kalist. Moli za stiskano cerkev na Laškem; za obilen sad sv. leta v ljubljanski škofii: za posebne potrebe nekterih duhovnov. 15. Sv. Terezija. Moli za ženske redove: za duhovno moč in stanovitnost ženskemu spolu na Slovenskem sploh, zlasti za tiste, ki so v velikih nevarnostih. 16. Sv. Gal. Moli za katoličane na švicarskem; za * ubogo sirote na Slovenskem; za spreobernjenje »tarih grešnikov v svoji fari posebno. 17. Sv. Hedviga. Moli za katoliško cerkev na Poljskem in Kusovskem. Za spreobernjenje tistih, ki božje rope delajo. 18. Sv. Luka evangelist. Moli za avstrijansko škofe; za drugoverc«* na Kranjskem; za bravce, pisavce in vrednika ,,Zgodnje Danice." 19. Sv. Peter Alkontarinski. Moli za zatertje spotikljivih spisov in podob; za umetnike, da bi vsem svojim delom vtiskali keršanskega duha. 2i). Sv. Janez Kancij. Moli za razkolniško gerško c»Tkev; Slovencem za stanovitnost po spovedi. Sil. Sv. Lršula. Moli za redove sv. Uršul«*; za tiste, kterih nedolžnost je ali bo to leto v nevarnosti: za nektere ranjce osebe. 22. Sv. Marija Šaloma. Moli za spreobernjenje judov, še zlasti tistih , ki v našo deželo zahajajo. 2li. Sv. Janez kapistnn. Moli za spreobernjenje pro-tcstanških pastorjev iu poglavarjev, in za spre-nbernjenji* velikih grešnikov, zlasti v tvoji žlahti in tvoji deželi. 24. Sv. Itafacl. Moli za duhovne; za bolnike; za učenike. 25. Sv. Krišpin in Rrišpinijan. Moli za rokodolce; za družbe rokodelskih družrtov. 26. Sv. Evarist papež in mučrnrc. Moli za cerkev v Mehiki: za slovanske izselce: za mnoge priporočene. 27. Sv. Fruiaencij. Moli za vse katoliške misijone; za vterjenje veri* v vikšili stanovih po slovenskih deželah. 28. Ss. .simon iu Juda. Moli za razširjanje apostol-stv a molitv incga; za odvernitev nespodobnega vedenja v cerkvah in pri cerkvah. 29. Sv. Narcis. Moli za odvernitev hudih bolezen; za ubožne in obupljivc: za poživljenje sv. vere pri kupčijskem ali torgovskem stanu. 30. Zvel. Alfons Ilodrigec. Moli za slovensko duhovstvo. zlasti za svoje dušne pastirje, za spovednika itd.; za tiste, ki apostolstvo molitve razširjajo; za ponižanje tistih, ki sovražijo vero iri duhovstvo. 31. Sv. Volbnik. M li za ranjee ude apostolstva; za kaioličam* n.» Parskcm in Badenskem: za tisti*, ki so bili tukaj spri gledani, in za tiste, ki se žele v duhu v molitev priporočiti. \aj lepši plajš. I.ep je bil plajš, kterega je prerok Klija dal svojemu učencu Klizeju, kakor nam pripoveduje sv. pismo, iu ga tako zaznamoval svojega naslednika; lep je bil tudi plajš, ki ga je bogati Boc ogernil revni Ruti, ko jo je v svoje varstvo vzel; lep tudi je bil plajš persiškega kralja, v kterem je Kstero sprejel; lep je plajš, kterega mašnik nosi pri popoldanski lložji službi: — ali lepši še, veliko lepši, naj lepši vsih plajšcv je plajš - kristijauske ljubezni. Lepši in dražji je ko plajši vsih kraljev iu cesarjev. Jezus sam govori: Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu ..., se bodo zbrali pred njim vsi narodi iu ločil jih bo. kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce si bode postavil na desnico in kozle na levico. Takrat poreče tistim ob desnici: ..Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! po-sedite kraljestvo, ktero je vam pripravljeno od zaietka sveta. Zakaj bil sem lačen, in ste mi dali jesti; žejen sem bil. in ste mi dali piti; ptujec sem bil. iu ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli... lu ko se bodo tem besedam čudili, jim bo odgovoril: Resnično, vain povem, kar ste storili kteremu teh inojih naj manjših bratov, ste meni storili !*k Tako bode Bog poplačeval tiste, ki rabijo plajš kristijanske ljubezni. In sveti Martin, ko je v hudi zimi našel na pol golega reveža na cesti, je segel po sablji iu polovico svojega plajša revežu odrezal, da se ogerne. Po noči pa se hrabremu vojšaku prikaže Jezus, mu kaže odsekani kos plajša ter reče: „Martin me je oblekel." Veliko jih je, ki vsaki dan prav po nepotrebnem ali celo po nevrednem poženo lep denar. Kaj imajo od tega? Težko glavo, bolen želodec! Drugim se doma valja obleke na kupe, da jiui trobili, ali na golega reveža še ne mislijo ne. Oj koliko dobregu bi vsi ti lahko storili, in marsikak ,,Bog poverili!" iz hvaležnih ust sirotice ali vdove bi jim bolje teknil, kot ne vem kaj. Pa morebiti kdo poreče: „Kako boin še druge redil, ko imam sam komaj naj po-trebuišega, kako druge oblačil, ker meni samemu težko težko za obleko gre in moj plajš tudi ni tolik, ko Martinov, da bi ga mogel polovico dati revežu ?" Ce tedaj tvoj plajš ni tolik, da bi še druge z njim pokrival, pa vzemi plajš v duhovnem pomenu, plajš kn-stijanske ljubezni iu pokrivaj z njim duhovne slabosti in reve svojega bližnjega. Glej! ta plajšek je pa dosti velik za vse slabosti tvojih sosedov. Če vidiš, da je Janez pregloboko v kozarec pogledal in da v svoji neizrečeni zgovornosti marsikaj zine, kar se ravno ne spodobi, nikar ue teci od hiše do hiše in ne razglašuj slabote sosedove, t«muč vzemi plajš bližnje ljubezni in pokrij jo. In če te kdo sreča, ki se repenči nad Janezom in grozi, reci mu: „Glej prijatel! Janezu se je ponesrečilo. Vroče je, in v vročini vsaka kapljica v glavo stopi. Sploh je prav pošten človek." Se ve, da drugi dau smeš Janeza posvarili: prijatel, mu po-reci, včeraj se ti je nekaj primerilo, kar se ne spodobi in je tudi v kvar tvojemu zdravju in premoženju. Pazi pazi, da se ti več kaj tacega ne pripeti. Kakega drugega tvojih sosedov je zapeljala hudoba, da je spravil sebe iu kako drugo stvar v sramoto. Nikar ne teci po vasi: ali ste slišali, ali veste kaj je ta in ta storil? Vzemi plajš kristijanske ljubezni in pogerni sramoto svojega bližnjega iu misli si: tudi jaz sem slab človek, Bog vedi, kam še zabredem! Vsi smo grešniki; o Bog usmiljeni me obvaruj! Obvaruj mene in druge! Če bodeš tako ravnal, se bo tudi tebe usmilil bližnji iu tvojo slaboto ogernil s plajšem ljubezni. Sej naš gospod in Zveličar sam pravi: „Kakor bodete merili, tako se vam bode odmerjalo." Tega nismo samo prijatlom dolžni , ampak slehernemu brez raločka, tudi sovražniku in ptujcu; kajti vsaki človek je naš bližnji. Kako gerdo iu pregrešno pa je djanje tistih, ki nalaš za bližnjim (časih celo za dušnim pastirjem) lazijo, da bi nad njim zapazili kako slaboto. Če le naj matijo stvarico vjamejo, koj jo veselja krohotaje se zatrosijo na dolgo in široko; — reveži pa bruna v lastnem očesu ne vidijo, tudi ne vedo, da je Noe blagoslovil sina, ktera sta s plajšem zakrila očetovo slaboto, da pa je preklel Kama, ki ni rabil plajša svete ljubezni. Plajš tedaj keršanske ljubezni, s kterim zakrivamo telesne in dušne reve bližnjega, jc naj lepši, naj dražji plajš, on je tisto ženitvansko oblačilo, ktero moramo imeti, če hočemo kedaj v nebeško kraljestvo priti (Mat. XXII. 11....). (Po kath. Kirchenztg.) Z—č. Ogletl po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljane. Nektere misli o slovenskem Berilu za osmi gimnazijalui razred. ..Kdor čaka, dočaka; ta pregovor se je vresničil tudi pri berilu za VIII razred, ki smo ga že več let željno pričakovali iu je nam ravno te dni v roke prišlo. Veselimo se ga, dasi tudi morebiti ni tako, kakor bi ga bili radi"; — tako ..Glasnik." Pač res; 1. 1850 je prišlo na svetlo berilo za I iu 1. 1865 za Vili giinnaz. razred! Da posamne berila niso med seboj v nobeni pravi nc notranji ne vnanji zvezi, se jim vidi na pervi pogled. Malo nam je všeč celo poslednje, ktero ima dva dela: v I „Zgodovinau, v II „1 zgledi iz sedanje slovesnosti." — V Predgovoru, kjer se govori na 2 listih o začetku, o zvezi starosloven-skega slovstva z novim, o pisavi, in o rabi pervega (zgodovinskega) dela, bi se bilo sinclo pač povedati, da je v Ljubljani tretje sveto pismo slovensko, ktero je počelo izhajati I. 1856, I. 1863 tudi izšlo. Zgodovina starosloveu-ščine je stisnjena skorej vsa ua eno strau. Za branje je izgled a) od stvarjenja z Miklošičevo po gajici vstrojeno prepisavo, b) od rešitve Mojzesove, c) egiptovski Jožef prodan, d) zgubljeni sin, in e) Vesna iz Gregorija bogo-slovca. Ker imate berili za VI iu Vil razred „Mojzesovo zahvalno pesem" po Klančniku in Ravnikarju novoslovenski, bi se bila staroslovenska prav lepo podala v VIII, da raz-vidijo učenci dotične razlike. Zal nam je, da je izmed brizinskih spomenikov natisnjen Ic II, iu da še ta ni natisnjen cirilski, ker tako se vse bolje kaže zveza s staro-slovenščino. Nepotrebne so manj znane besede, ker jih pri prejšnjih sostavkih tudi ui, iu ker je to reč učiteljeva. Zversteni so potem spominki po stoletjih. Iz XV veka je očitna spoved brez zgodovinskega pojasnjenja, in z malo primerno prepisatvijo. Iz naslednjih vekov so najpred čertice zgodovinske iz življenja in djanja nekterih slovenskih pisateljev, in potem izgledi njihove pisave. Malo, premalo jih je, in še pri teh se zavrača p. pri Kopitarju, Jarniku, Ko-seskitu) na prejšnje berila, kar se nam ne zdi prav. Zakaj ni nobenega izgleda iz Koseskovih pesem, p. iz Slovenije njegove itd.? Kakor jc objektivno zaznamnjano djanje Ko-seskovo, tako subjektivno je popisano djanje Prešernovo. Celo pomenljiv je v njegovem življenji stavek: „Saj tudi solnce ni brez madežev." — Pri Vcrnetu je samo povedano, da je umeri 29. julija 1861. Izmed naroduih pesem je le stara Pegam pa Lambergar — brez vse zgodovine. — Se veliko manj nam jc všeč pa II del: „1 zgled i iz sedanje slovesnosti." Zakaj neki so a) v znanstveni knjigi nekteri sostavki brezimeui, in pravim pisateljem celo prenarejeni (p. Ravnikarjeva „Antiohova smert"); b) zakaj spisi le malokterih pisavcev, iu ravno tistih po več sestavkov (p. Bile, Krek, Levstik, Navratil, Vilhar) brez posebnega izbora in različnega obsežka; c) čemu so v tako malem berilu in za VIII gimnazijski razred smešuice, pripovedke (p. Medved, svinja iu lisica, kaj si pripovedujejo od oža itd.), iz narovoslovja toliko. (Nekaj o vidri, Sobol, Jegulja električna itd.). Življenje po stepi južno-amerikanski, Vraže —, celo priproste pesmi: Pastirska, Otročje leta itd. Ali učenci kaj višega in boljega niso zmožni ? Ali slovenska književnost boljega nima? Kako lepe so nektere češke čitanke za višo gimnazijo! Kako učene iu kako mične ter podučne so sploh nemške berila! Učencem, kterim se razlagajo visoki in umetni spisi Horacijevi iu Tacitovi, Platonovi in Sofoklovi, Schillerjevi in Klopstokovi ... bi se smeli privoliti tudi visoči in umetniši spisi iz slovenske slovesnosti, da ne bi pogledovali eni zasinehovaje eni otnilovaje na slovenščino sploh. Učencem, od kterih se zahteva, da so zreli in da gredo poterjeni po svetu ter kažejo, koliko da so se naučili v srednjih šolah, pa se daje v poslednjem slovenskem berilu tako malo izvcrstuega in značajnega! Dolgo je izhajalo, reči moramo, ali še prevred nam je v tej obliki izšlo! Resnicki. Iz Ljubljane. V pravdi dr. Isleiba zoper g. P. pl. Radiča, da poslednji neke poprave ni cele in nespremenjene v ,,Triglav" sprejel, je gosp. Radič po c. k. Ijublj. deželni eodnii nezadolžen spoznan in dr. Isleib mora poverniti pravdne stroške. — Deželni odbor ljubljanski je bil željo sprožil, da zaloga šolskih bukev naj doma bode: po ministerskein povelji je torej ravno danes v Ljubljani posvetovanje zastran te reči. K tcinu posvetu je deželno predsedništvo privzelo nekaj inož iz deželnega odbora in iz tergovske odbornice. — Gimnaz. šole v Mariboru se pričoo 15. vinotoka. Šole v ljubljanskem licealuem pa se menda začno še le 3. listopada. — V nedeljo (8. vinotoka) je v cerkvi čč. oo. frančiškanov pel novo mašo č. o. Krenfrid Kar. Zupet, rojen Ljubljančan. G. Jan. Tomazin, šentja-kopski mestni kaplan, jc novornašniku pridigal in v prav lepem govoru vernim razložil, kako so inašniki dušni očetje , zavetniki in sodniki. — Te dni je prišel iz Drinopolja naš rojak g. Frančišk Cerar. iz družbe resurckcijonistov, in gre zavoljo oslabljenega zdravja v boljši obnebje v Rim k svojim duhovnim bratom. Pripovedoval je, da spreobračanje grekov zmiraj napreduje, pa bi še bolj, ko bi bilo dosti delavcev. Duhovni misijonarji sc zavoljo llulgarov poprijemajo slovenskega obreda. Ljudstvo jc nevedno, pa polno dobre volje, kakor slovenski narodi sploh, kadar jih sprideni ljudje ne podpihujejo. Iz Kraš»iijc. — 26. sept. o jutranji zarji jelo se je gibati na vsih potih v moravški fari in v okolici njeni. in hiteli so ljudje od vsih straui s planjav iu dolin uakviško proti visoko v gori stoječi podružnici moravški, ne veliki, pa prijazni cerkvi svetega Križa. Pod zvonom te podružnice, Ic Kake minute proti zahodu, stoji kmetiška hiša. pri Ve-hovcu, in ta hiša je rojstna hiša kmetiškega sina. ki si jc edino s svojim junaštvom in s svojo bistro glavico pridobil plemeniti stan baronski, in z oziront na okolišiue tačasue je hitro in še mlad postal podpolkovnik topniški. Ta slovenski kmetiški sin je po vsem izobraženem, učenem svetu slavno znani baron Juri Vega, rojen pri sv. Križu v moravški fari I. 1754, in umeri -18 let star ua Dunaju 26. sept. 1802. Neke nejasne, skoraj bi rekli skrivnostne naznanila po časnikih so nam pravile, da ternu slavnemu rojaku našemu se bode postavil zasluženi spominek iu sicer ua dan njegove smerti, tedaj v torek po svetem Matevžu, in pa ravno v rojstni njegovi hiši in pri cerkvi svetega Križa. Pričujočim biti pri tej slovesnosti bilo je ljudem vzrok, da so sc zbirali v toliki ohilnosti. Spominek je dvoje tablic, ena iz vlitega železa, s pozlačenimi čerkauii latinskega napisa, za ccrkcv odločena; druga lesena za rojstno hišo z napisom slovenskim. Gospoda, ktera sta ta spominek oskerbela, bila sta, kolikor se je zvedilo, eden Nemec iu Slovenec drugi; Nemca ni bilo k slovesnosti, bil je ineuda bolan. Slovencc pa je bil nazoč in biva v moravški fari, iu sicer prav pri svetem Križu. Spominek, sam na sebi ne svetičin, je še zadosten za ta kraj, kamor se redko kdaj kak ptujcc zgubi. Kar je pa več vredno od omenjenega spomineka, jc od ene strani o tej priložnosti sprožena misel, katera se jc že nekako utelesila, misel namreč: neumerljivemu Vegu vreden spominek postavili v Ljubljani, in morda tudi v l.azah pri železnici, od koder derži pot k svetemu Križu; in od druge strani veseli dokaz, kako da tudi naš narod svoje slavne može ceni in spoštuje, kajti bilo je med ljudstvom veliko izobraženega sveta obojnega spola, med njimi kranjski pervaki milega našega slovenskega naroda: gospodje dohtarji: Janez Hlei-vveis, Lovro Toman, Etbin Henrik Kosta . župan ljubljanski, in naš Podgorski. Pričujoča sta bila tudi gospoda: Henrik Palka, Moravan in vojaški duhoven polka baron-Gerstnerja, in nek drug gospod častnik topničarski, rojen Ceh, pa tudi več domačih duhovnov, kterih dva sta prav od daleč prišla. Kar slovesnost samo tiče, bila je ob deveti1* slovesna peta maša, peli so jo gospod Janez Toman, dekan moravški, kateri so tudi med mašo verno ljudstvo nagovorili in mu prav umevno in svitlo pojasnili pomen slovesnosti, poslednjič pa so še z zbranim ljudstvom molili za slavnega rojaka, ranjkega Jurja Vega, za vso njegovo žlahto, za vse mertve moravške fare, in sploh za vse verne duše v vicah. Po slovesni peti maši ste bile še dve tihi maši, kateri sta brala vojaški duhoven g. Palka in, ako se ne motimo, gospod profesor Miha Peternel. Po maši pa smo se podali na pot proti rojstni hiši Vegovi. Na tem potu so godli domači godci; za godci je šel edini moški žlahtnik raujkega barona Vega, kmet Peterka, v rokah z eno zgorej omenjenih tablic. Njemu ob straneh nosila sta dva moška dva velika veuca. Za njimi so šli rodoljubi slovenski, iu za temi se je gnjetlo ljudstvo. Pridši na prostorno dvorišč rojstne hiše se ljudstvo vstopi v okrogu, iu tu nagovori z nalaš v to poskerbljeuega zvišanega kraja vse pričujoče naš g. dr. Blei\veis; za njim govori g. dr. Lovro To man , deržavni poslanec in sloveči, serčni. ueprestrašeni naš boritcij in branitelj; tretji pa go-vcri gosp. Kajetan Huber, fajmošter čcmšeniški. Bleiueis, enako gospodu dekanu Tomauu, je zbranemu ljudstvu poglavituiši zadeve iz življenja našega Vega ob kratkem razložil. To je bilo potrebno, ker cerkev sv. Križa je bolj cerkvica, iu zato veliko ljudstva ni moglo slišati govora g. dekanovega. Potem pa je govornik s krepko besedo povdaril, da je kinetiški stan vse časti vredui slan, da je tako rekoč steber, na kterega se vse drugo opira, in da so tudi v tem stanu bistre glavice, kar nam priča ravno današnja slovesnost, kajti obhajamo danes spomin barona Juria Vega, kateri je rojeu bil v tej priprosti hiši ko kmelisko dete, katerega slavui spomin pa bo živel, dokler bo kuj znanstvene vednosti na svetu. I)r. Tomaii je omenil pomen tega dneva, našteval slavne može, rojake naše, ki so sicer že v večnosti, pa še zmiraj slove in sloveli bojo, ter spodbujal iu vneinal nazoče vse, uaj ljubijo iu spoštujejo reč domačo, svoj matcrni jezik; kajti spoštovanja vreden ni, kdor zaničuje iu zanemarja domače reči. Fajmošter lluber, tretji govornik, pa pripoveduje, da duhoven, ki je Jurja Vega kerstil, je bil kapluu moravški, da je tudi on , govornik sam, ko nekdanji moravški kaplan, pred dvajsetimi leti pokopal enega Vegatovih žlaht-nikov; da se je Vega izverstno učil v Ljubljani, in da jc pozneje Turke pri Belem-gradu čez Savo podil, kakor tudi. da jo Vega bil, ki je razkazal laž starega latinskega pregovora. „lnter armu silent uiusac", ker doveršil je ravno on v sredi vojske na vojnem polju eno svojih klasičnih knjig. Konec govora izroči govornik ključ od skrinje, ktero je Vega ko dijak v Ljubljani imel, mestnemu županu ljubljanskemu gosp. dr. Kosta-tu v varstvo in obljubi v kratkem tudi »krinjo zgodovinskemu društvu poslali. Ko so bili koučaui govori, vsi trije izverstni, vrežejo godci cesarsko in glasno se poje med veselimi šumečimi živijo- in slava-klici. Po tem pojii nazoči dijaki v sredi veselega ljudstva še nektere slovenske , med tem pa zazvoni poldne, vse po-tihue iu moli. in po molitvi se razkrope na vse strani. Ostali smo bili le samo bližnji duhovni z gospod dekanom moravškiui, zgoraj omenjenim g. častnikom iu vojaškim duhovnom gosp. Palkain, z nami pa gg.: Bleiueis, Kosta, Podgorski, Peternel in Toman. Čast. gosp. Matevž Markovič, tamošui duhoven v pokoju, nas je prijazno pogostil. med obedom pa so se glasile in verstile napitnice, da je bilo kaj. Med drugimi veljala je ena vsi armadi avstrijanski, in še posebno topništvu, kterega slavui ud je bil uekdaj Vega. Napitnico to odzdravljala sta čversto in prijatelsko Severoslovana gg. častnik topuiški in Palka, in segel je tu Sloven na jugu Slovanu ua severju v roke v znamnje bratovske ljubezni in vzajemnosti, pa tudi v znamnje nepremakljive zvestobe slovanske do vladne naše svitlc hiše pod žezlom Frančiška Jožefa, cesarja našega. Z (ioreiiHkejcn, 6. vinotoka. — Ali si bil, predragi bravec. preteklo roženkransko nedeljo pri Materi fari v stari Loki? Če si bil, rečem: blagor Tebi! zakaj kar si taiu vidil in slišal, moglo Ti je napolnovati dušo Tvojo z radosti polnimi čutili, ako Ti le še bije živo serce v persih Tvojih; — kipeti je moglo Tvoje notranje pri vtisih, katere z besedami imenovati bi se zastonj trudil, kajti izrazov za take občutke je komaj zmožen jezik človeški. Cesa se pač nisi zamogel prepričati in učiti ta dan v srečni stari Loki uad oudoliio /.gotovljeno iu posvečevano novo dekanijsko cerkvijo? Ako si gledal s telesnim ali duhovuim očesom, povsod si vidil lepoto, povsod krasno olepšavo, povsod zamaknjeno občudovanje, povsod zuamnja pobožne darežlji-vosti, povsod zadovoljnost in veselje brez mere. Spoznati si mogel ta dau po svojem telesnem očesu, kaj vse si zmisli bistri človeški um; kako zamorejo žive vinišljije pri neumornem trudu postati živa resnica: kakih slavnih zmag je zmožua terdna človeška volja; kake bogate darove so po eni strani pripravljeue bogoljubne in vnete duše pokla-dati na altar Gospodov, in kako zopet po drugi strani pekoče skerbi, vroči zuoj in kervavi žulji, opiraje sc ua tehtne besede: „pri božjih delih je božji blagoslov", postavijo sveto domovje v čast Najvišjemu. — V živih slikah pa jc tudi zamoglo gledati Tvoje duhovno oko poleg mnogo vi-soku-pomeiiljivih svetih obredovo gotov resnico: kako res nastopi po dolgem težavnem dnevu vročega truda in britkih skerbi slednjič hladni večer sladkega počitka; vpodobljeno se mu je kazalo, da če bolj se trudi človek v življenji za čast Božjo, toliko lepše bo tudi enkrat stanovanje njegovo tam gori v tako silno zaželeni domovini nebeški. — Pa! zastonj bi se trudil povedati vse, kar človek pri takih in enacih visoko-pomenljivih slovesnostih vidi in čuti, toraj le še enkrat ponovim besede: Kdorkolj si bil roženkransko nedeljo v srečni stari Loki, blagor Tebi! zakaj če imaš le kaj živega v sebi, ostal Ti bo nepozabljiv ta dan. Tistim pa, katerim ui bilo dano vdeležiti se veselih in globoko-giuljivih slovesnost, naj naslednje verstice saj nekoliko o tem povedo. Le škoda, da mi ui dano. pomočiti pero svoje v sladčice neizrekljivih občutkov ter pisati z njim v serca vsih , kateri našo drago ,.Danico" kot svojo ljubo prijatlico v svoje stanovanja sprejemajo in jo bero. — Naj sc pa smem pred vsem saj nekoliko ozreti šc nazaj v zgodovino nove starološke dekanijske cerkve. Le-tii je namreč prečudna in zanimiva, kukor je menda malo enakih. Brez vse tvarinske priprave, malo drugač kakor tudi brez denarja, še celo brez izdelanega načerta (le temeljni na-čert je bil zgotovljen), — pač pa pri mnogih mnogih za-virah, so neustrašeni in pogumni gospod dekan Frančišk Kramar spomladi I. 18U3#) pričeli zidanje nove cerkve, in — z vso pravico smemo reči — Ic z ogromnimi svojimi dušnimi močmi so zainogli zmagati tolike skerbi, težave iu ovire, katere so jim bile med zidanjem takorekoč vedne iu ne-ugnane sprcmljevavke, in pregovor je bil med nami oživil: ,,Tako zidati ume iu more le eden, in ta so gospod dekan Fr. Kramar." — O daljnem zidanji sprelepe te cerkve so mnogi domači in tudi vnanji časniki prav pogosto govorili. Pa kaj bi tudi ne? saj bi bili imeli skoraj vsak teden o tem kaj novega povedati. Ce je le količkaj dni preteklo, da nisi dela vidil, že si se inogel čuditi, kdaj se je to in uno napravilo in naredilo. Vidoma je rastlo novo poslopje iz tal; iz revne priprave so se snovale lepotije, ki se danes v prekrasni podobi nove cerkve začudenja osupnjenemu ogledovavcu pred oči stavijo. (Konec nasl.) V Mariboru pri „bcsedi" v Slomšekov spomin in s to priliko so že dobili toliko, da so naložili v ondotno hranilnico 210 gld. To bo majhno zernce, iz kterega ima toliko izrasti iu se namnožiti, da se spodoben spominek postavi ranjcemu mil. škofu Sloinšek-u, ki je toliko storil za cerkev, narod in narodnost ter je bil na vse strani naj boljši duša, ki se zamore misliti. Lamoiiciere-a, ki se je za sv. Cerkev vojskoval, so sv. Oče med drugim s tem počastili, da so naročili njegovo in štatvo dva dopersnika ali bisti. •) Glejte, verli 1'rifarci! da nad svojo novo cerkvijo med drugim napravite tudi pomenljivi spominek oecmnajststo-letnice. kar so bili Slovenci pokriatjanjeni po ssv. Mohoru in Fortunatu; — tav-žent-letnice prihoda slovečih naših apostolov ssv. Cirila in Me-tuda; — in štiristo-letnice vstanovitve slavne ljubljanske škofije! — Bi se li ne zamogli na nove altarje kam postaviti kipi imenovanih svetnikov, kakor tudi sv. Nikolaja ko škofijskega patrona? Pi»- Gotovo bodo tudi Slovenci serčno radi pripomogli, da ne spomin ohrani temu za Cerkev in narod enako zaslužnemu katoličanu in Slovencu. Po Poliarju štajarskein je bil 5. t. m. sneg padel. Iz Gorice. Naše duhovne vaje so se prav dobro izšle. Ako ravno so bile Ic laškega jezika duhovnom napovedane, se nas je vender tudi več Slovencev njih vdeležilo. Bilo nas je sicer malo pričujočih (friulski oddelek naše nadškofije je namreč majhen), ali to ni opoviralo dobrega duha iu gorečnosti, s ktero so bili pričujoči navdihovani. Mi-lostivi knez vikši škof so bili ves čas pričujoči, so se vsemu na tanko podvergii, kar duhovne vaje od pričujočih tirjajo, ter so s tem kaj spodbudovaven izgled dajali. Vodnik duhovnih vaj, v. č. oče Spangaro iz Jezuitar-skega reda, jc imel 14 govorov, kteri so bili prav ginljivi in podučljivi. Zapopadek meditacij je bil ta le: Kako potrebno in važno je premišljevanje večnih resnic; - človekov namen; - greh sploh — in greh naš; — vzroki prcgrcšuosti; — sodba; — zgubljen i sin; — Jezus naj lepši izgled čednosti; — v stan o-v i t c v sv. 11 eš njega Telesa; — lepota in sladkost božje ljubezni. — Konzidcracijc so bile tri in bilo je v njih govorjeno od molitve, čistosti, in miru. Govorilo imenovanega očeta Jezuita jc bilo mirno, ginljivo in niično; — brez posebne ponaše, brez govorniških posebnih zasukov jc prav po domače razlagal, in s tem slehernega, šc preden si jc mislil, i/, navadne človeške raz-tresenosti in lahkomišljcuosti na pot reznega premišljevanja svojega dušnega stanu pripeljal. Z naj boljimi dušnimi čuiljeji iu naj terdnejšimi sklepi smo dokončali čas duhovnih vaj, polni hvaležnosti do očeta vse milosti v nebesih, do svojega višjega pastirja našega knezo-nadškofa, kteri so nam k vajam priložilo«! dali, iu do v. č. o. Spangaro-ta, vodja duhovnih vaj. Romniska dekanija na Krasu. (Konec.) Naj še nekoliko opomnim od nove cerkve v Skcrbiui, — ktero so mil. knez vikši škof posvetili, kakor sem že omenil. — Na Skcrbiui jc neki žc v 12. stoletju cerkcv stala. Stara tedaj je bila poprejšnja cerkcv, in pa premajhna. Ni toraj miroval sedanji duhovni oskerbnik škerbinski, v. č. g. Jožef Mozetič, da je dosegel od c. k. ministerstva dovoljenje novo ccrkev zidati. Privoljcno mu je bilo v ta namen iz cerkvene zaloge 4041 gld. Soseska je dodala 3309 gld., zraven tega opravljala tlako peš iu z vozom in tudi veliko lesovja dala. Ko so delavci cerkev podirali, so našli v kamnitnem oboku zvonikovih vrat napis vsekan: ,.j c zidal v letu 1563 Anton Jasber." Cerkev pa, kakor je opomnjeno, je bila veliko stareji. Na starem zvonu jc bilo zapisano: „M a t c r De i me men to me i, — opus Sassari 1564." Popravljen jc bil zvonik, kakor kaže napis na vratih: „sub lic v do. III a s i o C o m i ii i p a r o c h o, sub a d iii i u i s t r a t i o n c J o a u n i s Z o 11 a, ct Filip pi Fakiu 1623." Nova cerkev jc v laški (dalijanski) zidavi postavljena z visocimi okni, zlo svetla, kakšnih 15 sežnjev dolga in 6 široka. Znotranjc oprave še nima. Skerbeti bo treba, kadar se napravi, da sc s cerkveno zidavo skoz in skoz vjema. Popisal sem za zdaj, kolikor mi je znanega; drugikrat pa kaj več. — Spremili smo mil. kneza nadškofa , svojega ljubljenega duhovnega očeta, iz rcifenberške farne vasi tje do Dornberga. In kakor se je strel iz možnarjev s svojim gromom razlegal proti Gorici in tako rekoč njih Prczvišenost spremljal, tako so dobrega Očcla spremljale tudi naše želje in serčne vošila: „B o g V a s varuj povsod z d r a v c, v c s c I c in zadovoljne." Bog nam spolni naše želje! V Terstu je duhovska družba sv. Križa v pomoč duhovnov imela 14. u. m. sveto mašo za žive in mertve brate in potem svoj letni zbor v zakristii stolne cerkve pod pred- sedništvom mil. škofa. Pričujočih je bilo 2$ družnikov. Od 21. grudna 1864 do 10. kim. 1865 je pristopilo 13 naslednjih preč. gg. na novo: Vinko Dubrovič, Jož. Mi-andrušič, Jo/J Orbanič, Jož. (Jrsič, Ant. Devetak. Mat. Sila, Pavel Slobic, Blaž Šloser, Pet. Svetlin, Miroslav pl. Gebel, Ant. Skapin, Mat. Dekole, Fr. Bernardi. V zboru samem so bili sprejeti 3 gg.: l.or. Viezzoli, Mart. Vodin in Jan. Legat. Tedaj je vsih skupaj 147. Cmcrla sta pretečeno leto gg.: Mart. Križmau in Andr. Zdešar. za ktera so se mertvašnice opravile. Poterjen je bil prejšnji odbor in vstanovljene nektere pravila zastran opravil za ranjcimi itd. (Škof. list.) V Terstu jih je od 28. kim. do 3. vinot. 12 zbolelo za kolero in teh čez polovicu umerlo. MiaJ Je kej norega po širokem svetaP Razne novice. Dr. F. Zimpel, vodja neke nemške želczuice. ki pa ni ue katolik ue protestant, kakor saiu pravi, je pred uekaj časom v Frankobrodu klical vesoljui svet na križarsko vojsko. Kaj? na križarsko vojsko? — Tako jc! prebrisani gospod dohtar nam pripoveduje kar modrega obraza, da se jc že davuej poprijel te velikanske misli in tudi načert napravil za luko, ktera bi sc imela napraviti v Jafi, kakor tudi za železnico od oudod do Jeruzalema in Betlchema. Te uačerte jc osebno predložil turškemu ministerstvu v Carigradu, kakor dalje pripovcduic. ter dovoljenja prosil temu delu. Turška vlada mu na to ni odgovorila, toraj kliče kristijane iu jude na križarsko vojsko, da se turku šiloma vzame sveta dežela. Obrača se najprej do vladarjev, potein do kristijanov sploh. „Od protestantov, pravi, vsaj od nemških, nc pričakujem dosti ali celo nične. od vas katoličanov pa pričakujem, da mi priskočite k težavnemu početju, — da najprej prigovarjate vi duhovniki z gorečo besedo k težavnemu temu delu. iu pa zmiraj iu pri vsaki priložnosti, kajti združeni moči nič zopervati ne more." Lepa naloga! ... Najposled sc obrača do judov: ..ste bogati, pravi, ste mogočni, pomagajte! potrudite sc. da vas zopet vpeljamo v deželo vaših očetov!** ... Komu tedaj bode naprava v prid: vladarjem, katoličanom, ali judom? — Duhovstvo mladoboleslavskega oikogajc pri c. k. poglavarstvu prošnjo vložile, da naj bi se pri legitimacij ali pozakonitvi nezakonskih otrok namesto sedanje težavne po-prešnja vravnava poveruila. — Ze imenovani ..fenianer*. skrivna družba, ki hoče Irce rešiti angleškega jarma, niso Ic samo katoličani, ampak tudi irski protestantje, — kar je katoličanov, so nar bolj izmed tistih, ki zanemarjajo ss. zakramente in Božjo službo. Kenianstvo jc torej ena naj bolj žalostnih zaderg, ki jiii jc satan kdej nastavljal katoličanom na Irskem, pravi „Cnita." Pod videzom domorod-stva namreč utegnejo ti svojeglavci svojo domovino na novo okervaviti iu naj veči škodo in nevarnost napraviti svoji pravi doinorodnosti, katoliški veri. — Po iicktcrih mestih južne Francije kolera prccej hudo razgraja, kakor v Masilii. v Arlcs-u, posebno pa v Tulonu , iu drugod. V Masilii jc po ces. ukazu odstavljen policijui komisar, ker jc bil o koleri svoje mesto zapustil. Vstale pa so ondi po nekterih krajih silne nevihte, torej upajo, da zrak ostane čist kuz 1 J i v i h hlapov. - Tudi ua Itusovskcm se je prikazala kolera, namreč v Kavkazii. na jutrovem obrežji. V Poti. \ terdnjavi Koštantini, zlasti v Suhum-Kale jih jc žc prccej umerlo. kakor pišejo petrograjske no\ine. — Kolera jc žc tudi v Parizu. V Tulonu jc 26. kimovca uincrlo M ljudi. — Moutalcinbcrt je pisal tc dui osebno pismo baronu F.«»t-voš-u, v kterem z iskrenimi besedami priznava stanovitnost, s ktero jc llungarija stala v svojem vstavnem boju. (t nit. cat.) — V Torinu zlasti oo. domiuikaui slovesno in častitljivo obhajajo rožcukransko nedeljo. Opustivši vse drugo omenimo le samo obhod ali procesijo, pri kteri se nosi podoba Matere Božje, pred njo pa gre petnajst stavnic ali bander, ktere kažejo petnajsttre skrivnosti sv. rožnega vencu (rožeukrauca). — Napoleonova vlada je florenski naznanila, da francoske vojake, ki so ob napolitanskih mejah, bode ob kratkem papeževa vojna uadoinestila, ker francoska vojna bode vse po malem zapušala papeževe deržave. Ako bi jih bili zapustili že pred šestimi leti, bi se Pij IX dandanašnji ne nahajal v tako žalostnih okolišiuah, pristavlja „Unita cat.'k — Davkovski minister Sela v Florencii žuga davek na mline. .,1'iiila" pravi: „To bo naklada desetkrat težji, kakor je bila (poprej) po nekterih laških deržavah. Sela hoče od tod zajemali čistih sto milijonov. Od vsacega zalogljcja kruha, ki ga bomo pojedli, t mo mogli Sela-tu centezim plačati...." To so blagri nove „svobodne" Italije! — Italija da "»6 milijonov lir na leto v loterije! — „Gior-nale di Roma" naznanuje nagovor sv. Očeta, v kterem očitno izobcuje freimavrarje, njih zavetnike (protektorje) iu deležnike. — Kar veselja človeku serce bije, če prebira amerikanske linte zadnjih časov. Koliko veselega tu najde o razširjanji naše sv. vere! Na vsih krajih se vzdigujejo nove kat. hiše Božje, ali jih pa prezidujejo, vekšajo, lepšajo; po mestih pa zidajo za katoličane nove šole, bolnišnice, sirolnice itd. Eden tistih mož, ki imajo naj veče zasluge o tej reči, so naš gospod misijonar oče Pire, kteri ravno zdaj vse blage amerikauske serca, sosebno pa du-hovšino kličejo na pomoč k v s t a n o v I j e n j u društva za spreoberiijenje Indijanov, kterih, kakor pravijo, šo uad 100.1)00 tava v tmini nejevere.*) — V Novem Jorku so našteli zadnjič I.OSO.OOO prebivavcev in med njimi okoli 250.000 Nemcev. \ Kath. Wblt.) — V Cikagi je razsajala pred mescem silna nevihta. Toča je napravila veliko škodo po mestu iu na polji; vihar je železniče fako s peskom posul da se nekaj dni kar voziti niso mogli. Veliko jih je strela ubila. (Vahr. Kr.) — Na Švicarskem nekdo nikakor ni hotel svojega otroka dati kerstiti. Ta reč pride pred gosposko, in Ic-ta lirja kerst, opiraje se na ucko staro postavo. To je bil drog v seršenovo gnjezdo: ,,Odbor cvan-gelskega društva'*, nekaj pastorjev iu druzih gospodov enake baže sc jame na vse gcrlo dreti: Od kod taka krivična sila prosti vesti?! ... To so ..liberalci" prave korenine!! V začetku se zaverže besedno izročilo. — za njim se zadega skoz okno tudi biblija, ki vender kerst jasno zapoveduje! Taka je široka pot v nejevero. »» Cvetlica. Lepo evete evetličica na polji, Dokler jo gorko solnoice ogreva; Le naglo pa usahne uboga reva, Če moč viharna tam divji okoli. Nje krasni evet oppe se. in nikoli Nad njo 8e radost več ne razodeva; Le ▼ pičo se živadi še prišteva. Ki ■ njo vravoaje po nagonski volji. Veš, človek moj! da ti si ta cvetlica. Dokler nedolžna venca te dušica, Ti solnce milo«« aeltuke sij«, — Al če v srrce prihrumi hudobija, Na veke preč je cvet in lepotija. Oorje! igrača si peklenske zoiije.' — O solnčneiii zahodu. Kako ginljivo solnčico zahaja, Oj, zdaj in zdaj za goro se bo skrilo! Se enkrat zre nazaj po zemlji milo, — In gre za milost božjo, — mrak nastaja. Oj človek moj! naj misel te navdaja, Ki tu terpiš težave britko silo. Da vse terpljenje kmalo bo minilo, Pokaže kmal' ti zadnja se postaja. Le eno je, kar moraš izpolniti: Za Jezusom zvesto že tu hoditi; Njegovi uk naj tvoje bo vodilo. Ko solnce kdaj sedanje ti zaide. V deželo boljši tvoja duša pride . V kateri Solnce večno — bo svetilo. •) Prihodnjič naznanimo ves li>t, kakor ga priobčuje naš verli starček v ..Kath. Kirrhilg." 21. avg. t. I. Memento mori! Oj! kratko je življenje naše časno. Podoben človek kaplji je na veji, Naj je slaboten, ali tud močneji, Naj sreča sveti mu temno, al jasno. Potegne veter sniertni napol glasno, Zc gre jih truma proti večni meji, Nikomur ni osoda nič mileji. Neredno zanje smert steblovje klasno. Memento mori! — grozne te besede Donijo grešniku strašno v ušesa; Se zlasti lakomnika v skerb topijo - Pobožnemu so sladke , ker on ve. de Memento mori mu odpre nebesa. Kjer vsi pobožni vekomaj živijo. Fr. Silvester. Iz Ljubljane. Sliši se. da sveto leto v naši škofii bode od 15. listopada do 15. grudna. Dolencem neki zavoljo tergatve mesec vinotok ni bil za to pripraven. MMniiorttke spremembe. V ljubljanski škofii. O. Mih. Horvat, duh poro. v Kamniku, pride za duh. pom. in kateheta na uršulinski dekliški glavni šoli v škofjo Loko. O. Kr. Šolar, novoposv. , gre za duh. pom. v Prem. V lavautinski škofii. Prestavljeni so gg. kaplani: Ant. Klemenčič za provizorja v spodnjo Kungerto; Fr. Rožger k sv. Jakopu v Slov. gor.; Jak. Košar iz Rub k Materi Božji na Ptujski gori; Jož. Kunaj iz sv. Martina na Pohorji v Zreče. — Umerla sta: čč. gg.: Jan. Vojsk, kurat v spodnji Kungerti, in Ant. Lipovšek, župnik v pokoji. R. L P. V teržaški škofii. Gosp. Jau. S ust, učenik pa-stirstva iu cerkvenega prava, ki je nedavno na dunajskem vseučilišu dosegel doktorsko dostojnost v bogoslovstvu, je imeuovau začasni tajnik škofijski in zakonske sodnije. Gosp. Jan. Svet, duh. pom. v Gimini, gre za duh. pom. v Dolino, na njegovo mesto pride g. Ant. Saj dela iz Laniš. (Skof. list.) EBobrotai darovi• Za sv. Očeta Pija IX. Mati daruje tolar (2 gl. st. den.) za-se in za hčer, da bi ji Bog na blagoslov sv. Očetu zdravje dodelil, ako je Njegova sv. volja. — Mati 1 dvajsetico, da bi sv. Oče prosili pri Bogu za „žegen Božji pri hiši in za voljno poterpljenje." — Žena 1 gl. 50 kr. sr. želeča na blagoslov sv. Očeta blagoslova Božjega pri hiši, ljubega zdravja in srečno zadnjo uro.