SINDIKALISTI NE :UPU JE JO OB NEDELJAH [>DAJALI »ENO BLAGO Stran 26 ŠT. 18 - LETO 58 - CELJE, 29.4.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvirn PRILOGA TV-OKNO GRIČEK UMIRA NA OBROKE Stran 8 HARMONIKO ZAMOLČAL ŽENI Stran 11 V ZAVETJU DRUG DRUGEGA Stran 20-21 2 UVODNIK Polka in golaž Prvi maj je praznik z mnogimi obra- zi, lepimi, nostalgično zasanjanimi, grdimi. Lep je bil, ko je izkazoval is- kreno veselje delavstva, ki si je izbo- rilo vsaj osnovne pravice. Iz tistih let ostajajo v spominu nepregledne kolo- ne delavcev s prapori in transparen- ti, pa slovita Norma Rae, ki z visoko dvignjeno pestjo stoji ob svojem prav- kar ustavljenem tekstilnem stroju. V socialističnih časih je pri nas prvi maj postal prikaz moči oblasti, ki naj bi bila v rokah delavskega razreda, dan za razkazovanje vojaške moči, povorka zmage in ustvarjalnosti. Danes je prvi maj skoraj povsod v svetu dan, ko se v povorkah s transparenti, ki izkazujejo pripadnost delavs- tvu in sindikatu zlivajo kolone delavcev, manifestirajo enot- nost in kažejo moč organiziranega delavstva. Pri nas se je medtem brez upora ustavilo mnogo tekstilnih in tudi dru- gih strojev. Prvi maj pa je pristal na ravni slabe vaške veselice, festival golaža, piva, klobas in polke. Dokaz in prikaz nemoči. Mnogo lepši obraz bi imel, če bi se zveli- čavni in pogostoma že kar naduti sindikati potrudili in organizirali manifestativni pohod skozi kakšno od sloven- skih mest. A, kaže, da je veseljačenje vsem le najbolj pogo- du. Slovenski delavci so danes, kot so v zadnji pesmi zapisali Nude, mekje vmes, na poti do nebes...« Delodajalcem se zdi, da plačujejo preveč, da je preveč dopustov, da so social- ne ugodnosti prevelike. Vodstvom med seboj sprtih sindika- tov se, vsaj navidezno, zdi da je pomemben le boj za plače. Pri izpogajanem vztrajajo, pogosto tudi za ceno izgube de- lovnih mest. Hkrati pa se odpira evropski trg delovne sile. Čez leto dni bomo polnopravno v Evropi. Po krajšem pre- hodnem obdobju se bo odprl trg delovne sile. A to ni svetla zarja, ki bi se je naši delavci veselili. Ne bodo se namreč odprla le vrata za slovensko delavstvo, ki si bo boljši kruh lahko iskalo v najbolj razvitih evropskih državah. Odprla se bodo tudi domača vrata. In v Evropi, kakorkoli že tarna- mo zaradi nizkih domačih plač, so marsikje plače še nižje. Pot za še cenejšo delovno silo iz drugih, sedanjih in zlasti bodočih članic EU se bo odprla za vse... Prihajajo nič kaj rožnati časi za delavstvo. In res bi bil čas, da se svoje vloge pri tem ne zavedo le delodajalci, am- pak predvsem sindikati in delavstvo v najširšem pomena te besede. In da to zavest izkažejo še kako drugače kot s polko in golažem. BRANKO STAMEJČIČ Obvezno zaposlovanje invalidov? Z novim letom napovedujejo precej sprememb pri zaposlovanju invalido' V podjetjih z več kot 20 delavci tudi invalidi 1 v starem zakonu o delov- nih razmerjih je veljala ab- solutna zaščita invalidov pred odpuščanjem. Zato so se jih delodajalci bali zapo- slovati, saj jih v primeru te- žav niso mogli odpustiti. Za prihodnje leto se napovedu- je kar precej sprememb na področju njihovega zapo- slovanja, o čemer je v Žal- cu pred kratkim govorila dr- žavna podsekretarka iz mi- nistrstva za delo, družino in socialne zadeve Stanka Tutta. »Zakon omenjeno abso- lutno zaščito odpravlja, hkrati pa uvaja tudi nove ukrepe, s katerimi pospešu- jemo zaposlovanje invali- dov. Predvsem gre za reha- bilitacijo in druge ukrepe, s katerimi omogočamo bolj- še pogoje v želji, da bi tudi invalidi postali usposoblje- ni in s tem bolj zaposljivi. V zakon je sicer vgrajena re- lativna zaščita, pogoje pa bo ugotavljala posebna komi- sija. Drugi ukrep je, da je invalide možno zaposliti brez razpisa delovnega me- sta, seveda ob predpogoju zahtevane usposobljenosti. Vedeti je treba, da je po le- tu 1990 število brezposel- nih invalidov precej naraš- čalo, večino so jih zaposlo- vali v invalidskih podjetjih. Število teh je" z 10 naraslo na 151 IP, v katerih je zapo- slenih več kot 6.200 inva- lidnih oseb. Dejstvo je, da se morajo invalidi na trgu dela še bolj potrjevati kot drugi brezposelni in zato so njihove težave še večje.« Kje je vključen kvotni si- stem? Pripravljen je zakon o za- poslitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki naj bi ga poslanci obravna- vali jeseni, veljati pa naj bi pričel z novim letom. Z njim poleg zaposlitvene re- habilitacije uvajamo mož- nosti za zaposlovanje inva- lidov na drugačnih, njim prilagojenih delovnih me- stih. Bodisi v zaščitni zapo- slitvi, s podporno ali sub- vencionirano zaposlitvijo. Uvajamo pa tudi kvotni si- stem za zaposlovanje inva- lidov, torej obvezno števi- lo invalidov, ki naj bi jih vsak delodajalec zaposlil oziroma s pogodbo zagoto- vil delo pri drugem deloda- jalcu. Gre za podjetja, v ka- terih je zaposlenih več kot 20 delavcev. Če se deloda- jalci ne bodo odločili za za- poslitev invalidov, bodo vseeno morali plačati pris- pevek za toliko invalidov, kot jih po zakonu morajo zaposliti. Ta, recimo temu kazen, se bo zbirala v poseb- nem skladu, od koder se bo- do črpale subvencije za za- poslovanje invalidov. Koli- kor invahdov nad določeno kvoto bodo zaposlili, bodo za te oproščeni plačila pris- pevkov za socialno zavaro- vanje. Seveda je to zaenkrat zapisano v predlogu zakona. Kaj pomeni zaposlitve- na rehabilitacija? Izvajali naj bi jo javni za- vodi oziroma koncesionar- ji, vključevala pa naj b^ kar invalid potrebuje, (i sooči z lastno invalidij jo. To je namreč predp^ da se lahko usposobi za klic ali delo. j Kakšne reakcije pn kujete na uvedbo kvo| ga sistema? j Prav velikega navduši seveda ne. Tega ukrepi ga sicer pozna vsa Evri ne želimo uvajati naj temveč postopno. Nanj mo poleg invalidov in lodajalcev pripravljali i delovno okolje. Skozi zj slitveno rehabilitacijo,! z zakonom uvajamo kotj vico, želimo zagotoviti [ porne storitve invalida običajnem delovnem c lju. Te podporne storitve bi bile namenjene tako validom kot delovni sr ni, v kateri bo invalid lal, in delodajalcem. Na njene so tudi temu, da h lodajalce in delovno si no prepričali, da so ini di sposobni za delo, di lahko kljub invalidi) soustvarjalni in da lahke liko doprinesejo k uspi URŠKA SELIŠ Foto: MAVRICIJ P Stanka Tutta KRATKE-SLADKE Vstop prepovedan v Preboldu resno razmiš- ljajo o združitvi šolske in »odrasle« knjižnice. Glede na reakcije obeh pristojnih mi- nistrstev pa se bodo verjetno najprej odločali, če bi na vrata občinske knjižnice Prebold obesili napis »Otrokom vstop prepovedan«. Baje da so ne- katere knjige za odrasle za otroke preveč pohujšljive. Ljuben(j)ske K zmagi šolarjev z Ljubne- ga na regionalnem podjetniš- kem forumu v Žalcu je veli- ko doprinesel njihov ravna- telj Raj ko Pintar, ki je v raz- stavnem kotičku pravočasno odstranil odvečen »j«. Učen- ci so ugotavljali, da se ravna- telj, pa še Celjan povrhu, do- bro spozna na ljubenske po- tice. m4 Vidni politiici v Šempetru zgroženo ugo- tavljajo, da je edini politik, ki si je ogledal njihovo zna- menito nekropolo, pokojni Josip Broz Tito. Ob tem so verjetno pozabili preveriti knjigo gostov, kamor se vpi- sujejo šolarji na izletih. Ni vrabec, da med vpisani ne bi odkrili še kakšnega vidnega politika - samo da v osnov- nošolskih letih še ni vedel, da bo politik. Nastopanje Na zadnjem občinskem sve- tu v Žalcu je bilo slišati želje po večkratnem nastopanju na govorniškem odru, vsaj pri za- stavljanju vprašanj in pobud. Pa ne da je razlog za to zahte- vo prenos sej na kabelski TV? Glede na relativno dolgoča- sne seje pobudo pozdravlja- mo tudi v novinarskih vrstah, bojimo pa se, da bodo po na- stopih aplavzi še med volilci bolj tihi. Neodločeno Nekateri z zanimanjem pričakujejo današnji spopad med Zadrugo in Tušem, ki se bo zgodil na seji občinskega sveta v Mozirju. V prednosti so oboji: Tuš ponuja boljše pogoje za gradnjo trgovske- ga centra, direktor Zadruge Anton Vrhovnik pa je član ob- činskega sveta. Dan upora Tudi v skoraj vseh občinah na Celjskem so slovesno obeležili dan upora proti oku- patorju. Na proslavi v Narodnem domu v Celju je zbranim govoril notranji minister dr. Rado Bohinc, ki je uvodoma poudaril zgodovinski pomen osamosvojitvene vojne, a hkrati jasno povedal, da je ne bi bilo in tudi samostojne Slovenije ne, če ne bi bilo upora proti okupa- torju in narodno osvobodilne vojne. Ob vstopu v Evropsko unijo in NATO nas čakajo nove resne preizkušnje, zato bo nujna, v mnogih resnih preizkušnjah izpričana enotnost naro- da. Bohinc se je dotaknil tudi škandala ob internetni objavi arhivov Udbe in odločno povedal, da imajo ljudje pravico vedeti za te arhive in poznati vsebino, ki se nanaša na njih. Internetna objava pa zanesljivo ni pravilen način. Proslava se je nadaljevala z nastopom Policijskega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom mae. Nikolaja Žličaria. RS. Foto: CK Literatur brez meji v Celjskem domu sov nedeljek pripravili slavJ no prireditev ob zaklju mednarodnega literart natečaja za mlade Liter ra ne pozna meja. Natečaj že šdri leta prip Ija graška revije za mladel plex. Letos so mladi usi jali na temo Življenjski oz. življenjski prostor. Ni tečaju je sodelovalo 16 di med drugim 204 učen( srednješolci iz Slovenijej grajenih je bilo 14 slovel udeležencev iz Laškega^ ribora, Stročje vasi, Ku2 Murske Sobote, Lendav Ruš. Na prireditvi so P stavili nagrajena dela in ^ z zbranimi prispevki n^ jencev, za katero so spi no besedo napisali avsK predsednik Thomas Kl< predsednik evropskega I lamenta Pat Cox in ko^ EU Giinter Verheugen' gram so pripravili mladi I beniki iz Celja in Marit" Častno pokroviteljstvo, slavnostno prireditvijo" ključku projekta je, p^' zaključnih slavnostih ^ riboru, prevzela Mestni čina Celje. Št. 18 - 29. april 2003 AKTUALNO 3 Center kot megamarket? Ocenjevanje 225 lokalov v središču mesta je potrdilo, da bo jedru treba poiskati drugačno namembnost (;eljani hodijo v središče fsta predvsem zaradi dru- flja in zabave, manj za- ji nakupov, ki jih hitreje ifavijo v nakupovalnih ^iščih. To je potrdila ra- jlcava, ki jo je za nekaj mj kot 3 milijone tolar- (naročila Mestna občina jje pri agencijah Zoom oinotions in Pro-pro. Gre za prvi resnejši poskus estne občine, da popestri spodbudi ponudbo ter do- iianja v mestnem jedru, saj z raziskavo ugotovili, da še veliko prostora za iz- Ijšanje dela in za revitali- djo mestnega jedra na pod- j boljšega dela, ne toliko fesdcij. Raziskavo so poimenova- Skrivnostni kupec, med njo so nenapovedano obiska- 125 različnih lokalov. Pred- ivljali so se kot resni in zah- mi kupci, po enotni meto- ilogiji pa so zatem ocenili lale po 50 elementih, pri mer so bili najbolj pozor- na dostop do lokala, nje- re označbe, kakovost po- dbe, spretnost in prijaznost ebja in podobno. V predra- ikavi, kjer so iskali pred- pni pričakovanja kupcev, so lotovili, da za slabo stanje edru niso krivi le denacio- liizacijski postopki, modra na in primestna nakupo- Ina središča. V mestno je- Dnamreč prihaja dovolj Iju- V 80 odstotkih so to meš- li. Je pa ponudba trgovin, sti knjigarn in trgovin z no- :i zvoka, še zelo daleč od fropske«. •Predlagamo, da bi se zdaj svetili tistim trgovinam in talom, ki so v prvem oce- fvanju dosegli najslabše ene. Predvsem pa bi mo- li več vlagati v izobraževa- f osebja, ki dela v teh lo- iih. Veliko bi se dalo nare- i v smislu stimulacije tr- "cev, ti pa bi morali bolj bivati na dogajanja in za- del ponudbe v mestnem iru «je na predstavitvi po- vodja raziskave Vito »mac. ilika je, kaj pa zdaj? ^delu teh nalog mora svo- odigrati občinska oblast, ie jasno. A vendar ne sa- Treba bi bilo, se zdi ob obiranju te raziskave, zdru- " trgovce, gostince, najem- ^^ lokalov, med njimi •Podbuditi sodelovanje, v fcčeni meri pa tudi tekmo- Sst. ^Upan Bojan Šrot je po- slal da je Celje z raziska- tlobilo dober presek sta- »Predvsem pa v mestnem manjka ponudba kul- ''■^ih ustvarjalcev, saj bi s U^lirn delom zelo popestri- \ajanja, hkrati pa bi mno- gi dobili možnost pokazati svojo ustvarjalnost.« Občina ima v rokah razme- roma malo vzvodov za izbolj- šanje stanja. A nedavna od- ločitev, s katero so podražili nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je resno udarila po lastnikih zaprtih lokalov, ki plačujejo kar tri- kratne zneske. Predstavnikom najbolje ocenjenih lokalov v dese- tih ocenjevalnih kategori- jah so podelili diplome, ki naj bi jim v naslednjih le- tih sledile tiidi finančne spodbude. Najboljši so bi- li: Topline, Svet knjige, tr- govina Tukano, zlatarstvo Kragolnik, Steklarstvo Le- skošek, Paprika, menjalni- ca Eko Pool, agencija Glob- tour, parfumerija Refan in gostilna Puccini, ki pa jo bodo v kratkem zaprli. »Več je predvsem možno narediti pri partnerstvu med mestom in tistimi, ki v me- stu opravljajo različne dejav- nosti, zelo dobrodošlo pa bi bilo, če bi se lastniki in na- jemniki lokalov v mestnem središču povezali v združe- nje in delovali bolj enotno, samo mestno jedro pa bi lah- ko postalo kar nekakšen me- gamarket,« je prepričan Šrot. Predstavitvi naloge je sle- dila javna razprava v skoraj povsem polni dvorani Narod- nega doma. Med njo se je zaiskrilo kar nekaj dobrih za- misli lastnikov in najemni- kov lokalov. O zamisli, da bi staro mestno jedro moralo dobiti svojega skrbnika, ki bi s pobudami, zamislimi za skupne prireditve in podob- nim spodbujal in povezoval vse udeležence zgodbe o umirajočem mestnem jedru, bo vredno razmisliti. Prav ta- ko o pobudi, da bi ustanovi- li menedžerski koordinacij- ski svet z istim namenom. Nož v hrbet Pravi nož v hrbet prvim re- snejšim organiziranim priza- devanjem lokalne skupnosti, da vendarle poživi dogajanja v mestnem jedru, pa so novi megalomanski projekti tr- govskih družb, ki še vedno načrtujejo novogradnje ali do- grajevanje magamarketov. Že ta mesec bo ob grad- biščih tribun nogometnega stadiona in nove športne dvorane v zemljo zaoral Mer- cator. Gradili bodo mega- market s (še enim) multiki- nom, v katerem bo 5 dvo- ran. To je težko razumeti drugače kot vojno napoved Tuševemu multikinu. Mer- cator bo svoj center gradil na 25 tisoč kvadratnih me- trih površin, neto prodajne površine pa bodo v etažah presegle 26 tisoč kvadratnih metrov. Skozi prvo branje je šel na mestnem svetu tudi odlok, ki bo podjetju Euromarkt omo- gočil dogradnjo Centra Inters- par ob Mariborski cesti. Svet- niki so sicer godrnjali, da je obstoječih centrov že dovolj in da je slednjič treba nare- diti kaj bolj konkretnega za oživljanje mestnega jedra. A tveganje, ali bo naložba us- pešna, je v celoti na strani tr- govcev. Stvar občine je le, da čimbolj zasoli ceno komu- nalnega prispevka. Center In- terspar naj bi dogradili z no- vimi prodajnimi površinami na zahodni strani, ob Mari- borski cesti, kjer naj bi pri- dobili dodatnih 30 tisoč kva- dratnih metrov prodajnih po- vršin v dveh etažah. Vhod v center naj bi z vodnim par- kom uredili ob križišču Ma- riborske in Bežigrajske ceste. Črpalko nameravajo podre- ti, na preostalem prostoru se- danjega parkirišča pa sezidati garažno hišo s 50 tisoč kva- dratnimi metri površin in približno 1800 parkirnimi prostori. Svoj trgovski center name- rava, kot je slišati, graditi tudi celjski podjetnik Janko Turn- šek, lociral pa naj bi ga na kompleksu Emo, nasproti In- terspara. Nov center, ki ga z imenom Celeiapark ob Aš- kerčevi ulici gradita maribor- ski MR inženiring in trebanj- ski Trimo, je še najbližje me- stu. Imel bo več kot 28 tisoč kvadratnih metrov površin v treh objektih, v enem bo ga- ražna hiša, v drugih še več parkirišč, v pritličju bodo po- slovni in trgovski objekti, v nadstropjih pisarne. Pa tudi to še ni vse. Slo- vimmo holding, ki je pred leti za mastne denarje kupil zemljišče ob Kidričevi cesti za francosko družbo E. Lec- lerc, je na lokaciji zaenkrat postavil le zelo lično tablo. 17. aprila pa je bila na celj- ski upravni enoti javna obravnava osnutka lokacij- skega dovoljenja in poročil o vplivu na okolje. Ta je po- trdila, da je trgovski objekt Leclerc v Celju sprejemljiv z vidika vplivov na okolje. Predstavniki te velike druž- be pa so na naše neposred- no vprašanje, ali bodo pri- čeli zidati v Celju in kdaj, sporočili le, da »vam trenut- no ne moremo dati natanč- nejših informacij, saj podat- kov o začetku gradnje in o samem projektu še nima- mo.« To pa ne pomeni nič drugega, kot da je za more- bitno gradnjo vse pripravlje- no, le odločitve še ni. Celje postaja s ponudbo svojih že zgrajenih in načr- tovanih nakupovalnih središč pravi nakupovalni raj. Vse bolj jasno pa s tem postaja tudi, da bo mestnemu središ- ču treba najti drugo namem- bnost, saj se zdi zamisel, da bi celotno središče uredili kot največji celjski megamarket, preveč utopična. BRANKO STAMEJČIČ Foto: AŠ Eno od prvih mest v raziskavi Skrivnostni kupec je pripadlo trgovini Topline. MA IN PROTI Udba.net Nova afera v Sloveniji je povezana z objavo registra nekdanje tajne službe državne varnosti Udbe, na kate- rem se je znašlo več kot milijon ljudi. Dostop do spletne strani www.udba.net preko domačih strežnikov je inš- pektor za varstvo osebnih podatkov prepovedal že nekaj dni po objavi, preko tujih strežnikov pa je še vedno mo- goče priti do dokumentov. Ali je cenzura na spletnih straneh normalna in se bo nanjo treba navaditi, ali bi nas ob objavi podatkov moralo skrbeti, da bomo preko Interne- ta s strani organov, ki skrbijo za državno varnost, nad- zorovani vedno, ko bomo odtipkali kakšen »sporen« na- slov? Za izdajo odločbe sem se odločil, ker gre po mojem mnenju za nezako- nito obdelavo zelo občutljivih oseb- nih podatkov več tisoč ljudi, ki-bo v vsakem primeru imela (oziroma že ima) za posledice hud poseg v zaseb- rfost posameznikov. Inšpektor za vars- tvo osebnih podatkov, ki pri opravlja- nju inšpekcijskega nadzorstva ugoto- vi kršitev zakona ali drugega predpi- sa, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ima pravico takoj odrediti prepoved obdelave osebnih podatkov fizičnim ali pravnim osebam, ki niso zagotovile ali ne izvajajo ukrepov in postop- kov za zavarovanje osebnih podatkov ali če nezakonito obde- lujejo osebne podatke. Smiselnost, namen in razlog za izrek ustne odločbe je bil v tem, da se še pred javno objavo spletnega naslova v medijih, na območju Republike Slovenije omeji in oteži uporaba objav- ljenih osebnih podatkov in zmanjšajo nezakoniti in neupravi- čeni posegi v zasebnost posameznikov ter zmanjšajo s tem povezane škodljive posledice, ki so nastale zaradi nezakonite- ga posredovanja osebnih podatkov v svetovni splet. V obravnavani zadevi je nedvomno šlo za nezakonito obdela- vo osebnih podatkov, saj za sporočanje teh podatkov javnosti ni bilo nikakršne pravne podlage. Poleg tega je šlo v zadevi tudi za uporabo osebnih podatkov za namene, ki niso določeni v zakonu ter za uporabo osebnih podatkov na način, ki ni združ- ljiv z nameni, zaradi katerih so bili osebni podatki zbrani. Ob tem je bilo v konkretnem primeru upoštevano tudi dejstvo, da bi na internetu objavljeni osebni podatki po določbah 41. čle- na Zakona o arhivskem gradivu in arhivih lahko postali do- stopni javnosti šele 75 let po nastanku oziroma 10 let po smrti osebe, na katero se podatki nanašajo. Jože Bogataj, inšpektor za varstvo osebnih podatkov RS Pri administrativnih prepovedih do- stopa, kakršna je ta v zvezi z udba.net, se mi poraja več vprašanj, še najmanj bistveno pa je to, ali je takšna prepo- ved upravičena ali ne. Čudi me, zakaj tolikšna medijska pozornost temu in ne kateremu drugemu segmentu celotne afere. Menim namreč, da je precej več drugih vprašanj, ki so za našo družbo bolj pomembna kot pa ta nespretna po- teza slovenskih oblasti. Namen avtorja te spletne strani je bil dosežen že v prvih urah od postavitve in je bilo blokiranje dostopa sploh prepozno. Stran je bila še lep čas kljub blokadi slovenskih ponudnikov internetnega dostopa dosegljiva preko proxy strežnikov v tujini. Jalov posel, torej. In kot takšen ne- potreben. Že to, da so tako pomembni dokumenti ušli vladne- mu nadzoru, govori zase. Kar je zame veliko večji problem. Predvsem pa se velja vprašati, ali bo zaradi tega, ker je ena politična opcija želela diskreditirati peščico oseb iz druge op- cije, spet vesoljna Slovenija sprta med sabo naslednjih deset let ali še več. In ali so ti dokumenti sploh avtentični, saj so bili očitno objavljeni z nekim namenom. V današnjem času je na- mreč podatke v takšnem dokumentu z lahkoto popraviti ali spremeniti. In kaj stori oblast? Ukaže blokado dostopa. Po- tem, ko si je že vsak mulec skopiral celoten seznam na svoj mlinček. Napaka je bila storjena že v samem začetku, ko udbi- nih arhivov niso zaščitili in jih nato dali na voljo javnosti, tako da danes ne bi mogel nihče več nikogar izsiljevati in bi bilo to neslavno poglavje naše zgodovine že enkrat za nami. Kar pa svobode Interneta tiče, bom najbrž razočaral tehno- romantike: internet že nekaj časa ni več svoboden medij, tako, kot je bil v svojih začetkih in nemara še pred nekaj leti. Nadzor Interneta se bo v prihodnosti še povečeval, predvsem zaradi poslovnih interesov in v tem procesu bo svoj lonček seveda pristavil še veliki brat. Pravzaprav ga je že pred ča- som, vendar se tega uporabniki ne zavedajo. Oziroma se tega zavedo šele ob priložnostih, kakršna je »afera« udba.net! Vasja Ocvirk, urednik spletnega portala slowwwenia.com: 4 DOGODKI Za domovino! Rodil se je v Vrtojbi na Primorskem, kjer je skupaj s starši živel do šestnajste- ga leta, ko je leta 1944, na dan kapitulacije Italije, od- šel v partizane. Kmalu so ga zajeli Nemci in ga poslali v nemško taborišče, kjer je preživel leto dni. Življenje mu je rešila ročna ura, ki jo je, iznajdljiv kot je bil, skril v - zadnjično odprti- no. Uro je pozneje podaril taboriščnemu kuharju. Do- datne zajemalke juhe in kosi kruha so ga obdržali pri živ- ljenju do časa, ko so ujet- nike osvobodili Američani. »Nemci so med begom vse ujetnike odgnali s seboj, bi- lo nas je kakšnih 18 tisoč. Ljudje so umirali med pot- jo, saj smo se podnevi skri- vali v gozdu, ponoči pa ho- dili, in minilo je veliko dni, ne da bi dobili en sam poži- rek vode.« Imel je srečo. »Ne- koč, med po- čitkom, sem zaspal v travi in ko sem se zbudil, je ob meni ležal le Italijan, s kate- rim sva bila prej skupaj v taborišču. Nik- jer ni bilo ni- kogar drugega. Tako sva bila svobodna, ne da bi bežala ali čakala na to, da naju kdo os- vobodi...« Hodila sta po neznanih va- seh in v enih od njih srečala skupino Poljakov. »Ukrad- la sva jim vsak eno kolo in se preko Miinchna odpelja- la proti domu...« Vozila sta kakšna dva tedna; v Gorico je fant, ki je prej tehtal 70 kilogramov, prišel močno oslabljen. »Tehtal sem le še 40 kilogramov in starša me skorajda ne bi spoznala...« Po vojni se je zaposlil na policiji; bil je komandir po- licijsldh postaj v Kopru in v Postojni, od koder so ga pre- mestili v Laško. Od tam je odšel na delovno mesto v Vojnik, upokojitev pa je do- čakal kot kriminalist teda- nje UNZ Celje. Leta 1969, ko se je upo- kojil, mu je tedanji direk- tor Novega tednika in Radia Celje Tone Skok ponudil ho- norarno zaposlitev in na- slednjih deset let je delal kot vodja trženja pri Novem ted- niku, kjer ga je po odhodu nadomestil sin Bojan. »Bili so zlati časi. Leta 1979, ko sem pri davčni upravi prija- vil dohodek, sem bil tretji najbogatejši Celjan...« Poda- tek so z veseljem objavili no- vinarji konkurenčnega časo- pisa, on pa se je takrat resnič- no upokojil; čeprav ni nikoli nehal dejavno delovati. 12 let je bil predsednik Društva upo- kojencev Karel Destovnik Ka- juh Celje in 8 let je predsedo- val Pevskemu društvu upoko- jencev Celje. Obe organiza- ciji sta ga počastili za dolgo- letno predano delo tako, da sta mu podelili naziv častne- ga predsednika. Z aktivnostmi pri Območ- nem združenju ZB NOB je za- čel že leta 1960, torej je v bor- čevski organizaciji dejaven že več kot 40 let. Člani predseds- tva Zveze borcev Slovenije, ki so mu v soboto v Celju po- delili najvišje odlikovanje. Zlato plaketo za delo v bor- čevski organizaciji, so se za to čast odločili tudi zato, ker je v minulem desetletju je po- skrbel za številne nove prire» ditve ter poskr- bel za izboljša- nje odnosov javnosti do te- matike NOB, predvsem v ohranjanju spomina na do- godke v Starem piskru. Med dosežke, zara- di katerih je bil predlagan za zlato plaketo, sodijo tri leta nadomeščanja prejšnjega predsednika Rista Gajška, ve- liko zaslug pa ima za uspe- šno prenovo organizacije Zve- ze borcev na Celjskem. Akcija, v katero vse svoje mo- či uperja v zadnjem času, je pobuda, da bi Celju vrnili Trg svobode. »Celje je Trg svobo- de že imelo in povsem nesmi- selno je, da ga nima več. Svo- boda je pojem, ki se dviguje nad vse vojne in druge dogod- ke, je beseda, za katero si Ce- lje zasluži, da je po njej poi- menovana ena celjskih ulic.« Prav vseeno mu je, katere hiše bodo sodile pod trg s tem ime- nom, odločno pa se bo boril, da bo Trg svobode obsegal me- sto na sedanjem Gledališkem trgu, kjer stoji najvidnejše obe- ležje borcem NOB v Celju- spo- min na narodne heroje, ki so padli v 2. svetovni vojni. Naj- bolj pomembno se mu zdi ohranjati spomin na NOB; če- prav ne nasprotuje spomin- skim obeležjem za ljudi, ki so bili v NOB na napačni strani. »Spomin na vse, ki so življe- nja žrtvovali v vojni, je nujno potrebno ohraniti. Življenja padlim ne more vrniti nihče; sovraštvo pa je, vsaj s strani borcev NOB, že nekaj časa po- zabljeno...« ALMA M. SEDLAR Milan Batistič Žepnina Celjski mestni svetniki so na zadnji seji upravičencem do celodnevnega institucionalnega varstva s stalnim biva- liščem v Celju, namenili nekaj žepnine. Ta znaša 8704 tolarjev. Denar naj bi upravičenci namenili za prostovolj- no zdravstveno zavarovanje, nakup zdravil z negativne liste in za manjše osebne potrebe. Mestna občina Celje v celoti plača stroške oskrbe 204 upravičencem. BS Od Dunaja do Evrope Tretji najstarejši mestni hotel v Sloveniji slavi stoletnico v četrtek so na slavnost- nem večeru proslavili sto- letnico Hotela Evropa v Ce- lju, ki je pred sto leti odprl svoja vrata kot Hotel Me- sto Dunaj. Najstarejši še de- lujoči celjski mestni hotel ima ob jubileju kaj poka- zati, pa tudi načrtov za na- prej ne manjka. Jubilej je bil povod za po- govor z današnjim direktor- jem, Mirom Verdnikom, ki je najprej povedal, da bodo stoletnico praznovali celo le- to. »Hotel je bil nekoč giba- lo družabnega življenja v Ce- lju in to tradicijo skušamo nadaljevati,« je povedal Verd- nik. V knjigah gostov vseh teh let je najbrž mogoče najti kar nekaj uglednih imen... Žal so precej arhiva, pose- bej iz predvojnih let, uničile poplave. Iz ohranjenih knjig gostov pa lahko razberemo, da je bil leta 1969 gost hote- la maršal Tito s soprogo Jo- vanko. Gostili smo takrat še zelo redke gospodarske de- legacije, kitajsko, na primer, pa veliko športnikov in re- prezentanc. Koliko sob imate danes? Imamo 115 sob, s čimer smo srednje velik hotel v ka- tegoriji treh zvezdic. Polovi- co sob smo leta 2000 obno- vili. Pravite, da vam tradicija pomeni največ... Da. Že 1877 sta na tem pro- storu gostinsko dejavnost pri- čela zakonca Simonšek, ki sta gostilno z lepim vrtom leta 1902 prodala nemški hranil- no posojilni družbi, ta pa je zgradila Hotel Mesto Dunaj. Ta objekt z enako fasado stoji še danes. Smo torej med naj- starejšimi mestnimi hoteli v Sloveniji, mislim da tretji, za ljubljanskim Slonom in Unio- nom. Med obema vojnama je kopica hotelov, v Celju kar šest od osmih, zaradi gospo- darske krize propadlo. In kako je danes? Na žalost podobno. Po osa- mosvojitvi je povsem zamrl tako imenovani poslovni tu- rizem, ki je v osemdesetih le- tih cvetel. Takrat so bili celj- ski hoteli zasedeni več kot 80- odstotno, danes dosegamo komaj petino polne zasede- nosti. Skupna poprečna let- na zasedenost ne presega 12 tisoč gostov na leto, kar je slabo. Pri tem mi dosegamo okoli 40 odstotkov skupaj na- štetih nočitev, kar pa ni do- volj. Cilj je vsaj 10 tisoč no- čitev letno. Ko se je ustavil dotok gostov z vzhoda, je izo- stal pričakovan priliv gostov z zahoda. Še del tranzitnega turizma je odpeljala avtoce- sta. Zdaj so najpomembnej- ši gostje iz organiziranih tu- rističnih skupin, preko agen- cij. Zanje pripravljamo trid- nevne programe bivanja, med katerimi se usmerjamo na turistično ponudbo Celja z zaledjem in Ptuja s Sloven- skimi goricami. Slovite kot hotel z dobro kuhinjo... Tako v kuhinji kot v slaš- čičarni se skušamo držati tra- dicije. Pred dnevi sem preli- staval ohranjene jedilnike in ne razlikujejo se kaj dosti od današnjih. Z našim jedilni- kom ohranjamo prehranje- valne navade Slovencev, ki so začenjali z lahkimi predjed- mi, nadaljevali z juhami, glav- nimi jedmi in vse začinili s sladicami. Kakšni pa so načrti? Predvsem želimo še naprej prodajati čim več nočitvenih zmogljivosti, kar pa nam us- peva samo ob večjih prazni- kih, veliki noči, novem le- tu... Vam je žal, da so pred le- ti podrli sloviti Evropin vrt in zgradili prizidek? Danes bi bilo bolje, če ga ne bi. A v časih, ko so zidali, so bile potrebe po sobah ve- like. Ostaja seveda nostalgi- ja za tem vrtom... Ste pa močno vpeti v celj- sko družabno življenje, pri- reditve se kar vrstijo, vztra- jate na tradiciji svoje kavar- ne, ki je edina v mestu... Naša kavarna je edina v me- stu, ki goji tako imenovani dunajski slog. Ima svoj čar, zgodovino in Celjani čez dan radi posedajo v njej. Večere, ko v mestu zavlada mrtvilo, želimo poživiti s prireditva- mi. Vsaj dve na mesec pri- pravimo in k sreči so dobro obiskane. To prakso bomo na- daljevali, saj Celje takšne ve- čere rabi. Žal smo pri posa- meznih prireditvah prostor- sko omejeni, a če bi bile pri- reditve, za katere je zanima- i)ja največ, omenim naj fran- coski večer, v večji dvorani, bi prireditve same izgubile kavarniški čar domačnosti. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Na večeru, ki so ga posvetili stoletnici hotela in ob tem v kavami odprli tudi stalno razstavo o zgodot hotela, je zbrane posebej navdušil nekdanji stalni pianist v kavami, Hubert Ankerst (ob klavirju). Direktor stoletnega hotela je Miro Verdnik. Športni park Pod Golovcem obvestilo investitorja Mestne občine Celje želite postati lastnik lokala v novo nastajajočem po slovno športnem centru Pod Golovcem? Obveščamo, da bo za prodajo v prvi polovici meseca maj! 2003 objavljen javni razpis za zbiranje ponudb za nakup po slovnih prostorov. Prostori se nahajajo v pritličju in dveh etažah tribunskega objeH ta najmodemejšega nogometnega stadiona v Sloveniji. Do prodajne faze bodo dokončani v avgustu 2003. Dokončani so do zaprte III. gradbene faze z vsemi instalacijski mi priključki v prostoru. Locirani so vzhodno proti aleji, ki si ga delimo s poslovnim cefl trom Mercator, kjer se nahaja tudi pet kino dvoran. Na voljo bo 3.070 m^ poslovnih oz. pisarniških površin od tega: • v pritličju 1.060 m^ - 6 lokalov • v 1. etaži 107 m^ - 10 lokalov • v drugi etaži: za pisarne 601 m^ - 8 pisarniških sklopov za VIP prostore 402 m^ - prodaja samo v kompletu V pritličju so predvideni poslovni prostori. V prvi etaži so predvideni prostori za poslovne prostore o^, pisarne. ^ V drugi etaži so predvideni prostori za pisame in VIP prostof® Informativne izhodiščne cene za m^ prostorov znašajo: • pritličje = 210.000,00 sit/m^ ' • prva etaža = 109.000,00 sit/m^ • druga etaža = 98.000,00 sit/m^ • VIP prostori = 130.000,00 sit/m^ | Pri izbiri bo upoštevano tudi: • višja ponujena cena od izklicne • odkup večjega števila lokalov oz. pisam Št. 18 - 29. april 2003 TEMA TEDNA 5 Borčevski podmladek Celjsko Območno združenje borcev NOB-ja je najbolj dejavno pri vključevanju mlajših članov v borčevsko organizacijo - Svoboda je nadstrankarski pojem v letih po Z. svetovni pjni so se udeleženci {)B-ja desetletja združe- jli v različnih organiza- ^h, ki jih je podpiral tudi ju-atni politični sistem, letih po osamosvojitvi je l2alo, da se bo pomen jB-ja za Slovence izgu- 1, pa vendar se to ni zgo- 0. Območno združenje rcev NOB-ja Celje je eden j dokazov, da je borčev- a organizacija v Slove- |i še vedno izjemno moč- 1, zanimivo pa je pred- em to, da je vanjo dejav- I vključenih vedno več lajših članov. Njihov na- tn je, da spomin na NOB I bi utonil v pozabo tudi item, ko nekdanjih bor- V ne bo več. Prav celjsko Območno Iruženje borcev NOB-ja, mu ob podpori ostalih anov predseduje Milan jtistič, je najuspešnejše ri vključevanju novih, ilajših članov v Zvezo druženj borcev NOB-ja lovenije (ZZB NOB). Šte- Hce so dovolj zgovorne; od ,600 članov območnega druženja NOB-ja je namreč ir 700 takšnih, ki so se ro- ii v letih, ko je bila 2. sve- ivna vojna že zdavnaj pre- iklost. Vabilo mlajšim člani Zveze borcev lahko ostanejo svojci borcev in vsi tfi, ki se zavedajo pomena lOB-ja za svobodno Slove- pravi Milan Batistič, ki na mestu predsednika ob- Dčnega združenja NOB-ja rije zamenjal dolgoletnega in danes častnega) predsed- nika Rista Gajška. »Od 1.600 članov na območju, ki ga po- kriva celjsko združenje, je le 900 takšnih, ki so bili dejan- sko udeleženci narodnoosvo- bodilnega boja. Vsi ostali so naši otroci, vnuki, nekdanji sodelavci v mladinskih delov- nih brigadah... Ljudje, ki ča- stijo pravičnost boja sloven- skega naroda in udeležencev NOB-ja za Slovenijo,« pravi Milan Batistič in dodaja: »Pov- prečna starost udeležencev NOB-ja je danes okoli 80 let in to dejstvo nas sili, da raz- mišljamo, kaj bo z organiza- cijo v bodoče. Glede na to, da je v 21 krajevnih organiza- cijah združenj borcev na Celj- skem že kar pet »mladih« predsednikov, osem mladin- cev opravlja vlogo tajnika, tri- je so podpredsedniki, 90 mlaj- ših članov pa deluje v odbo- rih krajevnih organov, se ne gre bati, da bi organizacija za- mrla, ko nas ne bo več.« V območnem odboru ZB- ia so Dosebei nonosni na no- ve člane iz vrst politikov. Vi- deti je, da ni pomembno, v kateri stranki so župani celj- skih občin; tako ali drugače vsi izražajo simpatije z zdru- ženjem. »Župan Vojnika Be- no Podergajs je doslej za ob- novo spomenikov NOB-ja v občini namenil že okoli 7 milijonov tolarjev, na razu- mevanje smo naleteli pri žu- panu Dobrne Milanu Brec- lu, posebej zanimivo pa je, da nam tudi štorski župan Franc Jazbec, sicer član SDS-a, za shod na Svetini vsa- ko leto nameni 700 tisoč to- larjev,« pravi Batistič in pou- darja, da se veljaki na Celj- skem za razliko od večine politikov v drugih sloven- skih občinah dobro zaveda- jo pomena spomina na NOB za slovensko zgodovino in prihodnost. »Dobro sodelu- jemo z vsemi političnimi strankami; verjetno prav za- to, ker je naša organizacija povsem nestrankarska. To smo dali jasno vedeti tudi ti- stim, ki so nam nekaj časa očitali: »A zdaj pa niste več >našikrahrl<.« V 4. razredu osnovne šole so se Viki in sošolci odpeljali na zaključni izlet v Maribor k Trem ribnikom. »Na pot sem šel v novem žametnem suknji- ču in pumpercah ter z zelenim pinčem s kurjim peresom na glavi. Vse sem dobil za darilo ob veliki noči. Zjutraj, pred odhodom, sem veselo igral na železniški postaji in dobil kar precej denarja. Tisti dan sem bil med bogatejšimi in sošol- ci, posebej še dekleta, so me imeli radi.« Po vinu idoliasa in denar v mladosti je Viki za novo leto veliko »ofiral« pri sorod- nikih in dobrih znancih. »Na Skalni kleti je stanovala teta, ki sem jo redno obiskoval, zai- gral pa sem tudi drugim, na primer družini Planine. Zgo- daj zjutraj se je pred njihovo hišo oglasila moja harmoni- ka. Vrata so se hitro odprla in veseli gospodar me je pozdra- vil z litrom vina in kozarcem. Ko pa je pred seboj zagledal otroka, se je vrnil v hišo ter prinesel klobaso in sto takrat- nih dinarjev.« Žena ni iioteia muziicanta Leta 1964 je Viki spoznal se- danjo ženo Teo. Veliko sta se pogovarjala. O vsem, razen o harmoniki ne, kajti Tea mu je glasno povedala, da imajo do- ma gostilno in da se z muzi- kantom ne bi nikoli poročila. Ker je bila ljubezen močnej- ša, je Viki svojo ljubezen do harmonike pred bodočo ženo enostavno zamolčal. Stopila sta pred oltar in pripravili so oh- cet. Najprej pri Vikiju doma, potem pa so se z vlakom od- peljali v Tomaško vas pri Slo- venj Gradcu na ženin dom. »Svatov nas je bilo za ves va- gon, v sosednjem pa je bila še ena družba s frajtonarico. Brat je šel ponjo in mi jo prinesel. Naša družba je veselo zaplo- skala, žena pa v jok. Zaigral sem znamenito koračnico »holchaker marš«, ki so jo mu- zikanti običajno igrali, ko je šla nevesta od doma.« Tea je kljub temu brez pri- pomb sprejela Vikija. Še več, po nekaj mesecih zbiranja pri- hrankov so namesto pralne- ga stroja kupili harmoniko. Pod pogojem, da se glasbe- nega dela loti resno. Dokler ni imel svoje har- monike, je bil Viki v stanju hoditi ure in ure za harmo- nikarji, ki so harmonike no- sili na ramah, ko so odhajali na razna igranja. Nekoč je za harmonikarjem šel kar mi- mo doma vse do Drakslerja v Tremerjah. Harmonikar je odšel v gostilno. Viki pa se je vrnil domov srečen, da je gledal »film« o harmoniki. Sin Viici in vnuicinja Ana Vikijev sin Viki se je za- čel učiti klavirsko harmo- niko in je tudi obiskoval glasbeno šolo. »Nisem mu dovolil, da bi se dotaknil frajtonarice. Vendar se je vseeno zgodilo, da sem ga nekega dne ulovil pri vaji z njo. Nič nisem rekel. Tisto leto se je Viki prvič pojavil na srečanju harmonikarjev frajtonarjev na Zlati harmo- niki, kjer je zmagal, nasled- nje leto pa je postal abso- lutni prvak.« Zdaj pa je Vikijevo naj- ljubše darilo vnukinja Ana, kadar igra klavir. »Obiskuje glasbeno šolo, kjer ima ču- dovito profesorico. Morda bo kdaj kasneje prijela tudi za harmoniko.« Viki Ašič iz Zagrada pri Celju postaja ena izmed le- gend v slovenski narodnoza- bavni glasbi. Ko zaigra na harmoniko v svoji znameniti drži in z neponovljivim na- smehom, omami celo tiste, ki niso ljubitelji te zvrsti glasbe. Čeprav ni več tako poskočen, kot je bil, pa so njegove melodije veliko bolj zrele in vrhunsko zaigrane. To je mojstrstvo, ki si brez pripomb zasluži vsa prizna- nja, ki jih je bil Viki Ašič deležen v zadnjem obdob- ju. Tudi letošnjega v Celju. TONE VRABL Leta 1971 je bila v prostorih Radia Celje v Gregorčičevi ulici v Celju avdicija za sodelovanje na Ptujskem festivalu. V komisiji so bili direktor Radia Ptuj Franci Plohi, znani glasbenik Tone Kmetec in tudi novinar Ivo Ciani, dolgoletni član strokovne komisije na ptujskem festivalu, ki je tudi napravil posnetek Vikija Ašiča na začetku njegove uspešne kariere. Itrstvo mu priznava tudi Slavko Avsenik (levo), s katerim se je Viki večkrat srečal in sta skupaj tudi zaigrala. Kva posebnostjo poučevanje starejših ljudi, ki bi se radi naučili igrati harmoniko. Redno ali občasno ga Se 20 do 25 harmonikarjev, od katerih je večina starejša od 60 let. Na posnetku je pet Vikijevih učencev 'eve): Marjan Mastnak, Stanko Zupane, Franc Selčan, Martin Guček (oba sta dobila pno harmoniko, ko sta slavila 60. rojstni dan) in Anton Ocvirk. Viki Ašič je v zadnjih tridesetih letih tudi redni so- delavec NT&RC-ja. Od samega začetka sodeluje pri akciji 100 kmečkih žensk na morje ter 2. januarja z glasbenimi prijatelji in vokalnimi skupinami obiskuje celjsko porodnišnico. Leta 2000 je prav zanjo napi- sal skladbo Otroci tisočletja, ki je postala tudi melo- dija leta na Radiu Celje. Večkrat je sam ali s svojim ansamblom igral na letečih uredništvih, raznih kon- certih in drugih praznikih. Št. 18 - 29. april 2003 12 Celjanke z odličnim znanjem v Bad Marienbergu v Nemčiji je bil med 7. in 12. aprilom mednarodni semi- nar o vlogi Evropske unije v svetu v organizaciji Evropske hiše. Srednja ekonomska šola se je na razpis za sodelovanje pri- javila kot edina šola iz Slo- venije. Poleg Slovenije so na seminarju o vlogi Evropske unije sodelova- le še Nemčija, Češka, Polj- ska in Francija. Vseh ude- ležencev je bilo okrog 50. Vsak od sodelujočih je predstavil svojo državo, glavni namen pa je bil raz- ložiti vlogo Evropske unije in pričakovanja vsake drža- ve ter strahove pri vstopu. Delo je v glavnem potekalo v delavnicah, v okviru ka- terih so se zelo podrobno pogovarjali o Evropski uniji, Natu, Varnostnem svetu. Skupnosti narodov... Pripravili so tudi tržnico dežel, kjer sta dijakinji Ja- sna Tlakar ter Aleša Kau- čič skupaj z mentorico med- narodnega seminarja o vlogi Evropske unije Greto Jen- ček promovirali Slovenijo s plakatom, predstavili sta naš jezik, hrano in podob- no. Dekleti sta izstopali ta- ko po znanju nemškega je- zika kot tudi po poznava- nju dejstev. Za Srednjo ekonomsko šolo Celje je bila udeležba na seminarju velik finanč- ni zalogaj, dobili pa so pod- poro Mestne občine Celje, Ministrstva za šolstvo in šport. Banke Celje in Zava- rovalnice Triglav. Na šoli si želijo še več takšnih izme- njav. Na Srednji ekonomski šo- li Celje trenutno sodeluje- jo še v enem Evropskem pro- jektu v okviru programa Co- menius z naslovom Moj svet, tvoj svet, naša Evropa. Zaključek projekta za celot- no Slovenijo pripravlja pro- fesorica Greta Jenček 7. ju- nija v Celju. Takrat bo tudi slovesna podelitev priznanj najboljšim udeležencem, ki jih bo izbral svetovalec za nemški jezik pri Zavodu RS za šolstvo Josef Proksch. SIMONA BRGLEZ Dijakinji Jasna Tlakar in Aleša Kaučič z mentorico Greto Jenček so bile edine predstavnice Slovenije na mednarodnem seminarju o vlogi Evropske unije v svetu. v SPOMIN Štefan VoH V pomladnem pišu so se nad odprtim grobom na Mestnem pokopališču v Ce- lju priklanjale jelke in ci- prese. In žvrgolele ptice v slovo. Na zadnje srečanje s Štefanom Volfom, igralcem in učiteljem, so prišli sode- lavci Šolskega centra Celje, Slovenskega ljudskega gle- dališča Celje, dijaki, prija- telji, poklicni kolegi... Štefan Volf je bil priljub- ljen med vsemi. S svojo bla- go nravjo, s posluhom do lju- di, posebej do mladih, ki jim je kot učitelj in vodja kul- turnih dejavnosti na Šol- skem centru Celje še do ne- davna, dokler mu je dopuš- čala bolezen, odpiral vra- ta v življenje, se je priljubil generacijam mladih. In je bil vzor marsikateremu sta- rejšemu kolegu. Bil je idealist. Korošec po rodu, ki ga je, mladeniča, pot od doma vodila na ljub- ljansko igralsko akademi- jo in nato za nekaj let na odrske deske Slovenskega ljudskega gledališča. V Celju si je ustvaril dom in druži- no. Pisalo se je leto 1964. A tenkočuten, kakor je bil, je iz sezone v sezono bolj spoz- naval, da je igralski poklic bolj kot lep trd in neizpro- sen. To ga je žalostih. In razočaran, ker je namesto velikih vlog, ki jih je poln zanosa pričakoval, dobival v večini manjše in pogosto (velikokrat po krivici) sla- be ocene kritikov, je leta 1973 klonil pred Talijo. Prevzel je ponujeno mesto vodje tehnike v gledališču in se spet, poln idealizma, lotil dela v zaedrju. Še ga je dosegel vonj gledaliških desk. Desk, ki pomenijo igralcu svet. »A sreče ni naš- lo ranjeno srce,« je ob odpr- tem grobu v svojem govoru kolegu v slogu dejal Borut Alujevič. S težkim srcem je I stil gledališče in skon koli več ni prišel med kolege. Znamenje, da tru ni nikoli odpustili redko, kadar je ver^ prišel, so ga bili kolegi\ merno veseli in upali je to znak odpuščanja' V novi vlogi učitelj Šolskem centru Celje. i| trpka spoznanja, s l^ mi se dandanes tako J sti srečujejo mladi, pr^ kako prav. Štefa, ki | šoli predaval tudi prk samoupravljanje s td marksizma, se je v ^ času prijelo ime Rdeči} Direktorica šole Mi Marovt je v svojem sodelavcu v slovo spol la, »da so sledi tistegl je šel pred nami, nepri Ijive, čeprav moram\ prepade, tako kot on,i raj zlesti sami.« ] Štefpaje imel navctd či: »Vse je relativno!« Sledi, ki ostajajo za 1 kot igralcem, so Frida Celjskih grofih, pa L& v Biichnerjevem Leone Leni ter še nekaj nji predstav za otroke in i dino. Tja med zvezdice so, drobnim belim venčko slovo pospremili trije nji vnučki: Luna, Nal in tic. In veter s koroške i ni nosi nad gomilo pei ki jo je Štefan tako rd pel: »...jaz sem en friŠi ger...« MATEJA POC Z OBČINSKIH SVETOV Proračun za lanske naložbe ŠTORE - Občinski svet je sprejel letošnji občinski prora- čun. Po njem je predvidenih 560 milijonov tolarjev prihod- kov ter za 40 milijonov manj odhodkov, proračunski prese- žek pa gre na račun pokrivanja obveznosti iz preteklih let. Med naložbami je 126 milijonov tolarjev za lani zaključe- no prenovo šole v Kompolah ter še 43 milijonov za lansko obnovo ceste Štore-Svetina. Tako za letos ni predvidenih nobenih večjih naložb, z izjemo 24 milijonov tolarjev za začetek gradnje čistilne naprave in kanalizacije. Gradili jo bodo za potrebe Kompol ter dela Prožinske vasi. (BJ) Komu štorska priznanja? ŠTORE - Za občinski praznik, ki ga bodo praznovali 30. maja, bodo podelili dve občinski priznanji. Bronasti grb občine bo prejelo mlado Športno-kulturno društvo Rudar Pečovje, ki organizira oglede planiških poletov, tradicio- nalni Barbarin pohod, predstavlja Štore na karnevalu v ob- čini Vojnik, vklj.učuje mladi ansambel Jurij ter še kaj. Bro- nasto plaketo namenjajo 70-letni občanki Anici Vengušt iz Laške vasi. Bila je ustanoviteljica ženske gasilske desetine, danes je članica veteranske desetine, odbornica in pevka zbora Bojansko ter dejavna na humanitarnem področju. (BJ) Denar za društva od maja ŠTORE - Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli pra- vilnik o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev v tej občini. Z njim je občina določila natančne pogoje, merila in postopek za sofinanciranje. Sredstva bodo lahko delili na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v prvi polovici maja. Nanj se bodo lahko prijavila vsa društva s sedežem v štorski občini. (BJ) Shod na koči Celjani se bodo na prvomajskem shodu zbrali, kot je to v navadi zadnjih pet let, na Celjski koči. Srečanje organizira najemnik koče podjetje KAC v sode- lovanju z Območno organizacijo sindikatov Celje. Nastopil bo Pihalni orkester štorskih železarjev, udeležence pa bo nagovoril sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Ladislav Kaluža. Srečanje se bo pričelo ob H. uri, za ples in zabavo pa bodo poskrbeli Okrogli muzikanti. BS Dan tabornikov Celjski taborniki so v so- boto praznovali 35 let ro- da Druge grupe odredov in dan zemlje. Praznik so obeležili tako, da so na celjskih ulicah po- stavili krožno pot s stojni- cami, na katerih so predstav- ljali pomen taborništva in nekatere taborniške vešči- ne. Krožna pot po Celju se je začela na zvezdi, kjer so postavili stojnico z informa- tivnim gradivom o taborni- kih. Nadaljevala se je do Slomškovega trga, kjer so taborniki učili ekološko os- veščenost in skrbeli za či- sto okolico. Za gledalce naj- bolj zanimivo je bilo na Tr- gu celjskih knezov, kjer so se lahko mimoidoči preiz- kusili v takoimenovanem A- janju, vezanju treh sušic v obliko črke A in hoji s tako nastalo črko A, ki še najbolj spominja na hojo s hodulja- mi. Na Gledališkem trgu je bila stojnica z anketo o ta- bornikih, tam pa so lahko mimoidoči tudi barvali taborniške slikanice. Pri ki- nu Metropol pa so predstav- ljali taborniško opremo in potrebščine za preživetje v naravi. Po uspešno zaključeni po- ti so vsi, ki so obhodili vse stojnice, dobili nagrado. Žal pa se je za prijeten spomla- danski sprehod po mestu odločilo vse premalo Celja- nov, čeprav je prav tabor- ništvo ena najbolj plemeni- tih in koristnih oblik orga- niziranega preživljanja pro- stega časa mladih. BRST Šolsko-občinski naveza šole celjske regije, ki so vključene v mednarodno mrežo UNESCO ASPnet oz. sprejete v nacionalno mre- žo UNESCO-vih šol, so mi- nuli petek na regijskem sre- čanju podpisale listino za- vezništva z Mestno občino Celje. »UNESCO ASPnet je sve- tovna mreža šol, ki si želijo sožitja, kulturo miru in se zavzemajo za skrb in poseb- no občutljivost za naravno in kulturno dediščino ter med- kulturno učenje,« pravi koor- dinatorica za UNESCO na Splošni in strokovni gimna- ziji Lava Tanja Plevnik. Le- tos mineva 50 let od začetka delovanja mreže in 10 let, od- kar je vanjo vstopila tud va slovenska šola. V ce regiji je osem UNESCO v Sloveniji pa jih je trem 36, ki delujejo v svetovnii ži in 37 takih, ki so bile vključene v slovensko rt nalno mrežo. Eden izmed proje^ mreže Korenine in krii^ zavzema predvsem za" njanje naravne in kultunT diščine. Šola nafnreč posvoji spomenik, ki g^ tem promovira ostaliin' pri tem lahko šole poi" jo občini Celje, s katei| bodo s skupnimi močnH dili prebuditi pred^ mestno jedro. Št. 18 - 29. april 2003 13 Občina proti državi o Občina Žalec zaradi izdaje gradbenih dovoljenj tožila Upravno enoto Žalec? va četrtkovi seji žalske- občinskega sveta je žu- jj Lojze Posedel napove- j možnost, da bo občina ^adi izdaje nekaterih jdbenih dovoljenj vloži- pritožbo ali pa tožbo zo- (Upravno enoto Žalec, problem je nastal predvsem ^di dveh hudih posegov v varovano območje Plevno. ylski občini sumijo, da je ajalec del pri rušenju žal- ega RRA-ja za potrebe žal- skega Hotela odvečni material deponiral na zavarovanem ob- močju Plevno, hkrati pa uni- čil cesto od Ložnice proti Plev- nemu. »Poškodovali so drevo- red, cesta pa za osebna vozila ni bila več prevozna,« je poja- snil vodja žalskega oddelka za varstvo okolja in urejanje pro- stora Aleksander Žolnir. Pri- stojni inšpektorji so ukrepali zoper izvajalca in lastnika gozd- ne parcele, na kateri je bil iz- vršen večji posek. Isto lokacijo, torej zaščite- no območje Plevno, je za od- laganje odvečnega zemeljske- ga materiala, ki nastaja pri gradnji skladišča končnih iz- delkov, izbral tudi Juteks ozi- roma izbrani podizvajalec del. Čeprav so bili v projektih opredeljeni odvozi na depo- nijo, pa v gradbenih dovolje- njih, ki jih je izdala žalska upravna enota, zagotovitev de- ponije ni bila posebej obrav- navana. V občini so-se o prob- lemu pogovarjali z okoljevars- tvenimi in gradbenimi inšpek- torji, vendar po pojasnilu Žol- nirja niso uspeli izvedeti, kdo je pristojen za ukrepanje. Pred četrtkovo sejo se je na izredni seji sestal občinski od- bor za varstvo okolja, ki je podprl postopke za sanacijo stanja in za iskanje nadomest- ne deponije ter tudi ukrepe proti investitorjem, lastnikom zemljišč in izvajalcem. Sana- cija ceste na Plevno bo po pre- dračunih stala skoraj 3 mili- jone tolarjev, za sanacijo de- ponije pa morajo v žalski ob- čini pridobiti ustrezne projek- te in dovoljenja. »Občina bo zaradi izdaje gradbenega do- voljenja zoper Upravno eno- to Žalec vložila pritožbo ozi- roma tožbo, zaenkrat pa iš- čemo najboljšo rešitev, kako to izpeljati,« je napovedal žal- ski župan Lojze Posedel. Po mnenju župana morajo v ob- čini varovati okolje in reagi- rati ob tako obsežnem nedo- voljenem posegu v prostor. Ob tem je načelnik Uprav- ne enote Žalec Marjan Žo- har pojasnil, da je po projek- tu za gradnjo v Juteksu odvoz odvečne zemljine predviden na trajno deponijo, vrhnja hu- musna plast pa se skladišči na gradbišču za urejanje novo- nastalih brežin. »Trajne depo- nije Žalec nima. Poleg tega pa iskanje deponije ni delo državne inštitucije, to je bre- me lastnika oziroma izvajal- ca. Minili so časi, da bi jim tudi to vnaprej predpisovali,« je povedal načelnik Žohar. URŠKA SELIŠNIK Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar je žalskim svetnikom posebej predstavil delo UE v minulem letu - med predstavitvijo pa o možni tožbi še ni bilo govora, saj so predvsem izpostavili problem občinske stavbe, ki jo je lani obiskalo več kot 40 tisoč državljanov. Po obljubah naj bi še letos posodobili šalterski sistem, v žalski občini pa bodo od servisa vlade skupnih služb zahtevali podroben rokovnik. Turizem z odmevom jia zadnjem srečanju žal- il svetnikov so svoje delo jdstavile tudi zveze šport- 1, kulturnih in turističnih jštev, del njihovega dela bo s L majem prevzel Za- 1 za kulturo, šport in turi- D Žalec, ki ga bo vodila ija Razboršek-Rehar. fee zveze bodo še naprej ob- jale in nadaljevale svoje po- DStvo, delo v zavodu pa bo no svojevrstna nadgradnja sedanjega dela. Sicer so v zi turističnih društev pove- t da se je v njihovo delo ijučilo več kot 800 Članov da dobro sodelujejo s po- pimi oblikami turistične- jpovezovanja, razen s Turi- no zvezo Spodnje Savinj- i doline. V Žalcu bi morali os pripraviti zaključno pri- iitev Turizmu pomaga last- I glava, vendar pa so v slo- nski turistični zvezi po be- lah župana Lojzeta Posede- vztrajali, da morajo pripra- i dvodnevno prireditev. Za odnevno dogajanje se orga- iatorji niso odločili in so zato |)ovedali organizacijo festi- b. »Zato smo bili neprijet- presenečeni, ko smo bili aprila povabljeni na enod- vno srečanje na Vransko,« povedal župan Posedel in dal, da imajo očitno neka- iposamezniki še veliko moč TZS-ju in tako Žalec nima Ijave, kot bi si jo zaslužil. Otroški pevski zbor Braslovče pod vodstvom Nevenke Marovt Otroci cele doline žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in I. OŠ Žalec sta minuli konec tedna pripravili območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov iz vseh osnovnih šol v Spodnji Savinjski dolini. Na reviji je v dveh delih nastopilo 18 zborov s skupno 765 pevci. Petje zborov je ocenjeval mag. Ivan Vrbančič iz Maribora, ki bo v naslednjih dneh podal strokovno oceno. TT raklon zemlji Turistično društvo in Os- »vna šola Polzela sta ob levu zemlje pripravila kroglo mizo z naslovom Plivi sodobnega kmetijs- ^ na okolje. V Žalcu so f^znik povezali s predsta- '•vijo ribnika Vrbje. Turistični podmladek pol- ^Iske šole je predstavil ra- '^l^ovalno nalogo Zemlja '^znuje, vplive kmetovanja ^okolje pa je zbranim pred- mag. Andrej Simon- ^ iz Inštituta za hmeljars- in pivovarstvo Žalec. ^Žalski občini so se dne- '' Zemlje poklonili s po- ''^bnejšo predstavitvijo za- snovanega vrbenskega rib- ki so ga marca za do- bo dveh let zaščitili kot na- ravni rezervat. O pomenu ribnika, edinega mokrišča v Spodnji Savinjski dolini, so v domu krajanov Vrbje spregovorili številni stro- kovnjaki. Odlok o zaščiti rib- nika je predstavil Aleksan- der Žolnir iz žalske obči- ne, o naravovarstvenem po- menu območja je spregovo- rila Mojca Tomažič iz celj- ske enote zavoda za varstvo narave, floro in favno je predstavil zasebni razisko- valec Milan Vogrin, pomen gozda pa Miran Orožim iz zavoda za gozdove. O ribo- gojništvu je govoril Marko Hrovat, o upravljanju zava- rovanega območja pa Dušan Praprotnik iz Krajevne skup- nosti Vrbje. Župan žalske občine Lojze Posedel je pou- daril, da je vrbenski biser premalo poznan ter da se v občini trudijo zaščititi vse naravne danosti, s katerimi se ponašajo. TT, US Mladi Polzelani med predstavitvijo raziskovalne naloge Ž OBČINSKIH SVETOV Proračun brez pretresov ŽALEC - Svetniki so sprejeli 2,37 milijarde tolarjev težak proračun, ki glede na prvo obravnavo ni doživel bistvenih sprememb. Sicer v občini računajo na dodatnih 16 milijo- nov tolarjev od prodaje prostorov POŠ Galicija in POŠ Veli- ka Pirešica ter zemljišča na območju farme Podlog, dodat- no pa so 3,5 milijona tolarjev namenili za novoustanovljeni mladinski svet, ki združuje vse mladinske organizacije v občini. Za 5 štipendij, ki jih bodo v prihodnjem šolskem letu podelili izbranim dijakom in študentom, so namenili milijon tolarjev, postavka pa naj bi se napolnila z donacija- mi. Ob sprejemu proračuna je največ očitkov letelo na pre- malo denarja za kmetijstvo in Krajevno skupnost Griže. Protest ali želja? ŽALEC - Mestni plinovodi Koper so se v občinah Polzela in Prebold zaradi majhnega števila odjemalcev odločili za po- sebno promocijsko ceno, zaradi česar je bila cena plina bis- tveno nižja kot za uporabnike v žalski občini. Zaradi protesta Žalčanov so prekinili z akcijo, čeprav menda v Žalcu niso protestirali proti promociji in cenam, temveč so želeli, da akcijo razširijo še na žalsko občino. US Končno proračun VRANSKO - Svetniki so minuli torek sprejeli proračun, katerega prihodki znašajo 284, odhodki pa dobrih 276 mili- jonov tolarjev. Znova se je pojavil problem Osnovne šole Vransko-Tabor, ki so ji namenili samo 7 milijonov tolarjev, kar naj ne bi zadoščalo niti za pokritje osnovnih stroškov. Župan Franc Sušnik je dejal, da je občina vedno vse plačala ■in da bo tako tudi letos. Če bodo stroški višji od 7 milijonov tolarjev, jih bo občina pokrila z rebalansom. Poleg proraču- na so sprejeli tudi načrt razvojnih programov občine do leta 2006, po katerem bodo uredili dve lokalni cesti, dve gozdni poti in tri javne poti. Predvidena je tudi obnova Schvventner- jeve hiše, za katero so že zagotovljena sredstva iz državnega proračuna. Na državni denar računajo tudi pri gradnji nove telovadnice za OŠ Vransko-Tabor. Boj za vodo VRANSKO - Svetniki so preložili razpravo o predlogu načr- ta Javnega komunalnega podjetja Žalec glede letošnjih naložb v vodovode. Za vse naložbe je predvidenih 8,7 milijona tolar- jev, svetnike pa je motila naložba za nov vodovod v Selu. Tam namreč že obstaja individualni vodovod, na katerega bi se lah- ko priključili tudi drugi porabniki. Vendar bi tako vodovod postal javen, vodo pa bi bilo treba plačevati, česar individualni porabniki doslej niso počeli. Po predlogu svetnikov naj bi se o gradnji vodovoda pogovorili kar s krajani v Selu. Po besedah svetnika Darka Kramarja, ki je podobno zborovanje med krajani že organiziral, pa seja ni rešitev, saj naj bi se krajani zelo prepi- rali, zaradi česar so konstruktivni pogovori skoraj nemogoči. ŠO Star najemnik s pogoji PREBOLD - V občini so objavili javni razpis za najem ba- zena, na katerega sta se z nepopolnimi vlogami prijavila dva interesenta, zaradi česar so vlogi zavrnili. Svetniki so na zad- nji seji soglašali, da bodo dosedanjemu najemniku Društvu Žvajga, če do 25. maja uredi bazen in okolico, podaljšali najemno pogodbo za leto dni. Novosti v knjižnici PREBOLD - Po sklepu svetnikov morajo v Medobčinski matični knjižnici Žalec dvakrat letno poročati o novih knji- gah. Odkar so knjižnico preselili v nove prostore, se je obisk bistveno povečal, zato razmišljajo o povečanju odpiralnih dni ter nakupu računalnika. Smiselna bi bila povezava ob- činske in šolske knjižnice, o čemer bodo razmislili tudi v ministrstvu za šolstvo. Radar namesto iežečiii policajev Po napovedi svetnika Gregorja Volka Petrovskega bodo v Gotovljah med prazniki zbirali podpise za po- stavitev hitrostnih ovir na cesti Podlog-Gotovlje. O tem je seznanil tudi žalske občinske svetnike, vendar sta tako žalski župan Lojze Posedel kot vodja občinskega oddel- ka Aleksander Žolnir prepričana, da ležeči policaji niso pra- va rešitev. »Hitrostne ovire so učinkovite le, če so postavljene v obliki asfaltne kocke, vse druge izvedbe pa so krajani na tak ali drugačen način uničili. Še za kocko so na Ložnici zahteva- li, da bi jo prestavili za 20 metrov... Skratka, gre za večno zgodbo, ki nima konca,« je menil Žolnir, župan Posedel pa je dodal, da so za gradnjo tovrstnih ovir namenili že milijone tolarjev, rezultatov pa nimajo. Edini rešitvi sta red in spošto- vanje predpisov, pot do teh pa tudi strožje policijske kontro- le. Zato se bodo predstavniki občine pogovorili s predstavni- ki Policijske postaje Žalec, da bi izdelali načrt kontrole hi- trosti v naseljih in izven ter na lokalnih cestah in javnih po- teh, nakup merilnika hitrosti pa bi sofinancirala občina. Št. 18 - 29. april 2003 14 Dneifi praznovanja v Taboru Slavnostno v petek - Šentjurskemu sejmu zagodlo vreme Tabor je bil minuli teden v znamenju praznovanja ob- činskega praznika. Priredi- tve so se začele že v sredo, na petkovi slavnostni seji so podelili občinske nagrade, praznovanje pa se je zaklju- čilo v nedeljo s tradicional- nim šentjurskim sejmom. Na petkovo slavnostno se- jo občinskega sveta v Domu Krajanov je župan Vilko Jaz- binšek prišel v spremstvu pra- porščakov in zelenega Juri- ja. V svojem uvodnem govo- ru je župan govoril o prihod- nosti občine Tabor, ki bo te- meljila na investicijskih de- lih. Gradili bodo predvsem infrastrukturo in poslovno- upravni objekt, v katerem bo imela nove prostore tudi ob- činska uprava. Župan je ob- ljubil tudi gradnjo novih pro- storov podružnične šole Vransko-Tabor, ki naj bi se začela leta 2005. Županove- mu govoru je sledila podeli- tev svetniških priponk občin- skim svetnikom, nato pa je župan podelil občinske na- grade. Zlati plaketi sta dobi- li Julijana Juhart in Manja Drnovšek, priznanja Obči- ne Tabor so dobili Branko Florijan, Alojz Rak in PGD Ojstriška vas, priznanje žu- pana pa je pripadlo mlade- mu Primožu Šketu. Slove- snost sta z glasbo zaključila Moški pevski zbor in Savinj- ski rogisti KD Ivan Cankar. Sobota je bila v Taboru zelo športna. Na nogometnem tur- nirju za pokal Občine Tabor je zmagala ekipa Pondorja, na nogometni tekmi med žup- niki (ekipa Pax) in župani pa so zmagali župniki s 5:1, kljub temu, da je župan na petkovi seji obljubil prav nas- protno. Nedeljskemu šentjur- skemu sejmu pa je ponaga- jalo vreme. Jutranja povor- ka konjenikov, oldtimerjev in kolesarjev starinskih ko- les je zaradi dežja odpadla, konjeniki so se zato predsta- vili popoldne. Prav tako je odpadel prikaz kmečkih opravil. Ko se je končno po- kazalo sonce, pa je priredi- tveni prostor zaživel. Ob 15. uri se je začela tudi veselica, ki jo je organiziralo PGD Oj- striška vas, nastopil pa je an- sambel Braneta Klavžarja z gosti Vitezi polk in valčkov ter še veliko drugih. Na sejmu so se zabavali in ustvarjali tudi otroci. Že do- poldne se je v Osnovni šoli Tabor začel otroški ex-tem- pore, ki ga je priredila likov- na sekcija »Mavrica« Kultur- nega društva Ivan Cankar Ta- bor v sklopu mednarodnega društva otroci otrokom. Otro- ci so s suhimi barvicami, ak- vareli in vodenimi barvicami slikali in risali na neskončnem papirju oz. na roli papirja, ki se je odvila za vsakega otro- ka, ki se pridružil ostalim. Vsa dela, ki so jih otroci ustvari- li, so bila takoj razstavljena, konec maja pa jih bodo po- stavili na ogled v Celju in še enkrat v Taboru. ŠPELA OSET Otroške domiselnosti slabo vreme ni pokvarilo. Najbogatejši v Taboru Iz poročila o poslovanju gospodarstva, ki so ga za lani pripravili v Upravni enoti Ža- lec, je razvidno, da je na območju UE nara- slo število brezposelnih, zmanjšalo se je šte- vilo delovno aktivnega prebivalstva, skup- no pa je na tem območju več kot 41 tisoč prebivalcev. Povprečna bruto plača na območju UE Ža- lec zaostaja za Slovenijo za skoraj 23 odstot- kov, nekoliko manj, 19,2 odstotka, pa pov- prečna neto plača. Po podatkih za predlansko leto so bili najbogatejši v občini Braslovče, za lani pa so podatki o bruto plačah precej dru- gačni, saj imajo največje bruto plače v občini Tabor (227 tisoč tolarjev), za njimi so Žalča- ni, v občinah Prebold in Polzela pa se pov- prečne bruto plače vrtijo okrog 167 tisoč to- larjev. Skupno je bilo na zadnji dan lanskega leta 2.643 brezposelnih, največjo, 18,7-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti beležijo v občini Prebold, najnižjo (11 %) pa v občini Polzela. Na območju UE je lani prenočilo skoraj 14 tisoč oseb, od tega samo v Žalcu več kot 13 tisoč. Skupno je registriranih 2.045 gospodar- skih subjektov, med največjimi izvozniki, tu- di v slovenskem merilu, pa so Juteks in No- vem Car Interrior design iz Žalca ter Sip Šem- peter. US »Ekipa« ZD Žalec z donatorji. Srčni prijatelj Farmacevtska družba Kr- ka je Zdravstvenemu domu Žalec iz sklada Srčni prija- telj podarila dopplerski apa- rat za merjenje perfuzijskih tlakov. Aparat je namenjen osnov- ni zdravstveni dejavnosti in omogoča zgodnje odkriva- nje sprememb na ožilju okončin. Podobne aparate, kupljene s sredstvi iz Skla- da srčni prijatelj, bodo po- darili 41 ZD v Sloveniji. Po- leg žalskega in šmarskega zdravstvenega doma ga bo- do sredi maja podarili še Zdravstvenemu domu Celje. I NAKRiiTKO 1 Postaja za večjo varnost v Spodnjih Grušovljah so pred kratkim odprli novo avt, busno postajo, hkrati pa tudi uradno prižgali luči javne raj svetljave. Nova postaja je pomembna pridobitev predvs^i za učence, ki se vozijo v OŠ Šempeter, in tudi zato so denj za gradnjo prispevali vsi krajani. Slavnostni trak je prere^ Jože Cetina, ki je daroval zemljo, med donatorji pa je še vj imen. Postajo in otroke je blagoslovil šempetrski župuj Mirko Škoflek, družabno srečanje pa se je potegnilo d večernih ur. Najlepši v Žalcu I v žalski občini bodo tudi letos ocenjevali najlepše ure| ne kraje, hiše in kmetije. Projekt v sodelovanju z občj izvaja žalska zveza turističnih društev. V zvezi so se odlo li, da mesto Žalec izstopa iz vseh ocenjevalnih kriterijev primerjavi z ostalimi kraji v občini, zato bodo letos polj ocenjevanja krajev, hiš in kmetij, izvedli še tekmovanje] najlepši objekt v samem mestu Žalec. Prijavljeni obješ bodo razvrščeni v štiri kategorije, in sicer stanovanjska hi oziroma blok, trgovina in gostinski lokal ter objekt gosp darske družbe oziroma samostojnega podjetnika. Prijavil ce za tekmovanje so na voljo pri vseh turističnih društvih' posameznih krajih, prijave za tekmovanje pa sprejema do konca maja. Posebna komisija bo prvi ogled oprav junija, drugega septembra, zaključno prireditev z razgla tvijo rezultatov pa bo oktobra. Atelškov koncert Na Rečici se je v petek zvečer pred nabito polno dvoraii predstavil domačin Darko Atelšek s svojimi učenci. DarS že več let poučuje igranje na frajtonarico, pod njegov^ mentorstvom pa so zrasli številni mladi glasbeniki. Poli harmonikarjev je prispeval tudi k oživiti Suške bande, ki" prav tako obogatila petkov večer. Program je povezoval B ris Kopitar. Mozilje praznuje v Mozirju so s številnimi prireditvami počastili krajev! praznik. Med najbolj odmevnimi so bili sobotno plezai^ na mlaj in povorka konjev ter nedeljska tradicionalna p reditev Družina poje, na kateri so nastopile družine iz ra ličnih slovenskih pokrajin, ki so letos prepevale pesmi' vojni, poslavljanju in odhodu v vojsko. Praznovanja hod zaključili v sredo ob 18. uri, ko bodo v mozirski galeil odprli razstavo likovnih del avtorjev, ki delujejo v mozirsi KS. Seveda pa je vse do 4. maja v Mozirskem gaju na ogle razstava z naslovom Festival cvetja, ki jo bo 1. maja obog til nastop Helene Blagne, 4. maja pa Nuše Derende. Od Gore Oljke do Graške Gore v Savinjski dolini bodo v čast prazniku zagoreli š® vilni kresovi, pripravljajo pa tudi več shodov. Na pred** čer praznika organizirana kresovanja napovedujejo Limbergu, Dobriši vasi, na sv. Jedrti, v koči na Gori, Andražu, na Polzeli, v Kaplji vasi... Športno društvo Andraž pripravlja prvomajsko srečanj na Gori Oljki, ki se bo pričelo že ob 8. uri. V sodelovanj med sindikati in Gasilskim društvom Grajska vas se bo d 11. uri začelo prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanii kjer bodo nastopili člani pihalne godbe Tekstilne tovan Prebold, slavnostni govornik pa bo Forto Turk. Krajane 1 boj in Griž bodo zbudili njihovi godbeniki, srečanje v t mu pod Reško planino pa pripravljajo tudi preboldski p ninci. Prvomajska srečanja v organizaciji žalskih športB društev pripravljajo še na Brnici in na Gori. Eno večjih 1 vomajskih je tudi vsakoletno srečanje na Graški Gori v i ganizaciji velenjske enote svobodnih sindikatov. Srečal se bo pričelo ob 11 uri, povezali pa ga bodo s številni športnimi in družabnimi igrami. Že na predvečer prazni ob 19. uri pa se bo v Nazarjah pričel 24-urni maratoni malem nogometu, ki prerašča v pravi nogometni spektak Št. 18 - 29. april 2003 15 If zelenje odet ali na konju sedeč Jurij J Laškem sledijo ljudskemu izročilu, v Šentjurju so jurjevanje raztegnili na ves mesec Na Jurijevo, v četrtek do- oldne, je izpred OŠ Primo- j Trubarja v Laškem kre- ila povorka deklic in deč- jv na čelu z Zelenim Ju- jem. S hrupom in tniščem, i so ga zganjali, so z neba regnali črne oblake, v ko- ire pa nabrali toliko da- IV, da je bilo cvrtnjaka ob iključku jurjevanja več Dt dovolj. V Laškem so tako že štiri- ajstič pripravili jurjevanje po :ških ulicah, v katerem je le- )S sodelovalo okoli 250 trok razredne stopnje ter uči- elji, pri pripravah pa so jim omagali v Odboru za etno lejavnosti Možnar. Jurjevanje ; namreč uvrščeno v sklop ^drnih, narodopisnih poseb- osti Laškega. Kako se je praz- ovalo v starih časih, je v svojih apisih temeljito obdelal tu- i zgodovinar Ignacij Orožen, ilaj deklice z rožnimi venč- 3 na glavah ter dečki z rogo- ! in »prdeci« sledijo Zelene- lu Juriju, z glasnim truščem a po vzgledu starega običaja aščane prosijo darov. Jurjevanje so zaključili s astirskimi plesi in rajalni- i igrami na šolskem igriš- u, kjer so iz nabranih darov fipravili tudi tradicionalni vrtnjak oziroma ocvrta mešana jajca s slanino. Či- to za zaključek so izbrali še lajdaljši in najglasnejši rog iziroma fantiča, četrtošolca nitjo Jančiča, ki je z njim la letošnjem jurjevanju pov- račil največ trušča. Juljeva povorka šele v soboto v Šentjurju, kjer velja Ve- selo jurjevanje za osrednjo uristično-zabavno prireditev ^ občini, so prve prireditve pripravili že IL aprila, od le- fšnjega jurjevanja pa se bo- lo s koncertom slovenskih judskih viž Tolovaja Mataja Poslovili v nedeljo zvečer, v cerkvi na Botričnici. Minuli konec tedna so v sklopu jurjevanja pripravili ro- manje po Slomškovi pešpoti in Jurjev pohod domačih šo- larjev, fantje so merili moči in spretnosti na Jurjevih fan- tovskih igrah, kot novost pa so svoje jurjevanje, poimeno- vano Šentživ, prvič priredili tu- di najmlajšim. V Ipavčevi uli- ci v Zgornjem trgu je obisko- valce vabila srednjeveška trž- nica z obogateno ponudbo do- brot, ki so jih pripravile kmeč- ke ženske, ter najboljših vin šentjurskih vinogradnikov, na 13. Jurjevi reviji odraslih pev- skih zborov in vokalnih sku- pin občin Šentjur in Dobje pa je zapelo 13 skupin. Vrhunec letošnjega Vesele- ga jurjevanja bo z Jurjevo po- vorko konjskih vpreg in ko- njenikov po šentjurskih ulicah v soboto po 14. uri, v soboto bo tudi Jurjev prodajni sejem pred prodajnim centom Lipa, Z Jurjevo srečanje pihalnih or- kestrov in godb ter revija na- rodno zabavnih ansamblov in pevcev občine Šentjur z nada- ljevanjem v Jurjevi veselici. V petek zvečer pripravljajo še Šent ročk, koncert mladih rok ansamblov z gostom Perom Lovšinom, v petek in soboto pa bo v Kulturnem domu Šent- jur tudi razstava zdravilnih ze- lišč, kulinaričnih dobrot, vin in cvetja." IVANA STAMEJČIČ Foto: MOJCA MAROT Zelenega Jurija je spremljalo okoli 250 šolarjev razredne stopnje OŠ Primoža Trubarja; deklice z rožnimi venčki na glavah, dečki pa z rogovi in »prdeci« v rokah. V Laškem v pripravi jurjevanja po trških ulicah zvesto sledijo ljudskemu izročilu. Tudi mi smo rekorderji! »Kaj bi se hvalili z rekordi le tisti v nemškem Mainzu in našem Ce- lju, ki so knjigo napisali in izdali v manj kot 12 urah, ko smo bili mi še hitrejši,« so bili ponosni nase pr- vošolčki OŠ Slivnica pri Celju. Učenci 1. razreda devetletke v Go- rici pri Slivnici so sami, ob pomoči učiteljice Martine Vodeb in vzgoji- teljice Zdenke Bevc, presegli vse re- korde v izdajanju knjig in v dveh šol- skih urah izdelali svojo knjigo z na- slovom Prvi izlet. IS Ob otvoritvi razstave karikatur Boža Kosa je starostnikom v Šentjurju zapel in zaigral Adi Smolar. O knjigi s karikaturistom V Šentjurju so svetovni dan knjige obeležili z nizom prireditev, vsako leto pa se praznika knjige spomnijo tudi v Domu starejših, kjer imajo tudi dobro obiskan knjižnični oddelek. Potem, ko so se starostniki lani srečali s pisateljem Tonetom Partljičem, jih je letos obiskal karikaturist Božo Kos. Razstava njegovih karikatur bo na ogled vse do 17. maja, ob njenem odprtju pa je s priložnostnim koncertom nastopil tudi Adi Smolar. Člani Literarnega društva Šentjur so tudi letos na Mest- nem trgu ob posebni stojnici ponujali svoje knjige Šentjurča- nom - naj jih kupijo zato, da bi jih podarili svojim bližnjim. V Knjižnici Šentjur so praznik knjige obeležili z razstavo Teh knjig ni še nihče vzel v roke, v knjižnici na Ponikvi pa so poz- dravili svoje najmlajše obiskovalce na uri pravljic. IS, Foto: MATEJ NOVAK V Domu starejših Šentjur bo razstava karikatur Boža Kosa na ogled do 17. maja. Laško Delavski shod s kulturnim programom bo pri Planinskem domu na Šmohorju v četrtek, 1. maja, ob 11. uri. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov pripravlja sreča- nje skupaj z najemnikom Planinskega doma na Šmohorju, udeležencem bo zaigrala Godba na pihala iz Laškega, slav- nostna govornica bo sekretarka odborov sindikatov dejav- nosti v Območni organizaciji sindikatov Celje Milica Daba- novič, za prešerno rajanje pa bo skrbel Duo Pepelnjak. Šentjur Delavski shod s kulturnim programom bo pri Planinskem domu na Resevni v četrtek, 1. maja, ob 11. uri. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Celje pripravlja srečanje v sodelovanju s Planinskim društvom Šentjur in najemnikom Planinskega doma na Resevni; z vrha Resevne bodo zadoneli zvoki Pihalne godbe iz Šentjurja, zapela bo skupina pevcev Prijatelji Resevne, pozdravni nagovor pa bo imel predsednik Območne organizacije SKEI Celje (Sindi- kat kovinske in elektroindustrije Slovenije) Vojko Kocman. Za dobro razpoloženje po uradnem delu srečanja bo skrbel ansambel Stanka Mikole. Št. 18 - 29. april 2003 16 Niso verjeli svojim očem Občinski svetniki v Ro- gaški Slatini so izvedeli na svoji zadnji seji šokantne novice. V zgodbi v zvezi z lastništvom osrednjega zdraviliškega parka je na- mreč prišlo do popolnega preobrata. Nekateri najprej niso mogli verjeti svojim očem. Na mizi jih je pričakovalo gradivo s fotokopijami zad- njih dopisov med občino ter delniško družbo Zdravilišče Rogaška. Kot smo že poro- čali, je zdravilišče marca po- nudilo občini v dar osrednji park, zaščiteni naselbinski spomenik. Gre za darilo, ki prinaša zaradi rednega vzdr- ževanja več kot deset milijo- nov tolarjev obveznosti na le- to. Svetniki so zato takšno drago darilo pred mesecem dni ogorčeno odklonili, pri tem pa niso skoparili s kriti- kami na račun vodstva del- niške družbe. »Rogaška Sla- tina je molzna krava, ki jo molzejo novi lastniki, tisto kar pušča za seboj, pa naj po- čistijo domačini,« je bilo ta- krat slišati ogorčenje iz svet- niških vrst. Župan mag. Branko Kidrič Jih je miril s pojasnilom, da občina daril, ki ji prinašajo finančne ob- veznosti, po svojih aktih niti ne more sprejeti. In kaj se je zgodilo? Ob- činska uprava je komaj pol meseca po tej seji pisno sez- nanila direktorja Zdraviliš- ča, da je pripravljena ponud- bo ponovno pretehtati. To po- meni, da je občina vendar le pripravljena prevzeti osred- nji park v svojo last. Novo, spet šokantno pre- senečenje, je pomenil pisni odgovor zdraviliškega di- rektorja Iztoka Lipovška. Ta je županu 23. aprila spo- ročil odločitev svojega nad- zornega sveta, »da ta odsto- pa od svojega sklepa o brez- plačnem prenosu površin osrednjega parka v last Ob- čine Rogaška Slatina.« Kot poglavitni razlog navaja, da je občinski svet takšno po- budo konec marca zavrnil soglasno. In kaj je privedlo občin- sko upravo k temu, da si je po novem celo zaželela last- ništvo centralnega parka? Župan Kidrič je svetnikom pojasnil, da mu je naknad- no uspelo uskladiti tri glav- ne zavezance za vzdrževanje parkovnih površin (lastnike nekaterih hotelov ter Tera- pije) . Ti so pripravljeni v pri- hodnjih desetih letih za v^, ževanje osrednjega par letno prispevati po 10 mi jonov tolarjev ter se o t^ pisno obvezati. Pri tem zj tevajo, da postane lastu parka občina. Takšni možnosti se sei da nobena pametna občins uprava ne bi odrekla. Z i bi lahko rešili veliko križi ki se porajajo v zvezi z va ževanjem slatinskih zelec površin. BRANE JERANl Sotla v novih prostoriii Šmarčani izvajajo projekta EU za vso savinjsko regijo v Šmarju pri Jelšah so v četrtek slovesno odprli no- ve prostore razvojne agen- cije Sotla, ki jo je ustanovi- lo šest gospodarsko šibkih občin Obsotelja in Kozjan- skega. Agencija je bila us- tanovljena zaradi povezo- vanja tega območja v raz- voju malega gospodarstva, podjetništva in kmetijstva. Agencija Sotla zato sode- luje z različnimi ustanovami v regiji, državi in Evropski uniji. Maja bo minilo dve le- ti odkar deluje. Sicer pa je najpomembnejša naloga Sot- le projekt kreditiranja malega gospodarstva in kmetijstva z javnimi razpisi. Tako prejme kredite s posredovanjem Sot- le letno približno dvajset kre- ditojemalcev. Letno je razpi- sanih od 50 do 60 milijonov tolarjev. Najpomembnejša letošnja projekta Sotle sta iz evrop- skega programa Phare, ki ju izvajajo Šmarčani za celot- no savinjsko statistično regi- jo. To sta projekta Žensko podjetništvo (med ciljnimi skupinama so tudi brezposel- ne ženske in kmečke gospo- dinje) ter Usposabljanje tu- rističnih vodnikov. Za oba projekta namenja EU tri če- trtine sredstev, preostanek občine. Sicer pa Šmarčani nasploh izvajajo različne izo- braževalne delavnice tudi v Žalcu, Mozirju, Velenju ter Celju. Evropskima projektoma sledi po pomenu projekt Tr- ženja produktov ob turistič- nih poteh (razvojni program podeželja, ki ga s 70 odstot- ki sredstev podpira kmetij- sko ministrstvo). Namen pro- jekta je vzpodbujanje kme- tij ter podeželja nasploh za nove, dodatne dejavnosti. Za različne državne in evropske projekte ima Sotla letos v ce- loti odobrenih že 70 milijo- nov tolarjev, vendar med le- tom pričakujejo z različnih razpisov še več denarja. V agenciji nudijo poleg vse- ga svetovalne storitve za bo- doče ter obstoječe podjetni- ke (za bodoče brezplačno). S podjetniškim razmišlja- njem je treba začeti zgodaj, zato izvajajo tudi program Usmerjanje osnovnošolcev v podjetništvo (za osmošolce). V agenciji Sotli so štirje za- posleni, od tega trije preko javnih del. Direktorica Zin- ka Berk je prepričana, da bo v novih prostorih poslanstvo Sotle še lažje udejanjati. Agencija je dolgo domovala v šmarski občinsko-upravni stavbi, po novem je v obnov- ljenih prostorih tako imeno- vanega »starega sodišča«. Si- cer pa je bila oprema za no- ve prostore kupljena že iz pri- hodkov, ki jih je ustvarila Sot- la sama, s svojimi projekti. BRANE JERANKO ZiHKa Berk, direktorica razvojne agencije Sotla Na Boč z avtobusoni Na Boču, ki je med naj- bolj množičnimi prvomaj- skimi cilji, letos uradne pri- reditve ne bo. Še več, cesta na Boč bo zaradi varovanja tamkajšnjega krajinskega parka ter rastišča veliko- nočnice zaprta. K temu so privedla prete- kla prvomajska šotorjenja na Bočki Ravni (pri planinskem domu), kurjenje v naravi, ogrožanje rastišča velikonoč- nice, puščanje smeti ter dru- ga škoda na območju krajin- skega parka. Zato bo cesta za- prta kar pet letošnjih praz- ničnih dni (to je 26., 27. in 30. aprila ter 1. in 2. maja), do planinskega doma pa bo vozil vse dni zapore avtobij Najbolj zaželeni so sev^ pešci. I Gre za prvomajski piloi projekt celjskega in maribu skega zavoda za Varstvo k^ turne dediščine okoliški planinskih društev, občin ti krajevnih skupnosti pod ft čem. ! Kaj skrivajo zasebne police? V Šmarju pri Jelšah so pripravili ob dnevu knjige zanimivo dvodnevno razstai Domača knjižnica je razstavila stare knjige ter druge tiskane zanimivosti iz tamkaj njih zasebnih zbirk. Najstarejša razstavljena knjiga je bila misal iz leta 1687, ki je v lasti šmarske župni Med najzanimivejšimi knjigami so bile prav tako originalne izdaje del Simona Gregorčii Antona Aškerca ter Antona Martina Slomška. Obiskovalci so tako spoznali največje zai mivosti iz domačih knjižnic sedanjega župana, knjižničarke, nekdanjega zdravnika li gerja ter drugih občanov. Med razstavljenimi tiski je bila celo originalna osmrtnica pisal Ija Jakoba Sketa, rojaka iz Mestinja. 1 Najstarejšo razstavljeno knjigo so prinesli iz šmarskega župnišča. Gre za misal iz leta 1687. Prodajalna bo občinska Občina Rogaška Slatina bo lahko uresničila svojo name- ro, da uredi v nekdanji industrijski prodajalni tovarne KORS od 10 do 15 socialnih stanovanj. Na javnem razpisu za prodajo poslopja je uspela s ponudbo, da ga kupi za 22,5 milijona tolarjev. Na listi čakajočih za socialna stanova- nja je trenutno 25 prosilcev, približno polovica pa bo kot kaže stanovala v nekdanji industrijski prodajalni. BJ Florjanjevanje v Podsredli PGD Podsreda bo 4. maja pripravilo florjanjevanje s prevzemom novega kombi vo- zila, za katerega sta denar zbrala društvo in občina Koz- je. Srečanje se bo začelo ob 14. uri z mašo v domači cerk- vi ter nadaljevalo s prevze- mom in blagoslovom avto- mobila, sledilo pa bo florja- njevanje. TV Po srečanju revija v Kozjen^ Moški pevski zbor Koz- je bo skupaj z Javnim skla- dom RS za kulturne dejav- nosti Šmarje pri Jelšah 3. maja pripravil 12. srečanje kozjanskih pevskih zbo- rov. Letos bo prvič namesto sre- čanja revija, ki jo bo poslu- šal Nikolaj Žličar iz Velenja. Po reviji bo vsem nastopajo- čim poslal pismo z oceno na- stopa. Za to obliko so se od- ločili v želji po nadaljnji kva- litetni rasti petja na Kozjan- skem. Revija bo v dvorani gasil- skega doma, začela se bo ob 19. uri, nastopilo pa bo' najst zborov in manjših ^ kalnih skupin z okoli 270 P ci. Vsak zbor bo zapel ^ pesmi po lastnem izboru,' koncu pa bodo združeni zapeli tri pesmi. TONE VRA^ Št. 18 - 29. april 2003 17 I Možje z rogovi lesetletje Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve - Vsega je kriv Viktor Kovač jjerski rogisti iz Nove ye so znani sirom po pniji- Naj bo sprejem os- Ica Mount Everesta na iKu, položitev temeljne- Itamna celjske čistilne rave, koncert s sloven- ji filharmoniki ali na- ipred papežem - povsod rečujemo. Med nami so itlet. \) tej priložnosti so pri- sili v soboto veliki jubi- (koncert v domači Novi m, po desetletju bodo ili nove obleke, ki do iovanja še niso bile kon- To je leto, ko hitijo spo- nazaj, za vseh deset let... tej priložnosti je izšla o kskih rogistih tudi ob- j brošura. stanovitelj Štajerskih ro- )v je bil Viktor Kovač iz E Cerkve, danes predsed- tojerskih rogistov ter nji- najstarejši član. V mla- ietih je bil zdomec na Ba- ikem, kjer so se mu pri- lili rogovi. Pred tridese- ileti je bil nato med po- iiiki ustanovitve Celjskih stov. Veliko let je igral z li, nakar so se med nji- pojavili različni pogledi glasbeno usmeritev, išlo je do resnih razha- , V Celju so bili za be- )ve. Kovač je bil navdu- nad zahtevnejšimi es-ro- LTi so bistveno večji ter nejših tonov. Med nasto- a na srečanju na Bavar- je opazil, da za drugi- alpskimi narodi z rogovi stajajo. Lepo igrate, toda (■izvedbi smo pri nas igrali red dvajsetimi leti, je de- odja nemških rogistov. lor se je končal tako, da ivač v domači Novi Cerkvi ustanovil Štajerske rogiste, ki prisegajo na es-rogove. Danes so Štajerski rogisti edini iz Slo- venije, ki nastopajo na tujem v es-izvedbi, so ponosni na vojniškem koncu. Sicer pa je igranje z rogovi posebej pri- ljubljeno v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Češki ter tudi na Hrvaškem. V Sloveniji je vsega skupaj več kot deset sku- pin rogistov. Med rogisti v Novi Cerkvi je devet članov, večinoma ob- čanov Vojnika, pa tudi iz Škof- je vasi, Runtol in Štor. Nji- hov vodja je Franc Purgaj, poleg Kovača igrajo z njim Uroš Grad, Franc Čakš, Kle- men Kotnik, Tomo Viden- šek. Marko Gunzek, Matej Grajžl in Darko Pilih. Or- ganizirani so kot Kulturno umetniško društvo Štajerski rogisti. Pred desetletjem so začeli igrati v navadnih lovskih ob- lekah in klobukih, pozneje so se uspeli obleči v poseb- ne uniforme, ki so paša za oči. Danes le še od daleč, zato se bodo v kratkem preoblekli v nove. Prve ro- gove so kupili na Češkem, zanje je Viktor Kovač zalo- žil denar kar iz lastnega že- pa. Štajerski rogisti vadijo v domači hiši ustanovitelja Kovača, v Novi Cerkvi. Kljub temu, da je v Novi Cerkvi izjemno bogato kul- turno ustvarjanje, z več zbo- ri ter pihalno godbo, pra- vega prostora za njihove va- je v tem kraju žal še ni. A so Štajerski rogisti vseeno uspešni tudi na tujih odrih, v Avstriji, Nemčiji ter Ita- liji. Tako so lani na medna- rodnem tekmovanju v La- vantu v Avstriji prejeli zla- to odličje, uspešni so bili tudi na velikem mednarod- nem tekmovanju rogistov v Bambergu v Nemčiji. V tej državi so lani nastopili kar trikrat. Predlani so nastopili na Trgu sv. Petra v Vatikanu, imeli skupni koncert z ro- gisti Slovenske filharmonije, bili na več srečanjih rogi- stov v Avstriji... Pri tem imajo grenko izkušnjo iz Borovelj na avstrijskem Ko- roškem, kjer so sicer pre- jeli srebrno odličje. Za zla- to sta jim manjkali vsega dve točki, prišlo je do sloven- ske pritožbe. Komisija se je zaradi napake opravičila, za zlato pa so ostali kljub vse- mu prikrajšani. BRANE JERANKO Posnetek za KHetnico igranja. Štajerski rogisti v značilnih oblačilih. NA KRATKO 200 dreves, tisoč vrtnic Dan Zemlje so Konjičani zaznamovali s čiščenjem oko- lja, s sajenjem dreves in vrtnic. Okolje v Mestu cvetja in vina je bogatejše za več kot sto mladih skorževih dreves v bližini golf igrišča, za okoli sto drugih dreves, ki so razpo- rejena po mestu in za okoli tisoč vrtnic, ki krasijo mestne gredice. Tako Slovenske Konjice še bolj urejene pričakuje- jo letošnjih 50 tisoč izletnikov in predstavnike iz najbolj urejenih evropskih mest Entente florale, ki jih bodo gostili v septembru. Pol na pol Naselje Zlakova se je pri nastanku novih občin preselilo iz bistriške v zreško. Medtem ko občina Zreče v celoti sodi v konjiško upravno enoto, sodi naselje Zlakova še vedno v bistriško. Postopki za spremembo so izredno dolgotrajni. Na zadnji seji občinskega sveta je župan Jože Košir izrekel pričakovanje, da bodo končani šele do konca prihodnjega leta. Ni miru za Padešici Vrli v občini Zreče se po kratki prekinitvi ponovno ukvarjajo z zidavo počitniškega naselja na Padeškem Vrhu. Ko so bili vsi načrti že narejeni, se je proti njim izrekla večina kraja- nov Padeškega Vrha, saj naj bi počitniško naselje preveč prizadelo sedaj še neokrnjeno naravno okolje. Krajani so vložili tudi pritožbo na upravno sodišče. Ker jo je sodišče zavrnilo, bo o zidavah na Padeškem Vrhu ponovno razprav- ljala občinska komisija za okolje in prostor. Rocic Otočec v Mladinskem centru Dravinjske doline v Slovenskih Ko- njicah sprejemajo prijave glasbenih skupin za udeležbo na predizboru za Ročk Otočec 2003 do 30. aprila. Dve najbolj- ši skupini se bosta uvrstili v finalni izbor. MBP Na Stari grad in Golelc Konjičane in Zrečane bo L maja prebudila tradicionalna budnica godbe na pihala, nato pa se bodo Konjičani zbrali na Starem gradu, Zrečani pa, tako kot je tudi že leta v nava- di, na bližnjem Goleku (Brški travnik), kjer bo za vse po- trebno poskrbela Lovska družina Zreče. Ir Vojniicu spet bencin Vojniku je bila v četrtek slovesna otvoritev Petrolovega bencinskega servisa, ki je "Pnjal zastarelo črpalko (na fotografiji). Občani Vojnika ter Dobrne so se morali vse "ovembra oskrbovati v Celju ter Velenju, zato so pridobitve veseli. Sicer pa bodo v odprli še nov bencinski servis v Arclinu, ki ga je zgradila mednarodna družba ^P. BJ Izidop siren Na 4. občnem zboru Gasilske zveze Vojnik - Do- brna so sicer zadovoljni z opravljenim v lanskem le- tu, kljub temu pa so zaradi večje delovne učinkovitosti zamenjali nekaj članov po posameznih odborih. V zvezi deluje šest PGD-jev, pet v občini Vojnik in druš- tvo na Dobrni, s skupaj 318 operativnimi člani, kar je dva- krat več od zahtev zakona (140 gasilcev). V GZ-ju Voj- nik - Dobrna je trenutno 643 članov, od tega dve tretjini moških. Najštevilnejše je članstvo v starostni katego- riji od 28 do 45 let, veliko pa je tudi otrok in mladine. Lani se je izobraževanja udeležilo 30 gasilcev, enod- nevne praktične vaje v orga- nizaciji GZ-ja Slovenije na Igu pa 35. Na različnih tek- movanjih so lani imeli 29 de- setin, ki so osvojile deset pr- vih, osem drugih in štiri tretja mesta. Z usposabljanjem in udeležbo na tekmovanjih bo- do nadaljevali tudi v letoš- njem programu, v mesecu požarne varnosti pa bodo med drugim pripravili tradi- cionalno tekmovanje pionir- skih desetin ter osrednjo va- jo s postrojitvijo enot in teh- nike. Med letošnjimi investici- jami je nabava vozil za PCD Socka in Vojnik ter naprav za celotno GZ za odzračeva- nje zadimljenih prostorov. Na občnem zboru so med drugim opozorili na nera- zumljivo odločitev republiš- ke uprave za zaščito in reše- vanje, ki so večini GZ-jev v Sloveniji, tudi Vojnik - Do- brna, s 1. marcem brez pred- hodnih obvestil izklopili si- rene, ki menda niso kompa- tibilne z republiškim siste- mom alarmiranja. Tak na- čin alarmiranja naj bi ime- lo 32 odstotkov gasilskih zvez in društev v Sloveniji. »Zah- tevali smo pojasnilo in po- govore, do katerih naj bi priš- lo v naslednjih dneh,« je ne- prijetno situacijo pojasnil predsednik GZ-ja Vojnik - Dobrna Beno Podergajs in izrazil zadovoljstvo, da v tem času, ko uporabljajo drugačne načine alarmira- nja, ni prišlo do hujših ne- sreč. TONE VRABL Jurjevanje preloženo Vreme jo je zagodlo organizatorjem tradicionalnega Ju- rijevega festivala v Slovenskih Konjicah. Ker je prireditev v celoti na prostem, so jo z minule nedelje prestavili na nedeljo, 11. maja. MBP Št. 18 - 29. april 2003 Rdečo nit zaključne prireditve so suvereno povezovali skomarski osnovnošolci Dan odprtih vrat Sicomarsice liiše Pod skupnim nazivom Dan odprtih vrat Skomarske hiše so preteklo nedeljo v va- sici Skomarje nad Zrečami pripravili celodnevni sklop prireditev, posvečenih oblet- nici rojstva Jurija Vodovni- ka in njegovemu godu ter dr- žavnemu prazniku - dnevu upora proti okupatorju. Ta- ko obliko praznovanja je že petič zapovrstjo organizira- lo zreško Kulturno društvo Vladko Mohorič v sodelova- nju z društvi in krajani Sko- marja. Za udeležence prireditev in druge obiskovalce je bila ves dan odprta Skomarska hiša, 200 let stara, lepo obnovljena kmečka hiša, Id jo želi njen lastnik, delniška družba Co- met, tudi na ta način kar naj- bolj približati najširšemu kro- gu obiskovalcev. Dopoldansko dogajanje je bilo namenjeno najmlajšim, ki so v prijetnem okolju »hij- še« prisluhnili uri pravljic, ob dveh popoldan pa je bilo že šesto srečanje pesnikov Južne- ga Pohorja in Dravinjske doli- ne. Tokrat se jih je zbralo dvaj- set, predvsem tistih, ki so se v preteklih treh letih že predsta- vili na literarnih večerih »Jaz mam en stari znucan koš«, ki jih v Skomarski hiši prireja sek- cija za ohranjanje kulturne de- diščine pri KUD Vladko Mo- horič. Osrednja tema srečanja so bila pravila za »kovanje ver- zov« s posebnim poudarkom na zgradbi pesmi, W jih je mož- no uglasbiti, moderator pa je bil publicist Anton Gričnik. Dogajanje se je nadaljevalo v prijetnem okolju skomarske cerkvice svetega Lamberta, kjer je bila ob jubileju in praz- niku spominska maša, za- ključna prireditev pa je bila v Domu tabornikov. Prisotnim, ki so do zadnjega kotička na- polnili dvorano, je ob prazni- kih spregovoril zreški župan, Jože Košir, v prijeten program pa je nastope skomarskih otrok, cerkvenih pevcev in fol- klorne skupine ter pevcev bra- tov Črešnar spletla domačin- ka, Magda Drozg. Dragocen kamenček v praznični mozaik so dodali še pesniki, udeleženci letošnjega srečanja, Turistič- no društvo Skomarje pa je pri- pravilo razstavo starih fotogra- fij in ob zaključku vse udele- žence še pogostilo. ZI TL.JIPELJ DOBREGA POČUTji Portoroški Hoteli Morje, ki so v večinski lasti holdinš- ke družbe Istrabenz, so od- prli vrata največjega centra za tradicionalno tajsko ma- sažo v Evropi, ki so ga poi- menovali Tempelj dobrega počutja. Center Wai Thai so Hoteli Morje odprli že januarja 2000 (center je takrat ob- segal 200 kvadratnih me- trov), zdaj pa so prostore za- radi izjemnega zanimanja domačih in tujih gostov raz- širili na 1.000 kvadratnih me- trov. Na ta način so prostor- sko združili masažni del s centrom za naravno nego obraza in telesa Wai Thai Be- auty. Za te programe je eks- kluzivno opremljenih 18 pro- storov; štirje s posebno opremo, ki omogoča različ- ne storitve: zmanjševanje maščobnih oblog, pomlaje- vanje (oxy-spa s kisikovo ko- moro), vodne terapije in ma- sažo z vročimi olji (oriental- ska miza hammam). Poseb- nost centra Wai Thai je po- nudba za pare; dvema go- stoma lahko v triurnem pro- gramu ponudijo parno aro- ma savno, sprostitev v jacuz- ziju (s pogledom na morje) in dve uri ekskluzivne tajske masaže. Center bo zaposloval 30 delavcev - poleg domačih strokovnjakov tudi 20 izkij nih tajskih maserjev in j serk. i Hoteli Morje so hkrati s ^ novitvijo centra Wai Thai v^ telu Riviera prenovili tudfl cepcijo in bar ter prenovij razširili hotelsko restavra^ Del naložbe je tudi uredjj sončne terase z letnim ba^ in novim paviljonom za m| tacijo, jogo in tai či, noJ pa je masaža ob sončnem] hodu in vzhodu. ] Skupna vrednost naloj znaša 500 milijonov tol^ Hoteli Morje predvidevajo^ bo novi Wai Thai že prilK)J leto dosegel 15 odstotkov lotnega prihodka. ' Celjska koča naj smučiče Celjska koča je dobila la- skavi naziv Slovensko naj smučišče v kategoriji manj- ših slovenskih smučišč. Tako so z glasovanjem od- ločili radijski poslušalci, bralci, obiskovalci turističnoinforma- tivnih spletnih strani in upo- rabniki snežnega telefona. Obi- skovalci smučišč so v akciji skupaj oddali 30.317 glasov. Zmaga Celjske koče je mar- sikoga presenetila, vsekakor pa je potrdila zadovoljstvo smu- čarjev z novostmi, ki so jih v ponudbi uspeli uvesti letos. Dobre snežne razmere so omo- gočile 72 smučarskih dni, ki jih je letos izkoristilo okoli 20 tisoč smučarjev. Naložba v umetno zasneževanje in posta- vitev dveh novih smučarskih vlečnic pa se je tako obresto- vala že v prvi sezoni. BS Na Rogli so v nedeljo za- ključili rekordno smučarsko sezono. Smučišča je obiska- lo 270 tisoč smučarjev, smu- ka pa je bila mogoča kar 145 dni. Rekordnemu številu obi- skovalcev je botrovala tudi re- kordna debelina snežne ode- je, ki je še prejšnji teden do- segala 40 centimetrov. MBP Št. 18 - 29. april 2003 KULTURA 19 i kočijo po oazi zdravja? Zbirka kočij in Pelikanove fotografije na Dobrni po Dobrni spet vo- jiočije, se ob ogledu sta- [OČij v depoju, ki je po- 2ačasno razstavišče, 5ujejo obiskovalci. Ob du starih fotografij z jvi Dobrne, prav tako lavljenih na Dobrni, pa ilca prevzame nostal- 23 starimi časi. jzstavo kočij iz zbirke Ija Lebra iz Vojnika je mi- Četrtek postavil na og- lokrajinski muzej Celje, a dne je Muzej novejše iovine Celje v sodelova- ; Termami in občino od- [azstavo starih fotografij stra Josipa Pelikana. Oba )dka obeležujeta častit- 600-obletnico tega-zdra- tega kraja, ki spet postaja [3 miru in zdravja«, kot naslov tudi razstava fo- ^fij. pčije so nova zbirka Po- nskega muzeja Celja, ki I pred kratkim odkupili jdar še ni v celoti plača- pravi Darja Pirkmajer). pe Dobrna so muzeju pri- ile na pomoč in uredile depo za hrambo teh kočij. Med njimi jih je nekaj že re- stavriranih. To delo je odhč- no opravil že zbiralec kočij, Karli Leber. Darja Pirkmajer, direk- torica Pokrajinskega mu- zeja Celje, se navdušuje nad tem, da bi kočije spet vozile po Dobrni, saj sta dve iz bogate zbirke šest- desetih zelo dobro ohra- njeni. Na otvoritev vožnje s kočijami se pripravljajo 8. maja, ko se bodo kot pr- vi z njimi lahko popeljali ministri, politiki in viso- ki funkcionarji, ki bodo prišli na simpozij na Do- brno. Kočije so stare od 100 do 120 let. Nekateri drugi izdel- ki iz te obsežne zbirke pa so celo starejši. V muzeju si bo- do prizadevali, da bi zbirko v depoju še dopolnili in da bi ljudem pokazali še več sta- rinskih prevoznih sredstev; od kočij do ciz in drugih vo- zičkov... Oaza miru in zdravja v Muzeju novejše zgodo- vine Celje so izbrah okoli 300 fotografij mojstra Josi- pa Pelikana in njegovih so- delavcev. Fotografije so iz 20. in 30. let 20. stoletja, ko je Josip Pelikan, podobno kot v Rogaški Slatini, tudi na Do- brni postavil svojo podruž- nico. Razstavo so naslovili Oaza miru in zdravja. Kot je ob razstavi poveda- la direktorica Muzeja novej- še zgodovine Celje Marija Počivavšek, je mojster Pe- likan s svojimi pomočniki fotografiral goste, ki so se sprehajali po parku ali po- čivali v naravi, zdraviliške stavbe, zdraviliški dom in os- tale objekte. Stare razgled- nice prikazujejo tudi nači- ne zdravljenja: od kopanja v termalni vodi, do zdrav- ljenja z blatnimi oblogami in znamenite sončne kope- li. Pelikan ni mogel niti mi- mo nekdaj zelo živahnega družabnega življenja, pre- življanja prostega časa v zdravilišču in izletov v oko- lico. Vsaka fotografija pri- poveduje svojo zgodbo. Vse to si bodo do konca leta na razstavi v Termah, v stari preši, pri vili Higia, z zani- manjem ogledovali današnji gostje. Razstava je nastala v sodelovanju z občino Dobr- na in s Termami. MATEJA PODJED Foto: PELIKAN (arhiv MNZ) Z zdraviliškim avtobusom na izletih po oazi miru. Kočije so nekdaj izdelovali v najrazličnejših oblikah glede na namen in uporabo. Pri nas so vozove in kočije izdelovali kolarji in kovači. Vrhunski izdelki tega znanja so najrazličnejši vozovi za praznične potrebe: zapravljivček, praznični voz za štiri osebe ali lincer, kočija s streho ali paruč, športna kočija za dve osebi, imenovana koleselj. Najpopularnejši na Slovenskem je vsekakor zapravljivček (fedrvagen - voz na vzmeti, flajšvagen - mesarski voz), ki so ga uporabljali za nakupovanje, vasova- nje, praznične in svatbene namene. eijske zvezde navdušile tstna občina Celje in lik urbane kulture Pil- ita minulo sredo orga- rala ustvarjanje najhi- > nastale knjige na sve- lekord je žal pripadel cem, ki so na dan knji- irav tako pisali najhi- b knjigo. Kljub vsemu so v Celju s projektom ske zvezde zadovoljni, je bil namen predvsem nocija knjige, s tem pa branja in bralnih na- »anajst pisateljev je svo- Sedila za knjigo Gea, 23. [103, hic et nune (Zem- 23. 4. 2003, tu in zdaj) salo v treh urah, v istem ipa so svoje delo opravi- tografi, katerih fotogra- fi prav tako zajete v knji- Ib 18. uri so na Trgu celj- knezov pred občino vsi estrpno pričakovali no- njigo, vendar je bilo tre- očakati, da se je na njej išilo lepilo, da ne bi med (ozom razpadla. Nekaj ut pred 19. uro je že bila oti do občine. Med ča- iem sta vzdušje stopnje- skupini Nude in Sloven- lolkalni projekt (STOP), s skladbo Nekje vmes ■^j minut po 19. uri tudi ^kali knjigo. Skladba je tako kot knjiga nastala v enem dnevu, premierno pa je bila predvajana na Radiu Celje. »Kljub temu, da knjiga ni bila natisnjena v 11 urah, pa je za vse, ki smo v projektu sodelovali, velik uspeh, da smo knjigo natisnili v manj kot 12 urah,« pravijo na ob- čini. Že naslednji dan so če- stitali Nemcem, ki jim je us- pelo knjigo natisniti že ob 17. uri. Ob tem pa dodajajo, da so se v Nemčiji na pro- jekt pripravljali eno leto. »Sploh pa namen projekta ni bilo tekmovanje, ampak da na nekoliko drugačen način predstavimo knjigo in vse, kar je z njo povezano,« pra- vi Roman Repnik iz Mest- ne občine Celje in dodaja, da že imajo ideje za nasled- nje leto, ki pa zaenkrat os- taja skrivnost. Knjiga je bila naprodaj že v sredo zvečer, še vedno pa izvode prodajajo po 5.666 tolarjev v Turistično infor- mativnem centru in knjigar- ni Antika. Deset izvodov, ki so ročno vezani, bodo pro- dali na dobrodelni dražbi po prvomajskih praznikih. Izkupiček bo namenjen na- kupu knjig za eno izmed knjižnic. ŠPELA OSET Foto: AŠ Celjsko najhitrejšo knjigo si ogledujejo župan Bojan Šrot, vodja njego- vega kabineta Aleksa Gajšek Krajnc, podžupan Stane Rozman in Ro- man Repnik, ki si je projekt zamislil. Fotke na ogled ponedeljek bo ob 18. uri 'Ijskem domu opus svo- ^rno-belih fotografij po- na ogled celjski foto- ' Silvo Blazinšek. "tografije, ki jih avtor opi- ' kot svoj pogled na og- ^ blišč, nežnosti in otož- ^ sedanjosti, bodo v Celj- domu na ogled ves maj. bo razstavil najnovejše fotografije, pa so te nekak- šna kontinuiteta fotografove- ga četrtstoletnega dela. Bla- zinšek je bil dolga leta član Foto-kino društva v Celju, so- deloval je tudi na številnih mednarodnih razstavah, s ka- terih je prihajal domov z ze- lo dobrimi kritikami in šte- vilnimi priznanji. Razstava je prodajna. BS Končani dnevi knjige Dnevi slovenske knjige so se minuli petek zaklju- čili z razglasitvijo rezul- tatov natečaja za najsta- rejšo slikanico, otroško knjigo in učbenik. Nate- čaj sta že četrto leto orga- nizirala Muzej novejše zgodovine Celje in knjigar- na Antika. Najstarejši med vsemi knjigami je bil v nemščini napisan učbenik Šola kemi- je iz leta 1850. Najstarejša otroška knjiga, ki je sode- lovala na natečaju, je delo Celjana Frana Roša Jureto- vo potovanje in še marsikaj iz leta 1930, najstarejša sli- kanica pa je delo Anice Čer- nejeve, tudi Celjanke, Sre- di domovine iz leta 1953. Bo- žo Mulej iz Antike je z na- tečajem zadovoljen, čeprav pravi, da »ljudje mislijo, da je knjiga stara šele, ko je stara več 100 let. Zanimanje pa je tudi za mlajše, tako da bo- mo naslednje leto poudari- li, da iščemo tudi knjige iz petdesetih, šestdesetih let.« Z dnevi knjige se je končala tudi knjižna tržnica, ki so jo Celjani lahko obiskali že os- mo leto. ŠO Letni koncert Pevsko društvo upoko- jencev Celje bo imelo svoj letni koncert v petek, 9. ma- ja, ob 19.30 v Narodnem domu. Gostje bodo člani Akademskega pevskega zbora Celje. OCENJUJEIVIO Izdelana kultura petja Pred dobrima dvema le- toma, po jubilejnem koncer- tu ob petdesetletnici, so sta- rejši pevci komornega moš- kega zbora iz Celja odšli ter ustanovili zbor »veteranov« in z veseljem ter zagnanost- jo z dirigentom prof. Ciri- lom Vertačnikom nadalje- vali pot v pevsko poustvar- jalnost. Naj mi avtor lepo oblikovanega koncertnega lista celovečernega koncer- ta ob počastitvi praznika Mestne občine Celje ne šte- je v zlo, če iz njega nave- dem nekaj njegovih tehtnih ugotovitev: »Kdor ima za se- boj na tisoče vaj in nasto- pov po domovini in vsej Evropi, številna domača in mednarodna tekmovanja, na katerih je prispeval svoj delež k najvišjim odličjem, predvsem pa spomine na prijateljsko druženje, ne mo- re kar vse pustiti in poza- biti. Praznina v duši išče le- poto doživetja in ta se v pev- cu ne more najti nikjer drug- je kot v petju.« Komornemu moškemu zboru, ki ga vodi mladi in glasbeno izobraženi Samo Ivačič in se je pred kratkim odlikoval v Mariboru na tek- movanju Naša pesem s sre- brnim odličjem, so lahko ve- terani še vedno v čast, saj svojih ambicij ne vzporeja- jo, dokazujejo pa umetniš-. ko kontinuiteto na dostojni ravni s sproščenim izvaja- njem programa, ki ga z ve- liko mero nostalgičnosti ob- navljajo in negujejo. Odli- kuje jih lep in polno zaokro- žen zvok predvsem v nižjih dinamičnih legah, solisti pa se trudijo potrditi svojo nek- danjo solistično tradicijo. Ambicije zbora in dirigen- ta temeljijo na realni oceni pevskih zmogljivosti, ki bi verjetno težko prenesla ze- lo izpostavljeno in ostro ka- tegorizacijo. V celjski glas- beni prostor se uvrščajo med zbore z občutljivo izdelano kulturo petja. O pravilnosti mojega razmišljanja priča polno zasedena dvorana in zadovoljni poslušalci. MARJAN LEBIČ Št. 18 - 29. april 2003 v zave^u drug drugem Sobotno popoldne z družino Gajšek Krajnc iz Celja Ko se je Aleksa zaljubila v Vikijev glas, se je začela ro- manca in z njo skupna pot, ki traja že sedemindvajset let. To je pot v družinskem zavetju treh ljudi, kajti vmes je bil še tisti najlepši in najsrečnejši dan, ko se je rodila Jerneja. Družina Gajšek Krajnc ima svoj dom v hiši z vrtom, cvet- jem in zelenjem v naselju No- va vas v Celju. S člani družine Gajšek Krajnc se pomenkujemo v njihovem man- sardnem stanovanju, kjer je vsak njegov del zgovoren: na primer dnevna soba s steno, vso prekri- to s knjigami, blizu dva tisoč jih je. Vzdolž sosednje stene je poli- ca, kjer se gnetejo spominki z vseh koncev sveta ter govorijo o poto- vanjih, družinskih dopustih in ne- pozabnih doživetjih. Pa umetniš- ke slike na stenah imajo prav ta- ko vsaka svojo zgodbo... »Sta kot dva ptička...« Sobota je, ko so spet vsi trije doma. »Vsak petek popoldne zač- nemo funkcionirati kot družina, konec tedna je tisti čas, ki ga pre- življamo skupaj in čim bolj in- tenzivno,« pripoveduje Aleksa Gajšek Krajnc, diplomirana psi- hologinja in magistra sociologi- je, ki je že deveto leto vodja ka- bineta župana Mestne občine Celje. Njen soprog Viki, magister obramboslovnih znanosti, je že skoraj desetletje zaposlen v Ljub- ljani, kjer na ministrstvu za obrambo in v generalštabu Slo- venske vojske opravlja najodgo- vornejše naloge, zdaj je načel- nik centra vojaških šol. »Takšen stil življenja ima to prednost, da se nikakor ne na- sitiš drug drugega. V teh de- vetih letih, ko sem čez teden slamnata vdova, sva se z Viki- jem naučila še bolj ceniti čas, ko sva skupaj,« pove Aleksa, Viki ji prikima, njuna hčerka Jerneja pa: »Moj oči ne gre ni- koli sam ven, vse kar počneta, počneta skupaj, sta kot dva ptička...« Jerneja, diplomirana politologinja, ki tekoče govori tri svetovne jezike, se je pred kratkim vrnila z juga Španije, kjer se je v okviru programa EU Leonardo da Vinci udeležila enomesečnega tečaja španš- čine, potem pa še dva meseca delala v Evropski informacij- ski pisarni za mlade v Sevilli. Nevesta v zelenem Sedemdeseta leta. Oba vzor- na mladinca, kiju povezujejo skup- ni interesi. Aleksa je predsedni- ca gimnazijske mladinske orga- nizacije, Viki je predsednik celj- ske občinske organizacije mladih. Oba se udeležujeta sestankov, ak- cij, prireditev za mlade. Kdaj in kako je Aleksa začutila, da ji Viki pomeni več, kot ostali vrstniki? »Velikokrat sva bila skupaj na se- stankih in prav nobena skrivnost ni, da me je Viki očaral s svojim glasom. Seveda pa ni bil le nje- gov lep glas, tudi delovno vztraj- nost sem pri njem občudovala; cele noči je študiral, veliko bral in sploh je bil poln akcije,« od- govori. Postaneta par in Aleksa neke- ga dne svojega fanta predstavi staršem. Piše se leto 1971. V na- slednjih letih se njuna vez krepi in leta 1976 skleneta, da se poro- čita. Viki se tega dne spominja: »Bila je lepa, klasična ohcet, okoli sedemdeset ljudi je bilo povab- ljenih. Takoj po poročnem obre- du smo se v ožjem krogu odpe- ljali na Stari grad, kjer je bilo fo- tografiranje. Aleksina poročna ob- leka je bila zelo lepa, v zeleni bar- vi.« Temu pa Aleksa pristavi: »In doma naju je že čakala skupna sobica, ki sva si jo lepo uredila, moj oče pa je sam izdelal pohiš- tvo zanjo.« Mladoporočenca se nato odpravita na poročno poto- vanje in se medita v Umagu, Li- pici, Postojni. Aleksa z ■ funkcil Zakonsko življenje' ve jasnejše obrise, no zaposlena v služb na na najrazličnejših in Aleksa svojega mo seznani, da je sprejo novo funkcijo ali zadi se nekega popoldne' neta domov, ima Alei pravljeno presenečen to ga pobara: »A veš zdaj dobila še eno fu* mu pove, da je na P* Poročni dan in fotografiranje na Starem gradu. Leto Jerneja je shodila in že dobila prve zobke Št. 18 - 29. april 2003 Tri generacije, tri device po horoskopu Lvna miza, za katero sta Aleksa in Viki presedela nešteto študijskih ur in si jo enakopravno delila V parku na ježi. Zadaj je dom družine Gajšek Krajnc Kristalni grb Mestne občine Celje za super študentko in diplomirano politologinjo Jernejo Krajnc srečna in nadaljnji me- [u 1978 se odvijajo v pri- iju rojstva. pred predvidenim dne- [oda Aleksa dobi vročino IV porodnišnico. Viki jo biskuje in lovi kratek čas žbenimi obveznostmi ter i. »Jaz po nekaj dneh do- jadke. Viki pa na sestan- ije bil za to napeto priča- prikrajšan. Malo kasne- i on izvedel, da je dobil pojasni Aleksa. Jernejo amo, ali je zadovoljna z , ki sta ji ga starša izbra- sem zadovoljna, vem pa bi bila Klemen, če bi se ot fant. Kasneje v gimna- letih se me je prijelo ime iNeja sem večinoma še kdaj tudi Nejči.« tri leta življenja do vsto- !c je Neja največ v družbi abice, ona jo varuje in vzgaja v času, ko sta star- ižbah, na sestankih ali »drugače odsotna. SožHje beneracij nje teče dalje, Jerneja gre btko, nato postane gim- kasneje študentka. Alek- a sta ves čas v pomem- 8)ah, oba ob odgovomem študirata. Aleksina star- ša, ki z veseljem priskočita na po- moč, ko je treba, živita v spod- njem delu hiše. Dve generaciji v lepem sožitju. Aleksa: »Moja starša nista nikoli posegala v našo dru- žino, vedno smo dali dihati drug drugemu. Živeli smo skupaj, a kljub temu vsak zase.« Lani decembra Aleksa izgubi hudo bolnega oče- ta. »Bil je čudovit človek,« pripom- ni Viki, Jerneja pa: »Nikoli se ni za nič pritoževal.« Zadnjih devet let je Viki čez teden v Ljubljani, njegova so- stanovalka je pred slabimi peti- mi leti postala Jerneja, študentka politologije na Fakulteti za druž- bene vede. Zdaj ima Neja v ro- kah tudi diplomo, opravila jo je s čisto desetico, povprečna oce- na vseh njenih izpitov pa je več kot devet! Za odličnost v času celotnega študija ji je Mestna občina Celje ob letošnjem praz- niku podelila kristalni grb. _bb- Vedno je imela že junija oprav- ljene vse izpite za tekoči letnik,« jo pohvali ponosni oče Viki, Neja pa pripomni: »Trimesečne brez- skrbne počitnice so bile dovolj močna motivacija za to.« Dve devici, en šicorpijon Aleksa je rojena v znamenju device. Viki v znamenju škor- pijona. Združljivost v različno- sti? »On bruha ideje, jaz ga kdaj prizemljim, če so njegove ideje le preveč nore, sicer pa različ- nosti premagujeva s kompromi- si,« pove Aleksa, Neja, ki je tudi devica, pa oceni, da ima dolo- čene značajske poteze po ma- mi in je zato bolj umirjen, ze- meljski tip, nekatere lastnosti pa so pri njej tipično očetove, na primer navduševanje nad raz- ličnimi hobiji, potovanji in razi- skovanji - radovednost, skrat- ka. No, v hiši je še ena devica, Aleksina mama, torej tri device pod isto streho. In delitev dela med zakon- cema? »Viki ureja vrt in občin- ski park s travnikom pred hišo, moja vloga je bolj gospodinjska. Ko je prišel k hiši, še žarnice ni znal zamenjati, sčasoma pa se je vsega naučil, celo pri kuhi se je osamosvojil, odkar je v službi v Ljubljani,« se Aleksa pošali. Skupna velika ljubezen čla- nov družine Gajšek Krajnc so potovanja, takšna nepozabna in polna nenavadnih doživetij. Vsa- ko leto se s skupino prijateljev odpravijo na kakšno dolgo ek- sotično pot. Lansko, deseto po- tovanje po vrsti, je bilo jadranje po Sredozemlju, predlani so si izbrali Maroko... Jerneja zadnja leta potuje zase, videla je že vso Evropo, vsako poletje se kam od- pravi in s teh potovanj pošilja razglednice svojemu Davorju. In bolj vsakdanji konjički? Viki ze- lo rad hodi v hribe in za hojo v naravi je navdušil tudi Alekso. Oba pogosto plavata in oba sta rada med ljudmi, denimo takrat, ko gresta na kakšno kulturno ali zabavno prireditev. Več kot dvaj- set let sta redna obiskovalca celj- skega gledališkega hrama. »Pogrešam teiff Bilo je pred leti, ko je bila Jer- neja z babico in dedkom na od- dihu v Podčetrtku in Aleksa se jim je čez čas pridružila. Hiša je bila prazna, ko se je Viki vrnil iz službe, na mizi pa je zagledal listek, na katerem je pisalo: »- Pogrešam te! Aleksa«. In kaj je storil Viki? Na vrat na nos se je odpeljal na Kozjansko in prišel za njo. »Svoje želje vedno izra- zim na nek subtilen način, saj veste, da si ženske želimo, da bi nam moški vsak dan pove- dali, da nas imajo radi. Ljube- zen se da izraziti na nešteto na- činov,« se Aleksa razneži in Vi- ki pripomni: »Midva drug mi- mo drugega ne znava živeti,« Jerneja pa: »Meni se zdita zelo pozorna drug do drugega.« Ali Viki ve, katera je Aleksina najljubša barva? »Zelena je bila njena barva že v mladosti in po- tem še veliko let, nežno zelena je bila tudi njena poročna oble- ka, v zadnjem obdobju pa je na prvem mestu oranžna barva,« se Viki Krajnc ne pusti zmesti. In njen najljubši parfum? »Diorjev Dune,« izstreli kot iz topa. Ga pri Aleksi kaj moti? Moti ga, ker jo mora vedno čakati, ko se kam odpravljata, še izvemo. Potem pa se oglasi Jerneja: »Ja, oči, am- pak moraš pa priznati, da ti vedno pol stvari pozabiš, mamici se pa to nikoli ne zgodi.« Zato pa se Vikiju nikoli ne zgodi, da bi po- zabil na Aleksin ali Nejin rojstni dan, na kakšno obletnico, po- sebno priložnost ali dogodek, ki je vreden vsaj šopka cvetja. Ze- lo pozoren soprog in oče je. Se zakonca Gajšek Krajnc spomnita prvega prepira, kakšnih tihih dnevov ali celo tednov? »- Pri svoji najboljši volji se nobe- nega resnega prepira ne spom- nim, tudi tihih dnevov ni bilo, kvečjemu sva vsak zase kdaj kak- šno užaljeno mulo popasla,« od- govori Aleksa. In še vprašanje za Jernejo: Je dobila od staršev kdaj kakšno klofuto? »Ne, niko- li, se je pa v času otroštva zgodi- lo, da je padla kakšna kazen. Spo- minjam se tudi, da sta se v mo- jih najstniških letih jezila, ker sem nosila strgane kavboj ke in kdaj prekoračila domač hora legalis« IMjena bela sobica Jerneja Krajnc ima lep in to- pel dom. Kako si ta diplomira- na politologinja zamišlja svojo prihodnost? _bbNič ne bi ime- la proti, če bi kot predstavnica tretje družinske generacije os- tala v tej hiši, kjer se počutim zelo udobno in varno. Ampak vse je odvisno od tega, kam me bo peljalo življenje, saj sem v obdobju, ko se mi poklicna ozi- roma nadaljnja študijska pot še- le oblikuje. Vem pa, da me bo, ne glede na prihodnje odloči- tve, v tej hiši vedno čakala mo- ja bela sobica.« »V Celju si bo Neja v svoji stro- ki težko našla službo, zato sva se z Alekso že sprijaznila z ver- jetnostjo, da bo njen prostor pri- hodnosti evropski trikotnik med Ljubljano, Ženevo in Brusljem. Pričakovati, da bo ostala tu z nama, bi bilo nerealno, sploh pa nisva toliko sebična, da bi jo pri njenih željah in načrtih omeje- vala,« so misli Vikija Krajnca o prihodnosti svoje hčerke. Potem smo se od vseh treh poslovili, se vmes ustavili še pri »mami Gajšek«, med potjo do- mov pa se spomnili drobne mi- sli, ki smo jo nekoč nekje pre- brali: Tam, kjer vlada velika lju- bezen, so vedno čudeži. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN in arhiv družine Gajšek Krajnc Lanska grška dopustniška razglednica. Maroko 2001 Vedno skupaj. Fotografija je nastala na eni izmed celjskih družabnih prireditev v letu 2000 Št. 18 - 29. april 2003 22 AKTUALNO POZOR, HUD PES V hudičevih sponah Vam povem, da je jeba. Zaob- ljubiti se, da boš pisal vseskozi in redno. Tale prispevek nasta- ja na Dunaju, na tipkovnici, ki nima šumnikov in sičnikov, za- to vnaprej premišljujem, kako bi se izognil slovenski tipično- sti. Za mano je težak teden. V Celje smo pripeljali neko novo elektridteto. Knjiga do se- daj še ni bila nikoli tako po- membna, kot je bila v prete- klih dveh tednih. Skupaj smo sodelovali ljudje iz povsem raz- ličnih diapazonov. Uspelo nam je, naredili smo velik organi- zacijski podvig in na osnovi te- ga sem optimističen kot že dolgo ne. Projekta »najhitreje nasta- le knjige« in »uvoda v dneve knji- ge« sta pravzaprav sovpadla v eno samo smer in pritegnila va- se ljudi, ki po nekakšni zarob- ljeni logiki nikoli ne bi sodili skupaj. Pa dosti o tem, bistve- no se mi zdi, da smo te dni vsi sodelovali, da je bilo Celje na naslovnicah in »ljubezen v zra- ku«. Kar pravkar pišem, nastaja ob pogledu na Prater sam, ker je cyber cafe poleg njega. Prak- tično gledam na mašinerije, ki smo jih včeraj obiskali družno s skupino. Sam sem se malen- kost zavlekel v kote, kjer sem pričakoval, da me ne bodo naš- li. Med vso adrenalinsko ma- šinerijo, med aparaturami, ki vzbujajo strah, grozo, podži- gajo adrenalin, med zračnimi puškami, ki so nekako anahro- ne v svoji večni nalogi odstrela vrvice z nagrado, med sladkor- nimi penami, med zasvojeni- mi mladci, sem našel prostor na klopci pred ogromnimi skulpturami, ki jih je nek du- najski umetnik postavil po vsej površini trga. Odpri sem si pi- vo, drugega, tretjega, še zme- raj pod vplivom prejšnjih dni in počasi se mi je duša vzdigo- vala proti nebu. Šele ob tem občutenju sem opazil, kaj sploh predstavljajo štiri figure in ne- kaj, kar sem imel za navaden, zmečkan prt. Zmečkan prt je predstavljal nekakšno maso. precej podobno masi, ki ti jo pripravijo ortopedi za povez zlomljenih členkov. Toda, zno- traj te zverižene mase si lahko, če si prišel bliže, razpoznal raz- lične obraze, ki so se popače- no žgali v neki notranji nape- tosti. Poleg njih je stal okorno sključen mož, po podobi so- deč, živec na začetku 20. sto- letja, v rokah je držal vrč in očit- no gasil pekoče bolečine duš. Na nasprotni strani je stala, ver- jetno, njegova žena, katere raz- korak je pričal o tem, da ko- maj stoji, vidi in razume vse, kar se odvija pred njo, a nav- kljub vsemu v rokah drži vrč, ker ga pač v rokah drži tudi mož. Pred tem prizorom stoji hudič. S hrbtom je obrnjen pro- ti nesrečnemu prizoru, strmi naravnost, brezbrižno, odloč- no, osorno. Njegova podoba je izdelana perfektno, ravnih, kla- sičnih linij, nikakor ne grotesk- no kot podobi smrtnikovvozad- ju. F^ed njim skačejo navadni ljudje, otroci, ki čakajo, da vsto- pijo na »admirala«, napravo, ki te katapultira v zrak in hip za- tem spusti s prostim padom. Presekalo me je, da sem prav- zaprav samo odslikava tega pri- zora, izstrelek, ki v naslednji sekundi pada proti prizom, kjer za hudičevim hrbtom gasimo njegove nakane, gasimo s po- božno nemočjo in naj me vrag, če tisti hip nisem zagledal ne- kih znanih besed, ki so se po- kadile iz pogašenega ognja duš, s hudičem v ospredju: »Sicer sem pa mnenja, da je potreb- no v Noriku narediti hmeljar- sko-pivovarniški muzej!« Ka- to. MOHOR HUDEJ V drugo ne bi šlo starejši vozniki bi le stežka spet opravili vozniški izpit Septembra lani je vodenje avtošole pri celjskem ZŠAM prevzel Robert Ašenberger, več kot primeren človek za to delo, saj ga pozna z vseh strani. Začel je namreč kot po- klicni voznik, nadaljeval kot inštruktor vožnje, nazadnje je bil član občinske izpitne ko- misije. Konkurenca je na tem po- dročju izredno ostra... Zlasti po letu 1990 so zasebne avtošole pričele ponujati bis- tveno boljše pogoje. Danes ima- mo na območju Celja 23 av- tošol. V primerljivi občini Kranj jih imajo vsega šest. Kon- kurenca sicer ni nič spornega, vprašljivi pa so prijemi, s ka- terimi pridobivajo kandidate. Če jim pri opravljanju teorije pomagajo tako, da jim poka- žejo že rešene pole, delajo dvojno škodo. Najprej svoje- mu imenu, pa tudi kandida- tu, saj mora manjkajoče teo- retično znanje nadomestiti med učenjem vožnje. Kakšna je vaša avtošola? Imamo tri nova vozila in tri zaposlene inštruktorje, imamo tudi kooperanta s tovornim vo- zilom. Se je pa obseg avtošole v zadnjih letih zmanjšal in že- lim si, da bi šolo ponovno spra- vili na raven, ki jo je imela, ko je bila edina v Celju. V popreč- ju pri vsakem našem inštruk- torju izpit opravi od 30 do 50 kandidatov letno, pri nekate- rih tudi do sto. Kaj pa ostale dejavnosti ZŠAM? Predvsem so to avtobusni prevozi, kjer imamo skoraj nov avtobus Neoplan, imamo tudi manjši, 17-sedežni avtobus in kombije, ki jih izposojamo. Po- memben del dejavnosti sta še avtomehanična delavnica in upravljanje z avtopoligonom Ljubečna, nepogrešljivo pa je tudi delo naših redarjev med večjimi prireditvami in sejmi v Celju. Kako je s preventivnimi ak- cijami in sodelovanjem s sve- drugih elektronskih medijih ali posredovanje in objavlja- nje reklamnih sporočil na drug način, ki je dostopen javnosti, če pravna oseba, za- sebnik ali posameznik ponu- ja oziroma reklamira delo na črno po določbah 3. člena te- ga zakona. Iz navedenega je razvidno, da bralka ne more opravljati čiščenja ali varstva otrok, če teh dejavnosti nima registri- ranih ali priglašenih, hkrati pa jih tudi ne more oglaše- vati. Če bi jih želela oprav- ljati ali oglaševati, bi mora- la biti samostojna podjetni- ca, imeti neko obliko gospo- darske družbe (npr. d.o.o.) ali pa biti vpisana v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Domnevam, da je tretja ob- lika opravljanja dejavnosti (osebno dopolnilno delo) za bralko najprimernejša, zla- sti zato, ker se med tovrstno tom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu? Zaradi sprememb v zakono- daji in zaradi vse večje zahtev- nosti in gostote prometa smo letos priredili predavanja za sta- rejše poklicne voznike. Našo ponudbo so sprejeli v vodstvu CM Celje in VOC-u, kjer smo za 98 poklicnih voznikov pri- pravili štiriumo izobraževanje. Tudi vozniki sami so bili pre- senečeni nad svojim nezna- njem. Že pred predavanjem smo dali nekaj voznikom v re- ševanje izpitno polo. Vsaj na polovico vprašanj so bili od- govori napačni... Veliko težav je z uporabo smernikov, pa z vožnjo v krožiščih in, dokaj pre- senetljivo, z vožnjo po avtoce- sti. Kakšen bi bil odstotek us- pešnosti voznikov, ki imajo izpit že več let? Brez dodatnih predavanj bi teoretični del izpita opravili le redki, pravilno bi rešili le kak- šno tretjino izpitne pole. Nek- daj izključno veljavno »desno« pravilo, na primer, je dopolnjeno s pravilom sreča- nja. Težave so zlasti v enako- vrednih križiščih, kar v praksi vidimo, ko so tam izklopljeni semaforji. Praktični del izpita bi opravil še manjši odstotek voznikov, ki imajo izpit že 10 ali več let. Odstotek bi bil med 10 in 15. Predvsem zato, ker pozabljamo, da je 90 odstot- kov vožnje opazovanje. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN delo šteje tudi občasna po- moč v gospodinjstvu in po- moč pri vzdrževanju stano- vanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih povr- šin ter delo na kmetiji, prav tako pa tudi občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na do- mu. Za priglasitev osebnega do- polnilnega dela in vpis v sez- nam zavezancev se mora bral- ka v času uradnih ur oglasiti na Upravni enoti Celje. Po pri- glasitvi bo lahko legalno opravljala svoje delo in v me- dijih objavljala ustrezne og- lase. Pri oglasih, s katerimi ženske ponujajo svoje telo oziroma erotične storitve, pa ne gre za delo na črno, temveč za prostitucijo, za pregon katere je pristojna policija.« MBP Robert Ašenberger Mestna Občina Celje, Trg celjskih knezov 9 Celje, na podlagi 51 člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93 , 74/98), Zakona o javnih financah (Ur.list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvar- nim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/ 2003) ter sklepom 5. seje Mestnega sveta Mestne občine Celje z dne 22.4.2003, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA * 1. Predmet prodaje je stavbno zemljišče na parceli št. 939/3 j k.o. Celje, v cca. površini 2240 m^, ki se nahaja ob Boži- - čevi ulici v Celju. ; 2. Na zemljišču iz 1. točke je skladno s pogoji iz Odloka o j spremembah in dopolnitvah ZN Otok III S -sever - jug (Ur list RS, štev. 45/02), predvidena izgradnja štirih atrijskih ali vrstnih hiš. Funkcionalno zemljišče posameznega objekta je cca. 450 | m^, zazidana površina enega objekta pa je 200 m^. ' Višina: pritličje + vkopana klet, dimenzije posameznega ob- , jekta: 18 x 15 m, z atrijem 10x7 m, etažnost: 200 m^, streha enokapnica, naklona 30-35°. ' Poleg stanovanjskih objektov je na tem zemljišču ob uvozu na Božičevo ulico, predvidena tudi izgradnja garažnega objekta dimenzij 7,5 x 19 m, s šestimi garažami, ki služijo ' stanovanjskim objektom. 3. Gena stavbnega zemljišča je izračunana na dan 15.4.2003 in znaša 11.673,60 SIT za 1 m^ stavbnega zemljišča, za skupno 2240 m^ pa znaša cena stavbnega zemljišča 26.148.864,00 SIT 4. Ceno stavbnega zemljišča je kupec - izbrani ponudnik dol- žan plačati v 8 (osmih) dneh po podpisu pogodbe. 5. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 15 (petnajst) dni po pravnomočnosti sklepa o izboru naju- godnejšega ponudnika. V primeru, da izbrani ponudnik v tem roku ne podpiše pogodbe, prodajalec zadrži varščino. 6. Rok za začetek gradnje je šest mesecev od dneva sklenitve pogodbe, rok izgradnje do III. gradbene faze pa najkasneje v treh letih od podpisa pogodbe o prodaji stavbnega zemljiš- ča. 7. Davek na promet nepremičnin, stroške overitve podpisa prodajalca in stroške izvedbe vpisa lastništva v zemljiško knjigo plača izbrani ponudnik. 8. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe - državlja- ni Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Repub- liki Sloveniji. 9. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višja ponujena cena. 10. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani po- nudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do ponedeljka, 19.5.2003 do 12.00 ure na naslov: Mest- na Občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg Celjskih knezov 8, z oznako "NE ODPIRAJ - Javno zbiranje ponudb - ZN Otok lil" . Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja. 11. Ponudbi je potrebno predložiti: - potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5 % od ponujene cene stavbnega zemljišča na transakcijski račun Mestne občine Celje št. 01211-0100002855, sklic na 28 75108- 7130007-28010003 (ponudniku, ki na razpisu ne bo us- pel, bo prodajalec varščino vrnil v 15 dneh po izboru naju- godnejšega ponudnika, izbranemu ponudniku pa jo bo vra- čunal v ceno ob plačilu); - za fizične osebe - potrdilo o državljanstvu RS; - za pravne osebe - izpisek iz sodnega registra iz katerega je razvidno, da imajo sedež v RS in ne sme biti starejši od 30 dni; 12. Odpiranje ponudb je javno in se bo vršilo v sejni sobi Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8 (dru- go nadstropje) v torek, 20.5.2003 ob 9.00 uri. Predstav- niki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpira- nju ponudb izkazati s pooblastilom ponudnika. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje stvamega in finančnega premo- ženja Mestne občine Celje In vse ponudnike obvestila o izbom najugodnejšega ponudnika v osmih dneh od dneva javnega odpiranja ponudb. 13. Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb nI zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji zemljišča z najugodnejšim po- ! nudnikom, oziroma lahko začeti postopek do sklenitve prav- nega posla ustavi. 14. Vsa pojasnila v zvezi s prodajo lahko zainteresirani ponudni- ki dobijo na Zavodu za planiranje in Izgradnjo Celje , tel. 03-426-56-04, g. Friderik Polutnik, univ.d.i.a. in Mojca Perše.univ.dipl. prav. tel. 03-426-56-34. MESTNA OBČINA CEUE MODRI TELEFON Delo na črno 52-letna bralka Terezija iz Celja sprašuje, zakaj ne more poiskati dela, kot je čiščenje ali varstvo otrok, preko oglasa v časopisu. Ostala je brez zaposlitve in bi bilo zanjo vsako delo izredno pomembno. »Zakaj pa lahko objavljajo oglase ženske, ki ponujajo svoje telo oziroma erotične stori- tve?« še želi vedeti. Na vprašanje odgovarja Pe- ter Krempuš, vodja celjske enote Tržnega inšpektorata RS: »Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, št. 36/00, v na- daljevanju ZPDZC) v 3. čle- nu prepoveduje opravljanje dela na črno, kamor med dru- gim šteje tudi primer, da po- sameznik opravlja delo in ni vpisan ali priglašen kot to do- loča ta ali drugi zakoni. Na podlagi 6. člena ZPDZC je pre- povedano naročanje in ob- javljanje oglasov v časopisih, revijah, radiu, televiziji in Do prihodnjega četrtka bo vaše kli- ce na Modrem telefonu sprejemala novinarka Janja Intihar. Na telefon- sko številko 031/56&^81 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri tele- fon lahko med ponedeljkom in pet- kom zastavite tudi po telefonu 42- 25-190. Št. 18 - 29. april 2003 ŠPORT 23 Tudi po praznikih Publikum v vodstuu! emi z Rudarjem in zmaga z Muro Celjanov - Polovičen izkupiček Šmarčanov: sledi vijolični derbi - Velenjčani na repu pjogometaši CMC Publikuma P precej razrahljali živce svojim fistašem Ob jezeru. Sprva so za- bavljali priložnosti, potem pa z iralcem več dopustili domači- diHi da so izenačili in so tako gubili dve dragoceni točki. Med- jn se je v Murski Soboti razpletlo lealno, saj je Olimpija (nezaslu- tno) izgubila. Celjani so nato z llično igro ugnali Muro, v boj 1 prvaka pa se je popolnoma vme- jl Maribor Pivovarna Laško, ki I nanizal že sedmo spomladan- [0 zmago. Med vodilno trojico i bil prost le še Publikum, ki pa o v nedeljo računal na Ero (go- li Mariborčane) in Primorje (v jdovščini bo igrala Olimpija). Pogled na lestvico je krasen, benem je lahko tudi varljiv, a de- insko imajo Celjani sedaj vse v ?ojih nogah. Odigrali bodo še tri fkme doma, s Primorjem, Ko- rom in Olimpijo ter dve v go- leh, v Šmartnem ob Paki in v Ljud- kem vrtu. Pet golov za štiri točke Marijan Pušnik vneto poudar- I, da Publikum še nikoli ni bil to- kokrat v eni sezoni na vrhu raz- redelnice. Malce s tem skuša uti- iti določene kritike, pa vendar mu ;po drugi strani v Velenju »počil im«. V slačilnici je po 2:2 kar od- levalo, toliko očitkov je Pušnik tresal na svoje varovance. Zavpil etudi: »Dosti mi je vsega!« Malce e je ohladil na hodniku, izvedel a poraz Olimpije in se vrnil v gar- lerobo ter igralcem še zadnjič gla- no raztolmačil, kakšno priložnost so spustili iz rok. Napovedal je za- ključek prekomernega zaupanja Andreju Kvasu, a ga je kljub te- mu postavil v začetno enajsterico le tri dni kasneje proti Muri. Glede razmerij na igrišču sta si bili sredi- na in sobotna tekma zelo podobni: Publikum je igral, napadal, prevla- doval, skratka imel žogo v nogah in zapravil kopico »šans«. Le da je v Velenju prejel dva gola. Prvega po neodločnosti Vladislava Lun- guja, ki je dobil močan udarec v palec desne noge in je le s pogle- dom spremljal vsaj 30-metrski pro- dor Dragana Sprečakoviča, dru- gega pa po napaki Aleksandra Še- lige, ki je žogo odbil v Šnofla, kon- čala pa je pri Alenu Mujanoviču, ki jo je poslal v nebranjeno mrežo. Publikum je tedaj za točko prehi- tel Olimpijo. Proti Muri so Celjani izkoristili sedmo priložnost v L polčasu, a pri 0:0 je Šeliga izničil »velenjski kiks«, ko je zaustavil strel Marja- na Dominka, ki je pred polčasom pri 1:0 še z glavo poskusil s štirih metrov, a je bil Šeliga spet na me- stu. Prva zadetka je dosegel An- drej Kvas, ki je po zmagi deloval, kot da se je znova rodil. A blestel je Dragan Čadikovski. Izkazal je manire virtuoza. Njegova preigra- vanja često ostanejo brez happy- enda. V 37. minuti je osmešil Bin- ga in zadel vratnico, odbita žoga se je motovilila Francu Cifru med nogami, kar je kaznoval Kvas. Tu- di pri drugem golu je Čadikovski odločilno (s peto) preusmeril žo- go do Kvasa, pri tretjem pa je Se- bastjan Gobec s predložkom na- šel Simona Sešlarja, ki je bil na- tančen pri strelu z glavo. Čadikov- ski pa je Ob jezeru prav tako igral glavno vlogo, sprva z asistenco Seš- larju, nato pa s čudovitim golom z glavo z domala roba kazenskega prostora. »Fantje, samo še sedem- krat moramo zmagati,« je zakli- cal Pušnik, ko so si nogometaši ča- kanje na toplo vodo polepšali s pit- jem hladnega piva. Med IL ma- jem in 1. junijem, torej v 22 dneh, bodo odigrali prav sedem tekem, vštevši še finalni pokala NZS z Olimpijo. »Mislim, da bosta kar obe trofeji pripadli nam,« je dejal 21-letni napadalec Dragan Čadi- kovski, najbolj nepredvidljivi mla- denič na slovenski sceni. Žoga je zanj še vedno ljubica, a moral bi jo imeti za ženo. Zmaga in poraz Koprčani so se maščevali Eri za nesrečni poraz pred začetkom zad- nje tretjine prvenstva, ko so Šmar- čani minimalno zmago dosegli v zadnjih sekundah srečanja. Tokrat so tri točke ostale na Obali po za- slugi Patrika Ipavca, medtem ko so njegovi soigralci zapravili kar nekaj lepih priložosti. Alfred Jer- maniš je tokrat opravljal le tre- nersko funkcijo in z ustrezno tak- tiko Koprčane pripeljal do pomem- bne zmage. Šmarčani so tokrat igra- li brez prvega strelca Ramiza Smaj- loviča, ki ima poškodovano no- go. Na klop pa se je po bolezni vrnil glavni trener Borut Jarc, ki je izpustil sredino srečanje z Dra- vogradom. Njegova odsotnost se v Šmartnem ob Paki ni' poznala. saj so vijolice povsem nadigrale koroške tekmece in s tremi zadet- ki v dravograjski mreži navdušile domače gledalce. Tekmo je po Jar- čevih navodilih iz bolniške poste- lje, vodil njegov namestnik Peter Irman, ki se mu je premierni na- stop zelo dobro izšel. Sobotna tek- meca, Era in Koper, sta pred zad- njimi petimi krogi poravnana na četrtem mestu, tako da bo do konca prvenstva še zelo zanimivo. Mari- borčani so se že precej odlepili od zasledovalcev na tretjem mestu in se povsem približali vodilnima. Se bo njihov zmagoviti spomladan- ski niz končal v Šmartnem ob Pa- ki? Mnogi so v to prepričani. Era v vijoličnem derbiju igra vedno iz- jemno motivirano, še posebej z večno »nesojenim« trenerjem Ma- ribora Jarcem. Morda že usoden poraz Velenjčani, ki so v prejšnjih dveh krogih krojili vrh lestvice v ligi Simobil, so tokrat izgubili po- membno srečanje z Ljubljano. Če- prav so v Šiški prikazali več od gostiteljev, so zapravili preveč pri- ložnosti za končno veselje. Po- novno je bil uspešen realizator le Alen Mujanovič, ki je praktično edini, ki se lahko enakovredno meri s tekmeci. Dražen Žeželj je izkoristil svoji priložnosti in za- gotovil tri točke Ljubljani, ki lah- ko zdaj verjetno že mirno nada- ljuje prvenstvo. Izjemen je bil predvsem Žežljev drugi, odločil- ni gol, ko je s preskakovanjem žoge izločil Kamberoviča in ugnal vra- tarja Janka Šribarja. Velenjsko moštvo je vse bližje izpadu. Z zmago v Šiški bi namreč lahko uje- li priključek, tako pa ima Mura kljub porazu v Celju še vedno tri točke prednosti. Očitno je, da brez okrepitev ne more enakovredno nastopati v prvi ligi, zato je pove- zava z Ero Šmartno za naslednjo sezono še bližje. Vodstvi obeh klu- bov sta se namreč že sestali s pred- stavniki Nogometne zveze in Združenja prvoligašev o morebitni združitvi članskih ekip v nasled- njem DP. Dokončni logistični predlog po navodilih Premogov- nika Velenje in Ere sestavlja po- sebna skupina, ki je z delom za- čela januarja, zaključila pa naj bi ga v mesecu juniju. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN, TRIARTES Po preigravanju je Čadikovski zadel vratnico, odbitek pa je v mrežo pospravil Kvas. Igralec kroga Aleksander Šeliga (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum) Jutri bo Šmarčan Bojan Prašnikar vodil slovensko reprezentanco proti izbrani vrsti Malte, 24. maja pa bo v Žalcu na klopi ekipe di- rektorjev s Celjskega, ki se bodo skušali maščevati za lanski poraz moštvu župa- nov, ki jih bo tokrat vodil selektor rokometašev Niko Markovič. Št. 18 - 29. april 2003 24 ŠPORT Celjankam dvojček že v soboto? Košarkarice Merkurja po pokalnem naslovu tudi pred drugo lovoriko državnih prvakinj - Prepričljiva zmaga z incidentom Celjanke je trener Drago- mir Bukvič tako dobro pri- pravil, da so nesporne fa- voritinje tudi za drugo do- mačo lovoriko. Na prvi tek- mi finala DP (igra se na tri zmage) so Ježico rekordno ugnale kar za 31 točk. Druga tekma bo jutri v Sav- Ijah. Čeprav so Ljubljančan- ke precej oslabljene, brez cen- trov Barbare Gričar in Špele Prevodnik, kaznovana pa je Anja Vilfan, je mogoče pričakovati živčni obračun, ki je še edina možnost Ježice za morebitni preobrat. Namreč že v celjski dvorani Gimnazi- je Celje-Center so gostje po- skušale z nekošarkarskimi pri- jemi. »Svoje varovanke učim športnega boja. A Ježičanke so jih namerno poskušale poš- kodovati, z udarci s pestmi v hrbet in v noge. Določeni tre- nutki so spominjali na kick- boks, judo ali ultima-fight. To ni dobro za košarko. Začeli smo s 4:0, a nekaj treme je pustilo posledice v prvih dveh četrtinah. Z agresivno obram- bo v nadaljevanju smo ujeli ritem. Vselej se katera izkaže bolj od drugih v napadu. To- krat je to bila Lucija Čonko- va. Ježica bo brez Vilfanove najbrž igrala bolj organizira- no,» je bil kljub visoki zmagi razburjen Dragomir Bukvič, ki je svojo ekipo popeljal še na višji nivo, tako v tehnično - taktičnem smislu, fizičnem in psihološkem. Jutri bo manjkala Anja Vil- fan, ki je bila izključena pet sekund pred koncem dvobo- ja. Storila je osebno napako in držala žogo, ki ji jo je že- lela izbiti Nadja Ramšak. Hči enega najbolj znanih slo- venskih košarkarjev je nato udarila Ramšakovo. V zapi- snik je kasneje morala vne- sti svojo izjavo, pridružil se ji je oče Peter, pri katerem je iskala pomoč. A jo je zavr- nil in ji je dejal, da je to nje- na stvar. Potem pa je Peter Vilfan, ki je navijače v Ma- riboru, Splitu, Ljubljani in Beogradu ter še marsikje spravljal v delirij s svojimi košarkarskimi vragolijami, izrekel nenavadni stavek: »Po- tem pa prijavi še domačega trenerja, ki ti je med tekmo govoril >dubre jedno