št. Glavni urednik Marjan Horvat Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 časopis slovenskih delavcev ggsSSJSL Ljubljana, 8. julija 1993, št. 30, letnik 52, cena 120 SIT Argumentacija Bata skupine spada v Bata vrečko Predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocjančič: »Bata skupina ima pravico razmišljati, kot razmišlja. Jaz sem že povedal, da častno medaljo svobode lahko nosi tisti, ki mu je to v čast. Tisti, ki mu je to pod častjo, ni treba, da jo nosi. Argumentacija skupine, ki je v pismu predsedniku zavrnila medalje, pa spada ravno tako v Bata vrečko.« Pogovor z Janezom Kocjančičem objavljamo na 2. in 3. strani DE. ZSSS soglaša s KP za gospodarstvo, ker je to manjše zlo, kot če je ne bi bilo s-----------.__________ Nedoslednosti Jože Smole v komentarju na 2. strani med drugim trdi: »Vnaših današnjih razmerah pa se veliko kršijo celo zakoni; in kršitelji za to sploh ne odgovarjajo. Imamo, na primer, zgleden zakon o notranjih zadevah. V njem je precizna določba, da obveščevalna služba lahko uporablja posebna sredstva (med njimi telefonsko prisluškovanje) samo po predhodni odobritvi sodišča. Znano pa je, kako sta notranji minister Igor Bavčar in predstojnik Visa dr. Miha Brejc flagrantno kršila to zakonsko določbo.« Gorenjski sindikalni razgledi stran 7 Sindikalni prevrat v Ivančni Gorici stran 5 ■ _____________________________________ ; : - ■m gg _ g SKLAD I ZA RAZVOJ I PROFITNA I ORGANIZACIJA Cilj sklada za razvoj je, postati profitna organizacija z najmanj 10-odstotno profitno stopnjo letno. Kako namerava to doseči, preberite na strani 9. Stebri družbe Psa/ca podobnost z živimi osebami je namerna, je napisal Vladimir Kavčič v uvodu v svojo novo knjigo z naslovom »Stebri družbe«, ki bo v naši založbi izšla predvidoma jeseni. Gre za psihosocialne portrete sodobnikov, ki so kljub umetniški pre-lnterpretaciji prepoznavni, kar daje delu še poseben mik. Na 10. in 11. strani za pokušino objavljamo Prvi del enega od portretov z naslovom »Prečiščevanje duha«. Slovensko morje, kopališča in reke so polne turistov. V teh pasjih dneh, kot pravimo poletni vročini, pa danes nihče več ne gre na dopust - če sploh lahko gre -z nekdanjo brezskrbnostjo. Kjerkoli smo, nas skrbi: Bo še služba? Bodo plače? Se bo moje podjetje zlomilo? DEie s sv°i° “shujšanostjo« dopustniško obarvana. Del novinarjev, ki jo ustvarjajo, je namreč odšlo na zasluženi zato njen skrčeni obseg. Cena našega časopisa pa se v nasprotju z vsemi drugimi v minulem mesecu ni povečala. sreda Pismo Milanu KUČANU, predsedniku Republike Slovenije mag. Hermanu RIGELNIKU, predsedniku državnega zbora RS dr. Ivanu KRISTANU, predsedniku državnega sveta RS dr. Janezu DRNOVŠKU, predsedniku vlade Republike Slovenije Svobodni sindikati Slovenije smo za in podpiramo družbene, politične in gospodarske reforme v naši mladi državi. Smo in vedno bomo opozarjali, da se vsi problemi ne smejo lomiti in končati samo na plečih delavk in delavcev, še posebej ne na industrijskih delavcih. Nesprejemljivo je za državo, ki se hvali z evropsko ravnijo človekovih pravic in svoboščin, da se socialne in ekonomske pravice delavcev krčijo iz dneva v dan, pa naj gre za spoštovanje in izvajanje zakonov in kolektivnih pogodb, za soodločanje delavcev v podjetjih, za participacijo v družbeni lastnini, za druge socialne pravice, za delovne pogoje in zaščito delovnih mest, za pravno varnost delavcev, in še bi lahko naštevali - vse do brezizhodne brezposelnosti. Nadaljuje se politika in praksa, da se najprej krčijo pravice na področju socialnega varstva in socialnega zavarovanja. Delavci in njihove pravice so že nekaj zadnjih let temeljni vir za pobiranje davkov, prihrankov, zmanjševanje inflacije, prestrukturiranje ter reševanje podjetij in podobno. Vsa zadnja leta se neprenehoma zmanjšujejo pravice iz dela in delovnega razmerja in njihov obseg, bodisi da gre za sistemske rešitve ali pa za interventne predpise. In tako ukrepajo vse slovenske vlade zadnjih let! Res je že nerazumljivo, da ko gre za pravice delavk in delavcev, ni prave politične volje v parlamentu, ne v vladi in ne v drugih institucijah, da bi se delavske pravice vsaj ohranile oziroma malo izboljšale v smeri evropskih vzorov. Kako lahko dopustimo, da so socialno ogroženi zlasti tisti, ki pošteno delajo?! Vedno je bilo temeljno načelo delovanja Svobodnih sindikatov Slovenije, da smo kooperativni socialni partner. To smo dokazali že ničkoli-kokrat. Vedno je bil naš cilj in je, da se o delavskih problemih pogovarjamo kot enakopravni in enakovredni socialni partnerji. Naši predlogi niso bili in niso nič nemogočega, ampak so povsem normalne zahteve. Za stavke kot skrajno sredstvo sindikalnega boja smo se odločali le takrat, ko smo bili trdno prepričani, da imamo prav, in ko v institucijah sistema za naše predloge in zahteve ni bilo posluha ter ko nas niso sprejemali kot enakopravne partnerje - na katerikoli ravni že. Vse te razmere in odnosi v naši družbi, obstoječa socialna struktura, nas lahko pripelje do točke, ko bodo socialni nemiri in stavkovni vali ogrozili demokratične pridobitve v naši mladi državi in njen ugled v svetu. Tega nočemo! Spoštovani predsedniki! Prosimo vas v imenu 439.850 delavcev - članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da zastavite ves svoj ugled, znanje in avtoriteto, da bodo tudi delavske oziroma socialne pravice dejansko postale del človekovih pravic in svoboščin, da bodo odpravljene vse te. nepravičnosti ter da bo naša država res pravna država. Prosimo vas, da zahtevate od pristojnih institucij v državi, naj pripravijo vizijo in strategijo razvoja države, ki bo dala več delovnih mest in bolj učinkovito podjetništvo. To je nenazadnje tudi vaš dolg do volilcev - delavk in delavcev. Verjamemo, da bi besede, ki bi jih zastavili vi, stvari obrnile na bolje. Spoštovani, danes je za to še čas, jutri bo morda že prepozno. mag. Dušan Semolič predsednik ZSSS 8. julija 1993 DRUGA PLAT I Nedoslednosti Piše: Jože Smole Pri sprejemu zakona o denacionalizaciji niso bile dosledno upoštevane bistvene razlike med nacionalizacijo, konfiskacijo in agrarno reformo. Vidnim sodelavcem okupatorja, vojnim dobičkarjem je bilo premoženje konfiscirano (ne pa nacionalizirano). Konfiskacija je bila kazen za nečedno protinacionalno početje. Prav tako je bilo premoženje, ki so si ga na našem ozemlju s silo pridobili Hitlerjev rajh, Mussolinijeva Italija in Hortijeva Madžarska, takoj po osvoboditvi razlaščeno. Se posebej pomembna je bila agrarna reforma, ki je vsem veleposestnikom (tudi Cerkvi in njenim inštitucijam) bistveno omejila površine zemlje in gozdov. Agrarna reforma je bila pri nas izvedena z veliko zamudo, saj so jo v večini zahodnoevropskih držav izvedli že zdavnaj in je tudi kasneje niso v ničemer korigirali. Pri nas pa ob denacionalizaciji nismo dosledno zaščitili dosežkov agrarne reforme. Prav zaradi te nedoslednosti bodo v prihodnje še veliki zapleti. Tisti politiki, ki so po zmagi Demosa na volitvah leta 1990, najbolj udrihali po družbeni lastnini in zahtevali njeno takojšnjo privatizacijo, so sedaj najbolj glasni pri izražanju zaskrbljenosti nad usodo družbene lastnine. V začetku so dejansko spodbujali divjo privatizacijo, sedaj pa jo označujejo za nemoralno dejanje. Pri takšnem nedoslednem ravnanju se sklicujejo na etiko, kot da bi to imelo sploh kakšen pomen v kapitalističnem tržnem gospodarstvu. Kapitalista vodi profitni motiv in je pri tem brezobziren. Kč se je naša družba, zavestno ali nezavestno, odločila za obnavljanje kapitalističnih ekonomskih odnosov, je s tem odprla vrata tudi vsem nečednim profitarskim početjem, ki so imanentna kapitalizmu. V kapitalističnem tržnem gospodarstvu se pehanja za brezobzirnim bogatenjem malega sloja prebivalstva ne da preprečiti z moralnimi in etičnimi poduki, s katerimi danes demagoško nastopajo politiki desničarske usmeritve. Neizogibno kapitalistično eksploatacijo se da učinkovito omejevati samo z jasnimi zakonskimi določili, z uveljavljanjem delavskega soupravljanja, s socialnim paktom, s konkretnimi dogovori med delodajalci, sindikati in vlado ter z dosledno progresivno davčno politiko. Žal pa vsega tega nujno potrebnega instrumentarija danes še nimamo. Namesto brezplodnega moraliziranja bi se morali usmeriti k uvajanju učinkovitih ukrepov, s katerimi bi preprečili obnavljanje starega kapitalističnega sistema brezobzirnega odurnega izkoriščanja. V zahodnoevropskih državah so z instrumeti pravne in socialne države to v veliki meri že dosegli. V naših današnjih razmerah pa se na veliko kršijo celo zakoni; in kršitelji za to sploh ne odgovarjajo. Imamo, na primer, zgleden zakon o notranjih zadevah. V njem je precizna določba, da obveščevalna služba lahko uporablja posebna sredstva (med njimi telefonsko prisluškovanje) samo po predhodni odobritvi sodišča. Znano pa je, kako sta notranji minister Igor Bavčar in predstojnik VIS-a dr. Miha Brejc flagrantno kršila to zakonsko odločbo. Samovoljnega prisluškovanja telefonskim pogovorom naših državljanov in članov tujih diplomatskokonzularnih predstavništev se ne da opravičevati s takoimenovanimi višjimi državnimi interesi. Argumentacija o nadrejenosti »državnih interesov« je zelo nevarna, kajti z njo bi lahko izničili sleherni zakon. Zaskrbljujoča taktika g. Zoltana Jana Ne vem, kaj v mojem članku je tako zelo razkačilo g. Zoltana Jana. Kdor ga je prebral brez vnaprejšnjega odklonilnega stališča do mene ali do ZL, je lahko ugotovil, da je ZL v primeru učiteljske stavke ravnala natančno tako, kot je bilo za uspeh stavke najbolje: - vladi je dala takoj vedeti, da ne bo pristala na administrativno urejanje učiteljskih plač in da zahteva realno velik prostor za resna pogajanja - s tem je stavkajočim učiteljem zavarovala desni bok; - v pristojnem skupščinskem odboru so njeni poslanci predlagali konstruktivne rešitev, ki so bistveno olajšale oblikovanje za vse sprejemljivega kompromisa; - bila je prva parlamentarna in VLADNA stranka, ki je obvestila javnost, da bo njen parlamentarni klub podprl vse zahteve zbora sindikalnih poverjenikov v Cankarjevem domu. Poleg nepričakovanega napada za ZL me je v polemiki g. Zoltana Jana presenetilo še nekaj - dejstvo, da je razultate stavke, glede Protestna izjava delavcev Kovinarja Delavci Kovinarja, zbrani na zboru v času stavke kovinarjev Slovenije, smo seznanjeni z vsebino dogovora o izvajanju pravic presežnih delavcev Kovinarja med odgovornimi predstavniki Sklada in predstavniki območne organizacije sindikatov Bele krajine z dne 29. 6. 1993 v Ljubljani. Dogovor sprejemamo s pogojem, da je njegova realizacija stoodstotna. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti smo sprejeli na zboru delavcev zaščitne ukrepe za dosego naših pravic, ki bodo aktivirani že v času, ko bomo imeli prve dokaze, da se namerava dogovor kršiti. Razumeti tias morate, da smo si zaradi stiske, v kateri smo (preživetje), morali zavarovati svoje pravice tudi s skrajnimi sredstvi, ne gelde na povzročeno škodo. Sindikalni pozdrav! Vinko Pečavar, predsednik sindikata katere jaz ocenjujem, da je bilo z njo doseženo največ, kar je bilo v sedanjih razmerij političnih sil in odnosov, ne le med vlado in učitelji, ampak tudi med različnimi skupinami zaposlenih, mogoče doseči, g. Jan proglasil za borne, tako rekoč za poraz. To, da nekateri sindikati aktivisti že od prvih večstrankarskih volitev dalje prav v nekdanji SDP in zdaj v ZL vidijo ne svoje najboljše - čeprav ne trdim, da popolne - zaveznice, ampak najbolj priljubljeno tarčo svojih kritičnih navdihov in ji delijo zaušnice tudi takrat, ko si jih zares ne zasluži, je sicer za moč levice in leve sredine na Slovenskem nesmotrno ravnanje, a se bo sčasoma, o tem sem prepričana, uneslo. Mnogo bolj zaskrbljujoča pa je taktika tistih sindikalnih aktivistov, ki celo uspehe lastnega sindikalnega dela proglašajo ZA PORAZ samo zato, ker niso dosegli, da bi v pogajanjih popolnoma uveljavili vse svoje zahteve. Taka taktika vsaka pogajanja med socialnimi partnerji spremeni v neizprosen boj do popolnega uničenja legitimnosti sopogajalca in se ne more končati drugače kot z vojno med delom in kapitalom na eni strani in porušeno solidarnostjo med posameznimi interesnimi skupinami na strani dela samega. Kam nas taka taktika vodi, najbrž bralcem tega časopisa ni treba posebej pojasnjevati. Sonja Lokar Janša mora odstopiti, piše v DE 1. julija Jože Smole. Lepa reč, še posebej, če pomislimo, kako radi naši politiki (pa gospodarstveniki, direktorji, skratka pametnjakoviči na položajih) odstopijo. Kadar ga kaj po-biksajo, kadar jim kaj spodleti kadar kakšno stvar zafurajo. In tega je po osamosvojitvi - največ. Nemara bi moral odstopiti tudi jaz, podpisani. Milan Kučan je sicer tudi moj predsednik in ga kot predsednika sprejemam, ampak ne zaradi tega, ker je dobil 64 % glasov na volitvah, ampak zato, ker je po mnenju moje tašče tako luštkan. Do predsednika Kučana sem torej lojalen, sicer mu pa mnogo lahko očitam. In hujše stvari, kot so tiste, zaradi katerih naj bi odstopil Janša. Milan Kučan tako naprimer že prav pretirava, ko se v svojih javnih nastopih in govorih nenehno zavzema za delavce, in to predvsem v tistih več kot 1000 družbenih podjetjih, ki so jih pravobranilci samoupravljanja prijavili za revizijske postopke. Tako je povsem pozabil in zanemaril svoje nekdanje partijske pristaše, direktorje in vodilne tovariše, nenehno napada te moralno-politične neoporečneže, ki se z bajpasi že dve leti trudijo, da bi družbenim podjetjem in lastnini v njih postavili pravega lastnika. Kučan in seveda tudi Drnovšek s svojimi liberalci (Kučan s svojimi prenovljenimi komunisti Kovinarska demokracija po Litostrojsko Ob pripravi stavke 30. 6.1993 je iindikat SKEI vnaprej odklanjal sodelovanje z ostalimi panožnimi sindikati. Zahteve do vlade so bile splošne in nekatere tudi brezpredmetne. Predstavnikom ZSSS-SKEI je še vedno tuj sindikalni pluralizem. Obnašajo se tako, kot da obstajajo samo. oni. Na opozorilni stavki v Litostroju mi ni bilo dovoljeno spregovoriti delavcem niti kot predsedniku sindikata KNSS — Neodvisnost niti kot delavcu Litostroja. po tej poti. Bližajo se dopusti. Marsikdo med nami pa s svojo skromno plačo nima denarja niti za spodobno kosilo. V naši panogi je v zadnjih dveh letih bilo odpuščenih največ delavcev, z višino plače smo že dalj časa komaj na repu slovenskih plač. Zakaj bi morali ravno kovinarji najbolj občutiti gospodarsko recesijo? Ni za to kriva le izguba jugo trgov ampak zavožene usmeritve iz polpretekle zgodovine - prekomemost kovinske industrije v Sloveniji. Ti, ki so delali te usmeritve, danes uživajo visoke pokojnine. Tudi gospodarski del vlade za nas kovinarje naredi premalo, saj dopušča divje privatizacije. Zakaj si bančniki izplačujejo visoke plače kljub sanaciji bank? Zakaj delavec za strojem, ki ustvarja nove proizvode, zasluži v tej družbi najmanj? Dovolj nam je tihega pristajanja na stavkovne vale: učiteljev, kmetov, policajev... Vsak v boju z vlado pridobi, kaj pa mi??? Od naših plač gre denar za polnjenje proračuna, od naših plač gre denar za tisoče beguncev, svojim otrokom pa ne moremo privoščiti kepice sladoleda, da ne bi tega pomanjkanja čutili drugje!!! Zato kovinarji zahtevamo samo tisto, kar nam pripada: - za opravljeno delo plačilo, ki h 1 časopis 1 slovenskih J j delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite ■evei in socialisti) tudi že kar pr pretiravajo s hitenjem, da bi čin1' preje sprejeli zakonodajo, ki 6! zaščitila že tako preveč zaščiti delavce. Delavci, ki so se ztiašli na čakanju ali kot tehnološki preše■ žek na cesti, so ob predsednikom zavzetosti, za njihove stiske pfaV vzhičeni, saj so njihove pritožbe, ki jih pošiljajo na sodišča ZV - prav zaradi Kučanove zagretosti - rešene še preje, preden jih splotl podpišejo in odpošljejo. Kučan, kot predsednik naše države, se torej resnično že preveč žene te pravno državo in za delav°e’ uboge direktorje, ki jih pestijo številne objektivne težave, pa je čiste pustil ali pustil čisto na cedilu. T° pa ni prav. Naj zdaj, ko sem tole napisal in bom zadevščino čez nekaj trenutkov tudi podpisal, naj torej zdaj odstopim? Prav. Odstopam od P1' salnega stroja in nesem to zadevščino na telefaks. Jože Praprotnik, Medvode, Medvoška 1’ Pripis: Podpisani sem tik preč zadnjim volitvami pisal DE, da ne bom volil članov predsedstva (takrat so bili še štrije), niti članov tedanje vlade in niti strank tedanjega parlamenta, ker niso nič naredili zoper divje lastninjenje, oziroma so s svojo pasivnostjo in molkom omogočili nemotene divjo privatizacijo. To sem takta napisal, podpisal in to so mi takrat tudi v DE objavili. bo vredno dostojnega življenja, P - upoštevanje kolektivnih p°' j b godb, tudi tarifnega dela, ti - plače ob dogovorjenem da- z tumu brez mesečnih zamikov in p ne v bonih, \ ]j - dolgoročno strategijo sloveti- ^ skega gospodarstva, ne pa črkovanje na obroke. V cvetu demokracije ne tiščimo več glav v pesek, ampak dvignimo svoj glas za boljši jutri!!! Sicer pa bronasti tovariš Tito st vedno vztrajno pozdravlja Žito' strojske delavce, tako da enoumju ^ še ni videti konca, drugače mi' sleče pa je treba v kali zatreti! Jožef ErM Vi Trzin, Cankarjeva 1 ! iti ifl (061)321-255 g in poskrbeli bomo, da boste dobili ^ časopis, brez katerega je vaše delo Vq v (kateremkoli) sindikatu vsaj pc težje, če že ne nemogoče Gost v uredništvu DE: mag. Janez Kocjančič, predsednik Združene liste socialnih demokratov ARGUMENTACIJA BATA SKUPINE SPADA V BATA VREČKO DE: Tovariš Kocjančič, kako bi opredelili sedanje gospodarske razmere v slovenski družbi? KOCJANČIČ: »So zelo kritične. Kriza, ki je nastala po osamosvojitvi Slovenije, je bila sicer pričakovana zaradi izgube trgov, vendar mislim, da smo se v začetku lotevali odpravljanja vzrokov prepočasi, preokorno in s preveč političnimi razlikami. Se zmeraj nimamo povsem jasnih odgovorov na številna praktična vprašanja, s katefimi se srečujemo v procesu gospodarjenja in predvsem lastninjenja družbenega kapitala, torej v procesu prehoda v tržno družbo zahodnega tipa.« DE: To je objektivno težak proces, vendar se nam zdi, da je največ zavor za učinkovitejše spremembe v politiki. KOCJANČIČ: »Lastninjenje je proces, ki ga ni obvladala nobena od družb, ki se spreminjajo iz socialističnih v normalne družbe zahodnoevropskega tipa, ni teoretičnih in ne praktičnih izkušenj. Jaz celo mislim, da bi bilo mnogo bolje nekatere stvari speljati na hitro, pa čeprav s pomanjkljivostmi - mislim na Mencingerjev zakon o lastninjenju - ter nato sproti spreminjati zadeve. Imeli bi mnogo boljšo situacijo, kot jo imamo zdaj. Posledica teh zastojev je ta, da obstajajo sredstva, ne prihaja pa do novih investicij, ne prihaja do novih razvojnih projektov, tuji kapital ni stimuliran, da bi sovlagal pri nas, ker niso jasna lastninska razmerja, in zato se gospodarski trendi obračajo navzdol. Nismo uspeli nadomestiti izgube trgov v bivši Jugoslaviji in nekaterih držav Vzhodne Evrope, ne oblikovati nove razvojne strategije, kjer bi moral biti poudarek predvsem na izvozu, in zato se nam proizvodnja zmanjšuje, družbeni proizvod pada, povečuje se število brezposelnih, itd.« DE: Toda na nekaterih ključnih mestih, kar zadeva gospodarska in socialna vprašanja, so prav ministri iz Združene liste socialnih demokratov. KOCJANČIČ: »Ministri niso tisti, ki v celoti vodijo politiko. Vodi jo vlada in parlament, in politika, takšna, kakršna je. je rezultat razmerja družbenih sil. Naša stranka in naši ministri vseskozi opozarjajo, da so bistvena vprašanja, vprašanja gospodarskega preobrata, razvojna in socialna vprašanja. Druge zelo pomembne družbene politične sile pa poskušajo zaradi lastne nekreativnosti in nesposobnosti vsiljevati na dnevni red vprašanja, ki so marginalna.« DE: Pa vendarle se zdi. da je sedanja koalicija dokaj trdna in da znotraj sebe umirja strasti, čeprav se marsikomu zdi, da je nenaravna. KOCJANČIČ: »Takrat, ko smo se odločali, da gremo v to koalicijo, ki morda levi strani, kakršna je naša, ni najbolj pisana na kožo, smo izhajali iz tega, da je potrebno v naši družbi uravnotežiti politična razmerja in ustvariti vsaj politične pogoje za stabilnost, ki bi omogočala hitrejšo preosnovo družbe, in hkrati smo tudi naredili politični prostor za levico v organizacijskem in kadrovskem smislu. K temu moram dodati, da smo z našim vstopom v koalicijo hoteli preprečiti erozijo socialnih pravic.« DE: Obrambni minister Janez Janša je tudi predsednik Socialno-demokratske stranke, vendar se zdi, da mu ni kaj dosti mar za stabilnost vladne koalicije. KOCJANČIČ: »Da, tu se srečujemo s specifičnim položajem in moram reči, da smo ena od redkih držav, kjer se minister za obrambo zelo često javlja k besedi z različnimi ocenami in predlogi.« DE: Združeni listi članstvo zameri ravnanje ob sprejemanju zakona o plačah, pokojninah in zakona o lastninjenju. KOCJANČIČ: »Na to so lahko zelo različni pogledi, pa tudi pristopi pri odločanju so različni. Kar se tiče omejevanja plač in pokojnin, je zame povsem jasno, da jih je bilo treba omejiti, kajti nemogoče je, da bi rasle z indeksi: kot so ob padajoči proizvodnji in padajoče**1 . " družbenem proizvodu. To bi izničilo še neka) tistih redkih pozitivnih dosežkov, ki smo ji*1 ■ 1 dosegli v gospodarstvu. Res pa je, da se zavze- 1 mamo predvsem za metodo sporazumevanja- j ® metodo socialnega partnerstva pri razreševa-nju teh vprašanj. Naše stališče je bilo, da se ® kodificira predvsem koletivna pogodba, ven- ^ 1 dar se je kasneje to v zakonskem tekstu izkri' a vilo. To smo poskušali popravljati z novelam1 , 1 zakona, ne pa s frontalno opozicijo zakom ,x skemu urejanju tega področja. Nerazumevanj 1 je bilo dosti, vendar mislim, da smo dosegi1 tisto, kar smo hoteli doseči, ne da bi zrušil1 j zakon. Nekaj podobnega velja tudi za zakon koi o lastninjenju.« ] DE: Ob tem ste se ujeli v navzkrižje tudi s sindi' Šk; kati. v i KOCJANČIČ: »Ni mogoče pričakovati, da s° nje stališča sindikatov in katerekoli stranke poV' alr sem istovetna. Sicer pa so tudi med sindikati na, dokaj različna stališča o posameznih vpraša' in njih. Pa vendarle mislim, da se je sindikaln3 dri scena zbistrila, vse bolj jasno je, kateri sindi' to kati so dejansko reprezentativni in kateri nf- tič: Mene pravzaprav čudi politično arbitriran]6 sk; okrog tega v strankah, kajti delavci so s svoji'1’ hit včlanjevanjem povedali svoje. Ne morem 51 Za predstavljati, da bi katerikoli sindikat lahk° str bil ekspozitura politične stranke, lahko pa je bi bliže tej ali oni stranki. Mi smo ponosni, da te < imamo relativno dobre odnose s svobodnim1, ih sindikati, vendar nam na kraj pameti ne prid6, da da bi bili oni eksponent, naše stranke m1 hjj] obratno, da bi bila stranka povsem vzvod si*1' raz dikatov. Tu mora biti ustvarjalno delo. Ka’ Pol zadeva sindikalne zahteve, teh pa je velik0. Ust mislim, da mora biti rezultat različnih presoj' D poleg vodstva sindikatov, tudi presoja sindi' Ust, kalne baze. Večina sindikalnih zahtev je up*'a' JJ®'* vičenih. In povsem normalno je tudi, da s<) ®® Uje ope trei časopis • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311' slovenskih 956 * Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), deta vm1 Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina'- 321-255 • Posamezna številka stane 120 SIT ® Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič IE 8. julija 1993 TRIBUNA tgi je- sti tkalna samouprava pred vrati (2) Zakaj je lokalna samouprava trenutno na psu i« O čem bomo odločali v obči-'it- i ki bodo po slovenski iaj stavi temeljne oblike lokalne pi- smouprave pri nas? Ali bodo vs- obcme odločale o pomembnih > 1 p samih nepomembnih 12 P^ašanjih in javnih zadevah? Bistveno vprašanje lokalne ■ed : arnouprave je razmejitev princ | tojnpsti med državo in teto- ^oljnimi lokalnimi skup-[ov bostmi. ia- i ta- ; ‘‘Lokalna samouprava je •zj- : Pravzaprav sredstvo in pro-jjukt političnega boja in boja 'rat aruzbenih sil - gre za preraz-ta- 50r®ianje moči med civilno oružbo in politično oblastjo, ^ deluje preko centralizirane brzave,« pravi diplomirani Politolog Peter Hedžet iz Ma-30 . ribora, ki se že vrsto let teore- tično praktično' ukvarja in : 2 vPrašanji lokalne samou-j Prave pri nas. Sedaj pripraven- ia tudi okroglo mizo na to va- i errjo v okviru sociološkega in Politološkega društva v Mari-ttio oru. »Lokalna samouprava je 7770 nastajala, ko so se srednjeve-, -e j3 mesta borila proti nad-\0. ladi fevdalne gospode,« pravi njv J^lce za šalo,' malce zares Pe-7ii-l er Hedžet in dodaja, da ima 2ato lokalna samouprava še čtitij Vedno pridih uporništva, o V | . “Temeljno vprašanje je, kdo oziroma kje je razvojna ^biciativa - ali v državi ali Tekalni skupnosti,« opozarja z ebžet. Poudarja, da je prav-~aPrav zakonitost družbenega azvoja, da je razvojna moč kalne skupnosti neprimerno ecja od državne. Bo Hedžetovem mnenju so ®daj pri nas specifične raz-, .ene, nastale po razpadu ivse ureditve, ki se je izka-a:a za neučinkovito in raz-°jno neproduktivno. »Če se P°dre hiša, jo stanovalci lahko ¥ i ponovno postavijo samo s solidarnostjo in z združevanjem vseh razpoložljivih sil,« daje slikovito primero Hedžet. Opozarja, da se je to zgodilo tudi v Sloveniji, s težavami pred osamosvojitvijo in po vojni. Centralizacija v Sloveniji pa je bila zadnje čase razumljiva in celo nujna tudi zaradi lastninskega preoblikovanja. »Če je država najprej proizvajala sredstva in lastnino državljanom odvzela in jo kasneje naredila družbeno, lahko reprivatizacijo gospodarstva izvede samo država,« pravi Peter Hedžet. V prvem obdobju prehajanja iz sistema z družbeno lastnino v sistem privatnega gospodarstva se je velik del lastnine in iz nje izhajajoče moči skoncentriral v rokah države. Sedaj je lokalna samouprava to, da smeš plačati samoprispevek »Trenutno ni pri nas nobene lokalne samouprave in je v takšnih razmerah tudi biti ne more,« meni Peter Hedžet. »Edino kar lahko občani sami naredijo, pa še to s težavo, so stvari, ki si jih sami plačajo s samoprispevkom. Tako si denimo v Mariboru smemo graditi s svojim denarjem iz samoprispevka bolnišnico, ki jo s svojimi sredstvi gradimo že več kot 20 let.« V krajevnih skupnostih lahko občani s svojimi prispevki asfaltirajo ceste (mimogrede povedano, prispevek se jim ne odbije niti od osnove za dohodnino) ali pa telefonsko omrežje in vodovod. V mariborskem občinskem parlamentu je pred dnevi neki poslanec celo nasprotoval, da bi imelo mnenje občanov ka- Težko je vedeti, ali je ministrica za socialna in podobna vprašanja Jožica Puhar v parlamentu, ko je branila zakon o udeležbi delavcev v sou------------------------------ pravljanju, samo po ministrski lojalni dolžnosti branila stališča vlade, ki je spisala omenjeni zakon, ali je prepričljivo govorila tudi iz lastnega prepričanja. Če je šlo za prvo, bi bilo seveda najbolje, da bi Drnovšku vrnila svoj ministrski port-felj. In ta naj si za socialna vprašanja najde pač takšnega človeka, ki bo res iz svojega prepričanja tolkel po delavcih tudi tedaj, ko to sploh ni treba, in branil kapitaliste, ki to sploh še niso in bog ve kdaj bodo, in ki bo pač primerna cvetka v vladi, ki ji vsi desni očitajo levičarstvo, v resnici pa zna, ko gre za delavce, biti še kako črna. Ta rubrika seveda ni za to, J da bi v njej razlagali zakone. Ministrici je pri obrambi po-magal tudi liberalni demokrat Janez Kopač in po tistem, kar 3Ej| sta povedala, je jasno, da ■ vlado skrbi samo to, koliko bi I^HhE soudeležba stala in da ja ne bi J' Sej Hvala bogu, da imamo poslanke in poslance, ki vedo, kaj se v podjetjih dogaja, in ki ne dobijo ošpic, ko slišijo za delavsko udeležbo v soupravljanju. Ob tej besedi jim po glavi takoj zabrni samoupravljanje, čez katerega bentijo in po njem pljuvajo, ne da bi ga zares poznali in mu priznavali alternativno možnost v razvoju človeštva oz. v razmerju med delom in kapitalom. V parlamentu se je na vlado in Sprenevedanje stala kakšen tolar preveč. Ta delavska raja tako in tako to državo že preveč stane, kar pomeni, da ima zdaleč previsoke plače. Da pa si uprava svoje pisarne in poslopja ureja, kakor se ji zahoče, si kupuje drago opremo, potuje po svetu kot za stavo, to pa tako nikogar ne sme brigati. Ko pa naj bi odrinili kaj denarja za soupravljanje - o katerem danes razmišljajo in ga uvajajo v najnaprednejših ekonomijah, kjer se spoznajo na socialno psihologijo in vedo, kako pomembna je ustvarjalna pripadnost delavcev podjetju, v katerem delajo - pa vlada takoj začne stokati in se kaže kot dobri angel varuh podjetnikov in podjetij, obenem pa jim nabija davke. Če bi bilo po vladnem, naj bi delavci imeli le najmanjše možnosti za sodelovanje v upravljanju, kaj več pa naj bi si priborili v dvoboju z lastniki kapitala. Ker pa bo država v največ podjetjih še dolgo lastnik kapitala, je seveda zelo jasno, da se bodo delavci srečevali z vlado ali njenimi pooblaščenci, raznimi skladi in agencijami in od njih postavljenimi upravnimi odbori, in bodo seveda od njih dobili minimum minimuma. Kajti če bi jim ta država nameravala dati kaj več udeležbe pri upravljanju, bi to storila že v svojem zakonu. Pa ni, ker imamo pač takšno ministrico za socialo in delo, kakršno imamo. njeno ministrico za delo spravila poslanka Ljudske stranke Metka Karner-Lukač in kar naravnost povedala, da je vladi figo mar za delavstvo in delavce, ki bi jim res morali omogočiti soupravljanje, tudi če to stane kakšen tolar več. Če se je poslanka Ljudske stranke, ki ji po svetu rečejo »ta črni« (stranki namreč, da ne bo pomote), spravila na črni vladni zakon o soupravljanju, si lahko mislimo, kako malo na strani delavcev je ta zakon. Pri tem ji je obilno pomagal tudi sindikalist Miloš Pavlica. Nekoliko skromneje so se oglasili tudi socialdemokrati. Vlada jih je tako, še enkrat hvala bogu, dobila po zadnji plati kot že dolgo ne. Lukačevo je bilo lepo poslušati, ker je govorila iz prakse in ker se je tepla za pravice delavcev, kot da bi vsi bili njeni bratje. Tudi ministrici za delo in socialo je kar v obraz povedala, naj ne pripoveduje zgodb, da si bodo delavci lahko mimo zakona pridobili večje soupravljalske pravice, ker bodo lahko srečni, če si bodo izborili vsaj polovico tistega, kar kot minimum predlaga vlada. Dvoboj med obema je seveda dobila Lukačeva, ker je ministrici očitno zmanjkalo besed in argumentov, na njene prazne obljube pa tako nihče nič ne da. Lukačeva pri tem ni zahtevala nič nemogočega. Terjala je, naj zastopniki delavcev ne bodo zadnja luknja na podjetniški piščalki in naj bo delavcem dovoljeno, da se v delovnem času sestajajo tudi več kot enkrat letno; enkrat letno se vladi zdi čisto dovolj za učinkovito soupravljanje, v resnici pa bi najbrž rada videla, da bi čim manj upravljali. In še nekaj pomembnega je Lukačeva zabrusila vladi in parlamentu: če bi zakon o udeležbi delavcev pri upravljanju imeli že pred dvema letoma, bi danes bilo manj podjetij v stečaju in bi bilo manj tudi tistih, ki jih drži za vrat Koržetov sklad. Če bi delavci res lahko soupravljali, bi bilo manj lumparij s kapitalom. Kako pa vlada verjame v delavski menedžment, pa pove njen predlog, naj bi bilo za izobraževanje o soupravljanju osem ur letno čisto dovolj! Boža Gloda kršenkoli vpliv na preimenovanje ulic in trgov v Mariboru. To da je preveč eminentno politično vprašanje, da bi ga prepustili tistim, ki na teh trgih in ulicah stanujejo. Ugrabitev občinskih veljakov - lokalna samouprava po prleško Ker ljudje očitno želijo imeti vpliv na reševanje jav- nih zadev v svojem okolju, se domislijo vsega mogočega. Tako so denimo v Grabonošu v Slovenskih goricah preprosto ugrabili občinske funkcionarje in jih imeli toliko časa zaprte v gasilskem domu, dokler niso podpisali in žigosali izjave (sredi noči so »Občinarja« v spremstvu dveh »poštenih« domačinov poslali na občino po žig), da pri njih ne bodo uredili odlagališča komunalnih odpadkov. »Lokalni interesi in problemi se ob tem, ko lokalna samouprava ne deluje, izredno hitro politizirajo, včasih do neslutenih razsežnosti. Samo če uspe krajanom lokalni problem spolitizirati, ga lahko ' prek ene ali druge stranke spravijo v parlament,« pravi Peter Hedžet. »V Mariboru je sedaj najbolj vnlivna in naiholi učinkovita ustanova lokalne samouprave Radio Maribor s svojo dopoldansko oddajo. Ljudje pokličejo Radio in povedo, kakšne težave jih pestijo, radijski novinarji pa potem kličejo republiške in občinske ministre ter terjajo odgovor,« pravi Hedžet. Radio Maribor je tako v mestu ob Dravi še edini glas ljudstva, ki seže včasih do mestnega parlamenta in tudi do Ljubljane. Tomaž Kšela ;S’’ re^|teVe sin<3ikatov vedno nad tistim, kar je ?rn ia9 n° mozrh kompromis, kajti drugače pogajaj ki imela smisla, vendar mora v nor- jin ainih demokratičnih pogajanjih priti do ■6' ka9Za tudi družbena stvarnost. Vrsta podatkov P' ;mZe- da je raven socialne ogroženosti huda, da 9' deiam0 °Pravka z masovnimi kršitvami pravic 56 Dr avctv-.in če nam te§a v družbi ne bo uspelo P' 2aeBrepitij lahko pride do hudih pretresov. V1' dr-k'’6 osnovni socialni problem v slovenski m’ la UZbl ta hip nezaposlenost in ogroženost de-n' dr^k7 V Podjetjih in mislim, da bi morali vso lI? obrt'6110 energij° usmeriti v gospodarski pre-gl| rat in v odpiranje novih delovnih mest.« Ofl k,/,"" ,a’ ven,dar sc parlament več ukvarja z aferami Pa z resnimi družbenimi temami. di' ška®,CJ^NČIČ: »Afere, aferice, škandali, v dndalčki so način preusmerjanja pozornosti so nieIUZbi od Bistvenih k nebistvenim vpraša-)V- aln? ~ pa so gospodarska, razvojna in sociali na9 vPrašanja. S tem ne mislim trditi, da pri ■r inr,ni z^?rah- nezakonitosti, kršitev družbenih na drulkVnib norm' Te§a Je dovolj v vsaki sodobni Ji' t0 rf ■ vendar se morajo z njimi ukvarjati za 3e. tičn1St°ini orSani’ politika pa le z vidika politi6 ska 6 ocene’ bistva procesov in z vidika prei-irti niJ!.in ocene> koliko so v posamične nezako-si 2amStl- vPleteni nosilci političnih pooblastil, p stra 6 skFaln° nenormalno, če je prvih sedem ie bi vm J naaem časopisju namenjeno aferam, ko da te tendaHe bil° mnogo bolj produktivno, če bi m> ih t/ani namenih iskanju izhodov iz družbene ie. da ”°sP°darske krize. Globoko sem prepričan, a]i tvj}k ° atere z vidika tistih, ki jih delajo, izraz n- J aove nemoči, da se ukvarjajo s centralnimi ;ar polici vprašanji, in izraz nemoči naših čo. Usti- lcnih konkurentov, da bi predlagali ^ e projekte izhoda iz krize. oj' Dp—t'iuJCK-Le iznoua iz Krize.« ji' bste s 90sP°dai’ski in socialni program Združene ■3' nckat°C1 i”'*1 demokratov je znan, pa vendarle je na c(y demn ■ ,iučna področja treba opozoriti, da pri-SO cmo IZ sedanjih kriznih razmer. hie 99J^NČIČ: >>To je zel° zahtevno vpraša-ongr . 1 strokovnjaki v stranki so se lotili treha 0nalizaciie Programa, kajti zdaj bo d Predlagati celo vrsto konkretnih poprav- kov in ukrepov, da pride v Sloveniji do razvojnega preobrata in oblikovanja nove strategije. V tem smislu je treba zgraditi celovito in spodbudno politiko podpore izvozu in hkrati s tem na podlagi iskanja novih trgov in konkretnih razvojnih projektov graditi nov investicijski ciklus. Mislim, da je treba del tega investicijskega ciklusa graditi tudi v javnem sektorju, zlasti na področju prometa in energije, To so vzvodi, s katerimi bi se razmahnila gospodarska rast, začela odpirati nova delovna mesta in ohranjala bi se sedanja delovna mesta.« DE: Zakaj na levici v naši državi ni moč zaznati radikalno levih skupin oziroma strank? KOCJANČIČ: »To zahteva posebno analizo. Ne izključujem sicer možnosti, da se kaj takšnega v prihodnje ustvari, vendar na levici že imamo nekaj skrajno levih posameznikov ali skupinic. Mislim pa, da če bi analizirali pretekli razvoj Slovenije, potlej lahko mirne duše trdimo, da nikdar ni bil skrajno lev, kajti klasičnega, komunističnega, totalitarnega sistema v zadnjih desetletjih nismo imeli. Enostavno mislim, da v Sloveniji ni socialne osnove za radikalno levo pozicijo. Mislim, da je slovenska levica zelo kultivirana, zelo demokratična po svoji tradiciji in usmerjena bolj v socialnodemokratsko smer kot pa v kaj drugega. Nenazadnje nas je tudi jugoslovanska izkušnja in tisti grozni tragični proces, ki se je dogodil v srbskem delu levice, kjer je bila komunistična ideologija nadomeščena s totalitarno, nacionalistično, desno ekspanzivno osvajalno ideologijo, poučila, da v skrajnosti ni izhoda.« DE: Zadnje čase sc veliko govori o Kučanovem lobiju. Kaj meniš o tem? KOCJANČIČ: »Nesmisel. Predsedniku, ki je dobil 63 odstotkov glasov volivcev, bi bilo nemogoče zameriti, da ima številne prijatelje in somišljenike povsod. Normalno, saj sta skoraj dve tretjini volivcev za njega. Kučan si je ustvaril številna prijateljstva v preteklih obdobjih in tega mu ni mogoče očitati. Če bi ubrali logiko teh, ki mu hočejo nekaj imputi-rati, bi moral biti predsednik države izločen, zaprt v slonokoščeni stolp, ne bi smel imeti nikjer prijateljev, somišljenikov in zaveznikov. Logika demokratične države je ravno v odprtosti, v povezovanju. Kaj pa pomenijo insinu-acije, da Milan Kučan nekje iz ozadja vleče nevidne niti in da ima tako imenovane svoje ljudi povsod, bi bilo najbolje povprašati tiste, ki se s temi nizkotnimi podtikanji ukvarjajo. Povezave Milana Kučana so po svoji vsebini produktivne, še posebej, če opozorim, da ima na žalost pri nas predsednik države zelo majhne kompetence. Gre za takšne povezave, ki lahko prinesejo nove pobude, ki gredo skozi presojo javnosti, ki se lahko uveljavijo z močjo javne besede in argumentov, ne pa za zakulisno funkcioniranje. In mislim, da je poskus osamitve ali pa diskvalifikacije Milana Kučana nekaj, kar bo v slovenski javnosti doživelo popolno obsodbo. Ljudje gledajo na te stvari drugače, želijo si predsednika, ki je vpet v družbene razmere, ki se zna z vsemi pogovarjati. Milan Kučan takšen predsednik je, saj se ne ukvarja samo s političnimi elitami, in prav zato so napadi nanj zgrešili cilj.« DE: Ali to pomeni, da tudi ti zavračaš razmišljanja Bata skupine (skupine, ki je vrnila državna odlikovanja)? KOCJANČIČ: »Bata skupina ima pravico razmišljati tako, kot razmišlja. Jaz sem že povedal, da častno medaljo svobode lahko nosi tisti, ki mu je to v čast. Tisti, ki mu je to pod častjo, ni treba, da jo nosi. Argumentacija skupine, ki je v pismu predsedniku zavrnila medalje, pa spada ravno tako v Bata vrečko.« Marjan Horvat 8. julija 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH [ DA ZA SPLOSNO KOLEKTIVNO POGODBO ZA GOSPODARSTVO Ker je podpis splošne kolektivne pogodbe manjše zlo kot nepodpis, so člani sveta ZSSS na seji 7. julija glasovali zanjo. Proti pogodbi je bilo le sedem članov sveta, najbolj pa republiški odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije. Rezultate dela pogajalske ekipa je uvodoma obrazložil Gregor Miklič. Na pogajanjih, ki so trajala dva tedna, so sc dogovorili za 36 usklajenih sprememb prvotnega predloga splošne KP. Veliko večino le-teh so predlagali svobodni sindi- nopravni del splošne KP, za katerega ni pravega nadomestila, saj številne zadeve niso urejene v nobenem zakonu. Zanimivo razpravo je imel tudi Rajko Lesjak, ki je menil, da bi članstvo težko prepričali o razlogih za nepodpis splošne kolektivne pogodbe in da bi zato med članstvom izgubili kredibilnost. Lesjak je govoril tudi o možnih scenarijih nepodpisa splošne ko- lektivne pogodbe in predvidel, da bi se v tem primeru morali odločiti tako za nova izhodišča splošne KP kot tudi za nove pogajalce. Kot je uvodoma predlagal že Gregor Miklič, je svet skupaj s sklepom o pristopu h KP sprejel tudi sklep o podpisu posebnega irotokola s partnerji iz gospodarske zbornice. Ta protokol bi vseboval zlasti: - izenačitev zneskov regresa za hrano in stroškov za potovanja med gospodarstvom in negospodarstvom; - poenotenje prejemkov, kot so regres za dopust, odpravnine ipd" J - Zamrznitev plač direktorje'' ] v družbenih podjetjih; - zamrznitev plač poslancev; i - kriteriji za nižanje plač v pa( nožnih kolektivnih pogodbah d' morali izključevati možnost odpuščanja delavcev. Splošno KP bodo predvidoma podpisali v petek, 9. julija. P°' < de Nt godba bo podpisana, če jo b° sprejel tudi upravni odbor Gospodarske zbornice. Pogajalska ekip3 zbornice ni imela soglasja za nadomestilo plač za delavce, ki stav- ^ kaj o zaradi kršitve kolektivne prjev e IE 8. julija 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH Sj N Dl KAL .NI PF EV RA1 rvi VAh IČI NI GOI FtlCI :v; ■ 'P? h h’ od- T- H pa lahko gredo le j^ktivno politiko zaposlova- | je kritiziral tudi VeH za skrajšanje odpo-i lav ne®a ,r°ka za presežne de-§j s šestih na tri mesece. dav,-3'"' ocenjujejo, da dose-0ri T rezultati skrajševanja ■2Povednega roka niso dali ti- V spoved: K6 stega, ka za ~ -j.'ar j® vlada postavljala cnj. Pred dvema letoma roL° 'P1 ek dveletni odpovedni .I ]jj„j.. Svobodni sindikati od- kprnlal° spremembo zakona. Puč-neZaPos^enost zaradi od-Pnr|Cania delavcev v številnih a]etP še naprej narašča. ga?V°k°dtd sindikati predla-slo\° emejevanje pravic zapo-da tanja upokojencev. Menijo, koi"1Stl’ ki se predčasno upo-vih^a’ ne b' smeli sklepati no-bori -eloynih razmerij. Svo-ni sindikati predlagajo tudi povečanje omejitev za nadurno delo. Menijo, da bi delavci smeli delati največ šest nadur na teden, dvajset nadur na mesec oz. 180 nadur na leto. Z večjim obsegom nadurnega dela pa bi moral soglašati sindikat. Svobodni sindikati opozarjajo, da pravica do nadomestila za brezposelnost pripada vsem delavcem, ne glede na stalno prebivališče, tudi če je v drugi republiki. Predlagajo tudi, da bi podjetja, ki načrtujejo dokupovanje delovnih let za svoje delavce in jim nameravajo plačati 50 odstotkov potrebne vsote, morala dobiti soglasje vsakega prizadetega. Pogled svobodnih sindikatov na predlog zakona o soupravljanju je obrazložil Milan Utroša. Predlogi SS se v bistvu ujemajo z dopolnili k zakonu, kot jih je sprejel matični odbor državnega odbora za delo. družino. zdravstvo in socialno politiko. Gre pravzaprav za predloge. ki bi delavcem omogočili več soupravljanja v podjetjih. Problem je, ker vlada zavrača kar devet od desetih bistvenih izboljšav zakona v korist delav- Po Utroševenr mnenju predlog zakona o soupravljanju zaostaja za ureditvijo v demokratičnih evropskih deže'ah. Svobodni sindikati menijo, da bi zakon moral ustvariti možnosti za delo delavcev, izvoljenih v organe soupravljanja. in pravico do njihovega izobraževanja. Nekateri člani sveta delavcev bi morali biti vsaj delno profesionalizirani. Po Utroševem mnenju bi zakon moral določiti, da je nadzorni svet sestavljen iz polovice delavcev. in ni prav, da je to vprašanje prepuščeno statutu podjetja, ki ni v pristojnosti delavcev. Zaradi vladinega odnosa do dopolnil k zakonu o samoupravljanju Utroša sklepa, da delavci zanjo niso vredni zaupanja in da so torej moteč dejavnik. Iz obrazložitve zakona pa Utroša sklepa, da je soupravljanje za vlado nepotreben strošek. Vlada se očitno torej ne zaveda, da je uspešno poslovanje tudi v interesu delavcev. Sindik govorili s sindikatom podjetja. Poznam tujce, ki bi našo tovarno takoj odkupili. Odločili pa smo se za program notranjega odkupa, katerega pripravljamo sami in vanj verjamem. Vodstvo sindikata na čelu s Trobišem je vse to razumelo. Delavci v proizvodnji pa so bili nezadovoljni in govorili, da sindikat zanje ne naredi dovolj. Prek sindikata sem delavcem skušal dopovedati, da bodo morali še potrpeti. Livar ima veliko možnosti, da se izvleče iz slabega položaja, saj se mu obeta veliko poslov. Na žalost pa delamo za kovinskopredelovalno industrijo, Tam, Cimos in Litostroj so naši največji dolžniki. Naši notranji odnosi so skrhani in napeti tudi zaradi delovnih obremenitev. Odhajajo tisti, ki ne morejo delati pod takšnim pritiskom, in tudi tisti, ki delu niso kos. Nekateri ljudje se kljub temu ne zavedajo resnosti položaja, v katerem smo. Ne glede na to, kar se bo v Livarju zgodilo, bo tovarna ostala. Vprašanje je le, koliko ljudi bo lahko obdržalo delo. S Trobišem sem dobro sodeloval, čeprav se je včasih vtikal v čisto poslovne odločitve, ki niso stvar sindikata. Kljub temu ljudje mislijo, da je premalo izsiljeval. To je ključni problem, in zato je prišlo do ustanavljanja še enega sindikata.« Tako Derganc. Po tem direktorjevem odgovoru je Trobiš povedal, da je ustanavljanje novega sindikata posledica tega, ker je kazal na slabe strani v podjetju. Dejal je, da je akcija za ustanovitev novega sindikata posledica tega, ker nekateri želijo delavce usmeriti od pravih k nepravim problemom. Po Trobiševem mnenju so v ozadju sindikalnih dogajanj apetiti nekaterih ljudi, ki so že visoko in ki se vidijo tudi v direktorjevem stolčku. Sindikat ne sme le izsiljevati V razpravo so se skušali vključiti gostje, ki so med drugim povedali: Lado Arčon, odvetnik Območne organizacije ZSSS Grosuplje: »SKEI je reprezentativen v republiki in v podjetju in to bo Neodvisnost morala še dokazati. Izstopi in SKEI morajo biti opravljeni po statutarni poti in vsakdo mora podpisati svojo izstopno izjavo. V nasprotnem primeru so tisti, ki izstopajo iz SKEI, lahko še naprej člani naše in tudi nove organizacije.« Lidija Jerkič, pravnica SKEI: »Poznamo primere poseganja Neodvisnosti v podjetja kovinske in elektroindustrije. Podobno kot tu, je bilo v Beltu, Koopu in Agro-stroju. Vsa ta podjetja so kljub Neodvisnosti ali zaradi nje odpustila večino delavcev. Če predsednik sindikata po mnenjih članov ne naredi dovolj, ga je treba zamenjati na statutaren način.« Vlado Bizovičar, sekretar RO SKEI: »Trobiš je bil eden od najaktivnejših sindikalnih zaupnikov. Med prvimi je uspel podpisati podjetniško KP in dosegel listine za manj izplačane OD. Sindikalisti se ne smejo le prepirati, ampak morajo delati tudi z glavo.« Do besede so prišli tudi nekateri člani izvršnega odbora SKEI iz Livarja. Med njimi je bil tudi Andrej Selan, ki bo to vlogo opravljali tudi v Neodvisnosti. Povedai so, da je bila v sindikatu podjetja opozocija in da so v imenu delavcev posamezniki sprožili vprašanje zaupnice predsedniku. Izvršni odbor tega ni sprejel in dogovorili so se, da bodo o tem razpravljali na članskem sestanku. Ta ni bil nikoli sklican. Drugi zaupniki so povedali, da so se posamezniki prepisali v drug sindikat zato, da bi lahko normalno delali. Povedali so tudi, da v iniciativnem odboru novega sindikata niso pravi nosilci te akcije. Nosilci so menda tisti šefi, ki so prizadeti s Trobiševim predlogom za zmanjšanje števila delavcev po individualni pogodbi. S Tomšičem in Orlovo se je težko pogovarjati Sestanek se je končal le z dogovorom, da bodo sindikalni zaupniki z vsakim članom govorili o njegovem prestopu v drug sindikat in skušali ugotoviti dejansko stanje. Takoj po tem sestanku pa so se Tomaž Trobiš, predsednik upravnega odbora Andrej Omejec in gostje iz Grosupljega in Ljubljane skušali pogovoriti tudi s člani iniciativnega odbora novega sindikata. Skupaj z njimi sta bila tudi Alenka Orel in Bogomir Ličof iz predsedstva KNSS. Pravi pogovor ni stekel, zlasti zato, ker Alenka Orel nanj ni pristala, ker vnaprej ni bila obveščena, s kom se bo pogovarjala. Član iniciativnega odbora Boštjan Ivanjko je na vprašanje odvetnika dejal, da bo o preklicu lažnih obdolžitev Tomaža Trobiša še razmislil. Po njegovem mnenju je nov sindikat ustanovljen zato, ker SKEI ni organiziral nobene stavke in ker je Trobiš javno izjavljal, da ga nihče ne bo odstavil. Trobiš je pojasnil, da je mislil le na to, da ga ne morejo odstavljati nečlani sindikata. Kot nas je Tomaž Trobiš naknadno obvestil, je bil 2. julija ustanovni sestanek Neodvisnosti, na katerega je bil povabljen in se ga je tudi udeležil. Dejal je, da so tudi na ustanovni skupščini uporabljali nizke udarce, in tako se je obnašal tudi predsednik Neodvisnosti France Tomšič. To je Trobiša še posebej začudilo. Udeležencem sestanka je Tomšič med drugim dejal, da so izstopne izjave veljavne, tudi če so napisane na »sekret papirju«. Statut sindikata pa si lahko Semolič in Trobiš zatakneta kar za ušesa. Na ustanovnem sestanku Neodvisnosti je sodeloval tudi direktor, ki je v nasprotju s prejšnjimi izjavami obljubil 10-odstotno povišanje OD. Trobiš misli, da so iz SKEI izstopili tisti člani, ki so osebno doživeli pritisk ustanoviteljev novega sindikata. Izvršni odbor Neodvisnosti šteje 15 članov, njegov predsednik pa je Valentin Zupančič. Po Trobiševem mnenju je v izvršnem odboru nekaj takšnih članov, ki imajo ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja in so zdaj dobili sindikalno imuniteto. Ob vsem spoštovanju načel sindikalnega pluralizma, na katerih sc utemeljuje Neodvisnost, moram zapisati, da je delavce lahko dobiti, da jih je težje obdržati in da je najtežje zadostiti njihovim interesom. Po vzoru iz Črnomlja, Mojstrane in še od kod, lahko napovem tudi skorajšnjo zamenjavo direktorja in takojšnje spiske presežnih delavcev. DE bo spremljala razvoj dogodkov v Ivančni Gorici in skušala bralcem prikazati rezultate tega sindikalnega prevrata, ki verjetno še ni končni rezultat mcdsindikalncga obračunavanja. Franček Kavčič NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Pri založbi ČZP Enotnost je izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast ,Božiy literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča. Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos l^ot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik in pamfletist v večini slovenskih časnikov. »Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in i/ različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo v nas.« NAROČILNICA ....-..........-............> Pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Naročeno, dne .... Ime in priimek podpisnika: ................ Cena 1.720 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju žig ČE JULIJA NE BO PLAČ, BO SKEI ZNOVA STAVKAL Stavkovni odbor SKEI je dan po uspešni opozorilni stavki na tiskovni konferenci ocenil stavko in napovedal nekatere aktivnosti. Del ocen stavkovnega odbora smo objavili že v prejšnji številki v izjavi Alberta Vodovnika, zato tokrat objavljamo le nekatere nove poudarke aktivistov SKEI. Sindikat bo nadaljeval priprave za nove pritiske, saj ne vedo, ali jih bo vlada skušala prepeljati žejne čez vodo. Uspeh stavke bo SKEI lahko meril že ob julijskih plačilnih dnevih. Če bodo plače znova kasnile, bo SKEI prisiljen k novi akciji. SKEI zahteva tudi zakon o kolektivnih pogodbah. Skrajni rok za ta zakon je september. Od vlade pričakujejo tudi program oživljanja gospodarstva. Od zbornice pričakujejo takojšnje nadaljevanje pogajanj za novo panožno KP. Vodovnik je pojasnil tudi nerazumevanje nekaterih, ki so spraševali, kaj SKEI ponuja v zameno za izpolnitev stavkovnih ciljev. Po Vodovnikovem mnenju lahko sindikat le zahteva in potem, ko dobi odgovor, tudi popusti, če se članstvo s tem strinja. Sindikat pa ne more tistim, ki kršijo KP in zakone, ponuditi ničesar. Na vprašanje o škodi zaradi stavke, je Vodovnik dejal, da je minimalna, ker marsikatero podjetje nima dela. Škoda je zmanjšana tudi zato, ker so se stavkovni odbori v podjetjih praviloma dogovorili za izvrševanje nujnih del, zlasti izvoznih naročil. Stavka je bila stvar prostovoljne odločitve vsakega posameznika in zato je velika udeležba v njej kompliment za organizatorje,« je povedal Dušan Semolič. Stavke pa novinarji ne smejo ocenjevati le po obeh javnih manifestacijah, ampak po tem, kar se je dogajalo v tovarnah, kjer so delavci ostali. »Kljub temu, da so nekateri to predlagali, pa kovinarji s svojo mehanizacijo nismo zapirali cest in meja,« je zaključil Albert Vodovnik. FK Kongres CISL v Krnu Konfederacija italijanskih sindikatov CISL je na svoj XII. kongres v Rimu povabila tudi predstavnike ZSSS. Kongresa so se kot gostje udeležili predstavniki različnih sindikatov iz vsega sveta. Predstavniki ZSSS smo to priložnost izkoristili za promocijo ZSSS, izmenjavo izkušenj z drugimi sindikati in zlasti za navezavo bilateralnih stikov. Deležni smo bili velike podpore mnogih evropskih sindikalnih central za čimprejšnjo polnopravno članstvo ZSSS v Evropski konfedera- ciji sindikatov. Na XII. kongresu CISL je bilo veliko govora in prizadevanj za združitev teh italijanskih sindikalnih konfederacij. Po naših ocenah je združitev le vprašanje časa. Na kongresu je bila orgnizirana tudi okrogla miza »Evropa po novem in razvoj sveta«. Največji dogodek po našem mnenju je bil nastop nobelovega nagrajenca za ekonomijo Modiglianija. Njegovi napotki sindikatu so zadevali zmanjšanje inflacije, spremljanje ukrepov države (cene in proračun) ter osrednje državne banke. Njegove poglede bi lahko strnili v »danes nekoliko popustiti, pomeni investirati za boljši jutri.« Dogovor med vlado in italijanskimi sindikalnimi centralami (podpisan naj bi bil 22. julija letos) temelji na omenjenem izhodišču. S tem dogovorom so v Italiji odpravili avtomatizem uravnavanja plač z življenjskimi stroški (znano »scalo mobile«), kar je odprlo pot za novo vsebino kolektivnih pogodb v Italiji. ZSSS in posamezni sindikati dejavnosti si morajo tudi z mednarodno dejavnostjo pridobivati izkušnje in zaveznike. Brane Mišič PROBLEMI DELAVCEV ZAVODOV SE V VELIKIH ZVEZAH IZGUBLJAJO Letos spomladi je sindikalno gibanje dobilo še eno asociacijo: Konfederacijo sindikatov delavcev zavodov Slovenije. Za svojega prvega predsednika so izvolili dolgoletnega sindikalnega aktivista Janeza Cirkvcnčiča In tu nam Omerzu lahko veliko pomaga. Kako lahko predstavite konfederacijo? Cirkvenčič: Konfederacija se je porodila iz skupnih interesov in potreb po enotnem in učinkovitem uveljavljanju temeljnih sindikalnih in sploh delavčevih pravic v zavodih, ki do sedaj sindikalno še niso bili povezani. Zaenkrat je konfederacija, katere skrajšano ime je SIZA majhna, a prepričan sem, da bo glede na zdrave temelje združevanja zrasla v močno sindikalno zvezo zavodov Slovenije. Ob ustanovitvi smo se obvezali, da bomo v konfederaciji delovali ustvarjalno in solidarno, da bomo upoštevali enakopravnost posameznih sindikalnih organizacij, ne glede na njihovo velikost in spoštovali načela samostojnosti pri reševanju specifičnih problemov. tudi povsem drobnih problemov ljudi, mi pa združujemo manjše organizacije, katerih problemi bi se znotraj velikih zvez oz. konfederacij preprosto izgubili. Vsekakor pa smo odprti za sodelovanje in povezovanje, saj je tudi naš cilj imeti v slovenskem prostoru močne, ne pa med seboj razdeljene ali celo nasprotujoče si sinidkate. DE: Ob pregledu programskih izhodišč sc zdi, da so že znana iz programov drugih sindikatov. Zakaj torej nova zveza in ne združitev v kakšno že obstoječih zvez ali konfederacij? Cirkvenčič: V vodstvu konfederacije smo ljudje, ki dolga leta živimo med delavci, ki poznamo njihove težave in vemo, da od dolgih lepo napisanih programov članstvo nima nič. Program je okvir, ki svojo materializacijo dobi z delom, dejanji in rezultati, ne pa s popisanim papirjem. Ne želimo zavajati članstva z obljubami, ki jih ne bomo mogli izpolniti. Želimo biti kratki, jasni in učinkoviti. Tega smo se držali tudi pri pripravi statuta, ki ima le pet strani in 29. členov. In ravno zato in v tem je vzrok, zakaj ne združevanje v že obstoječe zveze oziroma konfederacije. Naša ocena je, da so preveč oddaljene od dnevnih, navzven DE: Ko ste omenili vodstvo konfederacije, človek takoj pomisli na vašega sekretarja Branka Omerzuja, bivšega sindikalista in »odžaganega« direktorja Snage, kateremu v bran so se postavili delavci. Kako to, da ste izbrali ravno njega? Cirkvenčič: Moram vas popraviti: najprej se je Omerzu postavil v bran delavcev, ko se je uprl ljubljanski oblasti, ki je hotela pometati na cesto več kot 50 delavcev. Tudi za ceno svoje kariere, svojega socialnega in materialnega položaja ni dopustil tega. Ocenjujemo, da je glede na njegove dolgoletne izkušnje, tudi v naši hiši ga poznamo kot človeka, ki je v kritičnih situacijah sposoben ustvarjalnega delovanja, to idealna kadrovska rešitev, in dvomim, da poznate boljšo. Nenazadnje sem tudi sam dolga leta z njim sodeloval na sindikalnem področju. Veste, naša usmeritev je rudi uspešno sodelovanje z vodstvi zavodov in upravnimi odbori, če bo poslovna politika dajala pozitivne rezultate tudi za zaposlene. Vedno smo pripravljeni stopiti pred članstvo in mu odkrito povedati, kakšni in kje so problemi in njihovi vzroki - tudi če ti vzroki niso povsem na strani poslovodne strukture ali oblasti. Resnica včasih res boli, a na daljši rok je to edino pametno. DE: »Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti je podpisana. Ali ste z doseženim zadovoljni?« Cirkvenčič: Ko postane sindikalni aktivist zadovoljen z doseženim, za delavskega predstavnika ni več zanimiv. Po mojem je sindikat glede na sedanji gospodarski položaj v državi vendarle nekaj dosegel. Pomembno je, da dopolnila normativnega dela kolektivne pogodbe izboljšujejo delovne pogoje in odpirajo večje možnosti sindikalnega delova- morajo negospodarski sindikati izkoristiti kot osnovo za svoje nadaljnje sodelovanje in skupno nastopi anje. To je lahko tudi osnova za širše sodelovanje z gospodarskimi sindikati, kajti le v razumevanju problemov enih in drugih je moč iskati ustvarjalne potenciale sindikatov* Sindikalna vodstva - ne glede na to, ali gre za sindikate gospodarstva ali negospodarstva - nikakor ne smejo dopustiti, da bi polarizacija problemov vodila v polarizacijo ali celo nasprotovanje sindikatov samih. In tu se velja zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri pogajanjih in podpori tudi gospodarskim sindikatom pri njihovih zahtevah. Janez Cirkvenčič, predsednik SIZA nja. Sindikati so uspeli z določilom, da izhodiščna plača ne sme biti nižja od zajamčene plače in da se prično razprave o tarifnem delu kolektivne pogodbe ob pripravi vsakoletnega proračuna, kar lahko pomeni vsaj majhno možnost vplivanja na proračun. Najpomembnejše pa je, da smo ohranili kolektivno pogodbo, ki je za delavce izjemnega pomena. Ne smemo pozabiti in zanemariti dejstva, da so pogajanja za podpis kolektivne pogodbe medsebojno zbližala negospodarske sindikate. To zbližanje DE: Omenili ste težak gospodarski položaj v državi. Kakšen je vaš pogled na sedanji položaj delavstva v Sloveniji? Cirkvenčič: Ali lahko sploh govorimo o položaju, ko pa je delavec postal številka, ki bi se je rad vsak znebil? Iz dneva v dan se veča število ljudi brez dela in praktično v vseh sanacijskih programih je prvi ukrep odpuščanje delavcev - »čiščenje stroška delovne sile«. Ob upoštevanju, da je poprečna plača sramotnih nekaj 100 DEM, pa še ta se v marsikaterem podjetju izplačuje z velikimi zamudami in s kompenzacijo bonov, ter ob dejstvu, da so zaposleni izgubili praktično vse pravice soodločanja o svoji usodi, je najbolj zaskrbljujoče, da ni vidne perspektive. Mislim, da je že ta, ne da omenjam popolne brezpravnosti, apatije in nemotiviranosti, groženj za radikalno krčenje socialnih pravic in drugega, dovolj velik vzrok nezadovoljstva slovenskega delavstva. Kam pa takšno nezadovoljstvo in brez perspektivnost vodi, ni potrebno poudarjati. P. B. Sindikalna lista julij 1993 SH 2.414 1.240 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 891 2. Kilometrina (od 16. 4. 93 dalje) 19,00 SlT 3. Ločeno življenje 24.607 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 862 5. Regres za prehrano 5.120 Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje februar ’93 do aprila ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od februarja do aprila ’93 znaša 40.583,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade -za10 let 20.292,00 SIT - za 20 let 30.437,00 SlT -za 30 let 40.583,00 SlT 2. Nagrada ob upokojitvi 127.750,00 SlT 3. Solidarnostne pomoči 40.583,00 SlT Vir: podatki Zavoda RS za statistik0 KAJ DELAJO v republiških odborih Sindikat državnih in družbenih organov Ministrstvu za pravosodje smo poslali pripombe na delovni osnutek zakona o sodiščih, ki v 57. členu določa, da strokovni in administrativni delavci sodišč lahko opravljajo funkcije samo, če so združljive z neodvisnostjo in ugledom sodišča. O tem odloča predsednik sodišča. Za ROS je to nesprejemljivo, ker bi predsednik sodišča lahko odločal, ali smejo člani sindikata izvoliti svoje zaupnike, in v bistvu je dana tudi možnost prepovedi organiziranja sindikata na sodiščih. 58. člen osnutka zakona omejuje pravico do stavke, kar je v nasprotju z veljavnim zakonom o stavki (Ur. list RS št. 22/91), Ustavo Republike Slovenije in mednarodnimi konvencijami. Ustavno sodišče Republike Slovenije je (Ur. I-RS št. 35/93) objavilo sklep, da ne sprejme pobude ROS za oceno ustavnosti zakona o poslancih, zakona o vladi, zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča, zakona o sodniških plačah in drugih prejemkih v delih, ki se nanašajo na plačezV obrazložitvi Ustavno sodišče trdi, d3 »nobeden od izpodbijanih zakonov namreč ne ureja plač pobudnikov oz-delavcev, katerih interese zastopata oba navedena sindikata kot pobudnika. S tem ni izpolnjen procesni pogoj, ki ga za začetek postopka na podlagi pobude določa Ustava.« Sindikalne zaupnike opozarjamo na objavo zneska povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih (Ur. list RS št. 32 z dne 17. 6. 93). Drago Ščemjavič, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva V petek, 2. julija smo za naše sindikalne zaupnike in druge zainteresirane delavce organizirali seminar v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Prav tega dne je začel veljati zakon o gospodarskih javnih službah in v štirih mesecih moramo ugotoviti vrednost deležev, p°' membnih za lastninsko preoblikovanje. Zamuda tega roka pomeni prehod celotnega družbenega kapitala v lastnino občine, mesta oz. države-Zato smo ocenili, da se moramo z lastninjenjem, notranjim odkupom ugotavljanjem deležev in organizacijsko preobrazbo seznaniti takoj ih ne čakati na jesensko obdobje, ko bo lahko že prepozno. Mag. Bojah Pečenko nam je pojasnil zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij glede javnega gospodarskega sektorja in prej omenjenih vprašanj. Z novostmi ob sprejetju zakona o gospodarskih javnih službah pa nas je seznanil dr. Janez Čebulj. Še posebej je opozoril na roke posameznih opravil in na upoštevanje spremljajočih aktov, ki jih mora sprejet1 pristojno ministrstvo (MOP) ali vlada. O problematiki plač, s posebnih prikazom stanja v komunalni dejavnosti je govorila Antonija Dodič-Podpisani pa sem obrazložil ugotovitve iz analize vprašalnikov. Akcija je po treh mesecih vendarle uspešno zaključena. Žal je bilo zaradi dopustniškega časa na seminarju le 31 udeležencev kar je skoraj pol manj kot na spomladanskem seminarju. Čeprav naj h1 bil njegovo nadaljevanje. Verjetno se še premalo zavedamo, kaj pomen1 reorganizacija, lastninjenje, listine za premalo izplačane plače oz. lastniških certifikatov. Ali bomo uspeli to jeseni nadoknaditi, je odvisno od vaših pobud. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat finančnih organizacij Koordinacija sindikata Službe družbenega knjigovodstva je dne 30. 6-temeljito obravnavala predlog za izdajo zakona o Službi družbenega knjigovodstva Republike Slovenije. Koordinacija ugotavlja, da nekater1 koraki in dinamika postopkov preobrazbe službe niso dovolj natančno opredeljeni z vidika položaja in perspektive delavcev, zato je negotovos med zaposlenimi delavci precejšnja. Zaradi tega je predlagatelju, t-1 ministrstvu za finance, poslala nekatere predloge in pobude. Koordin3' cija zahteva, naj predlagatelj zakona v program preobrazbe sluz d obvezno vključi tudi program usposabljanja in razporejanja delavce nadzora (649 delavcev), statistike in informiranja (127), plačilneg3 prometa (1278), revidiranja (92) in drugih splošnih in računovodski delavcev (659). V primeru ugotavljanja presežnih delavcev je predlag3' telj zakona dolžan izdelati program reševanja le-teh in ga obravnavat in izpeljati skupaj s sindikatom. Draao Ščemiavič. sekreta 8. julija 1993 GORENJSKI SINDIKALNI RAZGLEDI POLOŽAJ GORENJSKEGA GOSPODARSTVA IN DELAVCEV SE DRAMATIČNO SLABŠA d Sindikat je v tem trenutku brez dvoma edina insti-a.Clia> ki je v stiku z delavci. Zato je najbolje infor-iran m razpolaga z realno oceno gospodarskih, °cialnih, delovnopravnih in zaposlitvenih razmer, o mu omogoča sistem medsebojnega informiranja n sodelovanja z delavci, ki trenutno nosijo največjo ezo gospodarskih pa tudi političnih sprememb v dr-avi. prav zaradi tega kaže odgovorno jemati sindi-jalno oceno in nanjo reagirati predvsem v tistih Lucijah, ki so odgovorne za gospodarsko polisi l-'-- pa Pralcsa drugačna. Sindikalne ocene in konfl^k 86 obravnavaj° 8ele takrat, ko je že prišlo do V Območni organizaciji Zveze svobodnih sindika-°v za Gorenjsko, kjer je preko petintrideset tisoč elavcev članov, zaposlenih v 194 gorenjskih podjet-L.1 ocenjujemo, da je gospodarski, socialni in zapo-uveni položaj regije skrajno neugoden. Nadaljevale takih trendov lahko gospodarstvo pripelje dobe-edno v razpad, z vsemi konflikti, ki imajo lahko esHe politične posledice. Gospodarske rezultate, ki jih analitično objavljajo nstitucije, kot je Služba družbenega knjigovodstva, aposlitvene razmere, ki jih objavlja Zavod za zapo-s,°yanje in drugi, sicer obravnavajo poslanci gorenjski ?b^nskih skupščin, toda razprav praktično ni, Jdepi so medli in ne naravnani na izboljšanje raz-ey Zal so tudi tu v ospredju politične teme. Tudi vuv a?ci državnega zbora iz posameznih občin se ne sliučujejo v razprave o gospodarjenju; tako nimajo ališč in zahtev, ki bi jih posredovali državnemu °oru in njegovim organom. Da bi javno opozorili na skrajno neugodne trende gorenjskem gospodarstvu za leto 1992, smo v Ob-Sv°cn' organizaciji ZSSS na Gorenjsko na osnovi i^Pljh ocen in s pomočjo specializiranih zunanjih stitucij izdelali »Analizo gospodarskih, socialnih n zaposlitvenih razmer na Gorenjskem in vključeva-gJe sindikatov v njihovo razreševanje«. Analizo Predlogi sklepov smo temeljito obravnavali na letni območne organizacije. Ocenili smo, da kljub odurnim zahtevam sindikatov po razbremenitvi gospodarstva in bruto osebnih dohodkov, so lansko-etni trendi gorenjskega gospodarstva naravnani avno nasprotno. Realno se je povečala javna poraba. Povečali so se davki in prispevki na osebne dohodke, Wace v gospodarstvu so realno padle bolj kot v nego-Podarstvu, podjetja pa izkazujejo enormne izgube pr Poslujejo praktično brez akumulacije in dobička, osledica takega stanja se kaže v popolnem zastoju naložbah in investicijah, predvsem pa v razvoj ;ehnologije in izobraževanja. To so skrajno neugodni . Parametri, trendi pa vodijo v gospodarski zlom in , vajo globoke socialne, lahko pa tudi politične °nflikte širših razsežnosti. ^ obravnavo te tematike na seji območne organi-®Clje ter sprejetimi sklepi smo želeli v območni v Sanizaciji javno opozoriti oblastne, zbornične in nune strukture v gospodarstvu na položaj gospostva nekdaj razvite gorenjske regije. Želeli smo Jtizoriti, da sindikati in vanje včlanjeni delavci ne mo več trpeli, da dobesedno pred očmi propada » spodarstvo in s tem delovna mesta. Odločno zahte-sd*1^0 bru6ačen odnos snovalcev ekonomske in go-Podarske politike na vseh ravneh vodenja. Sindikati zavedamo, da je položaj, v kakršnem je gorenjsko s spodarstvo, posledica gospodarskih in političnih Prememb, toda cena, ki je kruta, naj se porazdeli ea vse sloje državljanov. Nikoli ne bomo dopustili, p iSe ?a Plečih delavcev rojeva nova menedžerska in P°htična elita brez vsake odgovornosti. ^ekdaj najbolj razvita regija tone v revščino ena imela Gorenji regija, ki zajetna pet občin in je bila , J bolj razvitih republik bivše Jugoslavije, je imeia ^ tremi leti 85.000 zaposlenih, od tega 47,7% sto v' ^ zadnjih letih postaja regija stečajnih po-stPk°v množičnega odpuščanja delavcev, visoke jo.PHje brezposelnosti ter zaostajanja plač za repu-čil °' Za gorenjsko regijo je bila v preteklosti zna-tuk8 visoka stopnja zaposlenosti v razviti industriji, n ,lzmu pa tudi kmetijstvu. Pečat razvitosti so dale tek tlfre pano6e’ kot 80 železarstvo, elektronika, ^stilna in usnjarska industrija ter gozdarstvo in bin?Predelovalna industrija. Socialna varnost pre-alcev je bila solidna, standard delvcev pa je do-tnjevalo tudi delo na kmetiji, predvsem v agrarno zvitih občinah. ziv°S^0^ars^a rast’ nasloniena predvsem na eksten-ka(?0 zaPosl°vanje, je v preteklosti presegla domače zit' r°vske vire. zato smo bili vseskozi soočeni z izrazji1*’ neskladjem med potrebamfln možnostmi za J novo zadovoljevanje. Praznina se je polnila s prilivanjem iz drugih območij. Gospodama kriza je pričela neposredno ogrožati tih i ° stopnj° zaposlenosti šele ob koncu osemdese-r„ . ■ Prelom je bil toliko težji, ker ni bilo treba mereSeV?ti tekočih neskladij, ampak je v veliki n Prišlo do poračunavanja preteklih problemov, v vS° i!6 kopičili vrsto let. Navzven so se pokazali 7i„ls°ki stopnji prezaposlenosti, kot nasledku intenca zaposlovanja. 2a,rye, napovedi o presežnih delavcih smo v regiji Puš" ^li -V k 1988, čeprav tedaj do dejanskega od-s stCan'!a ae n* Pr*8l°- Obseg napovedanih presežkov jonf3?* delodajalcev je hitro naraščal in je v letu 1 dosegel 7800 in v lanskem letu 4300 delavcev. Varnrenutno je Gorenjska soočena s krizo socialne gos ki pa ni vzr°k. Pač pa posledica zmanjšane spoti arSke rasta *n 8 tem velike brezposelnosti. Go-rtien arSka kriza in socialne napetosti že močno obre-tua.iulej° medčloveške odnose tako v družini kakor sti‘na delovnem mestu. Delavci doživljajo osebne e> posledica pa je povečano število samomorov. tr°h letih izgubili prek enaindvajset llSoc delovnih mest j Jen največjih problemov gorenjske regije je neza- | enost. Posamezne panoge, kot so turizem, žele- zarstvo, gozdarstvo in tudi druge z vidika perspektive za delovna mesta dobesedno izginjajo. Trenutno je na Gorenjskem nezaposlenih 11.893 oseb, kar je 14,2% aktivnega prebivalstva. Največja nezaposlenost je v občinah Jesenice in Tržič, najnižja pa v Škofji Loki. Samo v preteklem letu se je povprečno število zaposlenih in samozaposlenih na Gorenjskem znižalo za 6764 delavcev. Zaposlenost se je znižala predvsem v gospodarstvu. V industriji je lani proizvodnja padla za 10,8 odstotka. Gospodarski subjekti niso uspeli nadoknaditi izgube tržišča v republikah bivše Jugoslavije, čeprav gibanje izvoza v preteklem letu kaže ugodne rezultate. Zaskrbljujoče je, da je število zaposlenih v samostojnem delu v primerjavi s preteklim letom za 7% nižje. Podatek je neugoden, če vemo, da je bilo v letu 1992 na Gorenjskem registriranih 1.584 zasebnih podjetij. Največje relativno znižanje zaposlenih je doživelo gradbeništvo, sledijo gozdarstvo, gostinstvo in turizem ter industrija. V zadnjih treh letih je gorenjska regija izgubila 21.452 delovnih mest, kar je približno petinsedemdeset srednje velikih podjetij. Podatki po občinah so različni. Največ delovnih mest je bilo izgubljenih v občinah Tržič in Jesenice, najmanj pa v Škofji Loki in Kranju. Najbolj zaskrbljuje dejstvo, da se praktično ne odpirajo nova delovna mesta in da podjetja napovedujejo nadaljnjih 7.500 presežnih delavcev. Eden od vzrokov za tako visoko brezposelnost in ukinitev številnih delovnih mest so množični stečajni postopki po letu 1990. Delež brezposelnih zaradi stečajev podjetij je bil v preteklem letu 20,1-odstoten oziroma 2.375 oseb. Trendi naraščanja brezposelnosti kažejo, da lahko že v naslednjem letu pričakujemo na Gorenjskem dvajsetodstotno brezposelnost. V najslabšem položaju med gorenjskimi občinami so Jesenice, kjer je brezposelnost že 17,4-odstotna. Gospodarstvo je soočeno s popolnim zastojem naložb v objekte, opremo, tehnologijo in znanje ter izobraževanje. Tako stanje gorenjsko gospodarstvo dolgoročno izriva iz razvitega sveta. Posledice bodo za delavce in državljane katastrofalne. V preteklem letu je gorenjsko gospodarstvo globoko zabredlo v rdeče številke. Izguba celotnega gospodarstva je kar 12,7-krat večja od akumulacije, tako da je neto izguba dosegla 17,8 milijard tolarjev, kar je 10,6% vseh slovenskih izgub in je za 407% večja kot v letu 1991. Nekrita izguba iz preteklih let in tekoča izguba že predstavljata 95% izplačanih čistih osebnih dohodkov gorenjskih delavcev v letu 1992. Zanimivo pri tem je, da je eno najbolj uspešnih gorenjskih »podjetij« Gorenjska banka, ki beleži odlične poslovne rezultate za preteklo leto. Skrajno neugodni rezultati gospodarjenja, ki se odražajo v nični akumulaciji, visokih izgubah, odpuščanju delavcev, posledično negativno vplivajo na štipendijsko politiko. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je število kadrovskih štipendij gorenjskih podjetij v zadnjih štirih letih znižalo za 20-krat. Nered pri izvajanju kolektivnih pogodb Na osnovi lastnih ocen, ki temeljijo na anketi, delovnih razgovorih (pogajanjih) v podjetjih ter obravnavanju zadev v okviru pravne službe območja, v Območni organizaciji ugotavljamo pravi nered pri izvajanju kolektivnih pogodb pa tudi zakonov, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev. Dva profesionalna in en pogodbeni pravnik v Območni organizaciji pa tudi profesionalni strokovni delavci smo v letu 1992 s preventivnimi ukrepi skušali ublažiti samovoljo vodilnih in grobo kršenje delavčevih pravic. OSEBNA IZKAZNICA GORENJSKEGA GOSPODARSTVA: - izguba 21.500 delovnih mest v zadnjih treh letih - 11.800 nezaposlenih - 10,8% nižja industrijska proizvodnja kot v 1. 1991 - 9-odstoten realen padce plač - 0,6-odstotna akumulacija v celotnem prihodku - 12,7-krat večja izguba kot akumulacija - 12% realno povečana javna poraba - 60 podjetij zrelo za stečaj - 30.000 delavcev - v izgubaških podjetjih - 20-krat manj podeljenih kadrovskih štipendij kot v 1. 1990 - najvišja naložba 35 mio SIT - najboljši poslovni rezultati Gorenjske banke (servis gospodarstva) v sistemu LB V družbah bivše Železarne Jesenice tečejo sanacijski postopki le z odpuščanjem delavcev, ni pa predvidena tudi dinamika zaposlovanja v infrastrukturnih špediterskih in gostinsko-turističnih objektih na karavanškem predoru. »Padel« je tudi projekt pridobivanja in trženja vode izpod karavanškega predora. Svobodni sindikati Gorenjske na različnih ravneh organiziranja smo zato posredovali pobudo za sklic izredne seje zbora združenega dela skupščine občine Jesenice, z zahtevo, naj se celovito obravnava gospodarski, zaposlitveni in socialni položaj v občini. Pobuda Svobodnih sindikatov je bila sprejeta. Pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti in denarne pomoči je v preteklem letu pridobilo 49 odstotkov vseh nezaposlenih ali skoraj 8 odstotkov več kot v letu 1991. Povprečni čas prejemanja denarnega nadomestila je trajal 15 mesecev. V letošnjem letu pa so že prvi primeri izgube nadomestil kot posledice zavrnitve ponujenega dela brezposelni osebi. Na Gorenjskem je v preteklem letu potekalo 52 programov javnih del. V njih je dobilo začasno zaposlitev 152 iskalcev zaposlitve. Gospodarstvo pred bankrotom Na gospodarska gibanja so na Gorenjskem v zadnjih treh letih vplivale predvsem težke razmere, ki jih je povzročila izguba tržišča republik bivše Jugoslavije, nespodbudna ekonomska in tečajna ter kre-ditno monetarna politika, visoke obremenitve gospo-darstva in cene dela ter prepočasno prilagajanje vodstev nekaterih gorenjskih podjetij novim razmeram. Poslovodni delavci so si večinoma prizadevali za pridobivanje novih trgov, tehnologij in racionalnejšo organizacijo dela, bili pa so tudi primeri, ko so se bolj angažirali na področju lastninskih preoblikovanj družbenih podjetij in zanemarili osnovno funkcijo poslovodenja. Lanskoletni rezultati so zaskrbljujoči, saj je poslovni izid gospodarstva kot celote negativen, in to kar za 15 milijard tolarjev. V letu 1992 je za stečaj dozorelo 60 podjetij s 3.451 zaposlenimi delavci. Negativna razlika med prihodki in odhodki gorenjskega gospodarstva se je v preteklem letu na škodo akumulacije bistveno povečala. Bruto dobiček je znašal vsega 2,8 milijarde tolarjev. Tako se je njegov delež v prihodkih gospodarstva znižal z 2,2 odstotka na komaj 1,3 odstotka v primerjavi z letom poprej. Kar za 188% se je povečala obremenitev obveznosti za javno porabo. V primerjavi z rastjo drugih pomembnih kategorij poslovnega uspeha je bilo povečanje obveznosti za javno porabo dosti hitrejše. To je bilo za 34 indeksnih točk večje kot prihodek gospodarstva. Tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta se je strošek za javno porabo realno povečal za 12 %. Obveznosti za javno porabo so bile šestkrat večje kot akumulacija gorenjskega gospodarstva. Tako se je komaj 1 % deleža akumulacije v prihodkih gospodarstva za 1. 1991 v lanskem letu še znižal na komaj 0,6%. Velika razdrobljenost akumulacije po številnih podjetjih ni najbolj obetavna za večje naložbe. Teh praktično ni bilo. Največja prijavljena gradnja v industriji na Gorenjskem v vsem letu je bila v višini 35 milijonov tolarjev, pa še ta je bila prijavljena v zasebnem podjetju. Rast negospodarskih investicij je mnogo večja od gospodarskih. Delež negospodarskih investicij je bil dvakrat večji kot leto poprej. Osamosvojitveni procesi in afere so oblasti bolj obremenjevale kot skrb za rešitev gospodarstva. Nastaja pravna praznina, ko zakonodaja, nadzor in inšpekcije preprosto ne morejo slediti pojavom nezakonitosti, zlorab, prisvajanja, divjim privatizacijam, skratka temu, kar bi v urejeni pravni državi imenovali gospodarski kriminal. V takih razmerah je delavec ustrahovan, prestrašen, največkrat nemočen in razočaran. Pomoč je iskal pri institucijah sistema, ki so vse bolj odtujena od delavskih interesov. Nazadnje je ostal sindikat in pravna pomoč ter z vlogami zasuto Sodišče združenega dela. Največ pomanjkljivosti na tem področju je pri ugotavljanju in razvrščanju začasnih in trajnih presežnih delavcev. Večina podjetij je v svojih aktih ali podjetniških kolektivnih pogodbah le prepisala postopke, nimajo izdelanih lastnih programov razreševanja presežnih delavcev, nimajo izdelanih kriterijev, ki bi izločali subjektivnost, premalo oz. neznatno se uporabljajo poleg kriterija uspešnost delavca tudi drugi kriteriji (zdravstveno stanje, socialni položaj delavca in podobno). Tako ostajajo na delu tudi delavci, ki imajo vse pogoje, da si s kmetovanjem ali obrtjo zagotovijo svojo socialno varnost. Kriterij uspešnosti, kot najpomembnejši, se zlorablja, saj ne temelji na strokovnih merilih, temveč le na osnovi ocene posameznih vodij. Zloraba delovnopravne zakonodaje je pogosta v primerih ugotavljanja presežnih delavcev, ko so se podjetja posluževala izdajanja sklepov o začasnih presežkih, kajti v teh primerih ni bilo potrebno opravljati predhodnih postopkov. Še vedno so težnje po hitrem razreševanju presežnih delavcev z uvedbo stečaja nad podjetjem. Načrtovani stečaj je običajen v primerih, ko se želi ohraniti zdravo jedro podjetja z nekaj delavci, medtem ko gre preostanek podjetja v stečaj z vsemi presežnimi delavci vred. V podjetniških kolektivnih pogodbah ali aktih ni konkretiziran 7. člen ZDR glede konkurenčne prepovedi. Niso opredeljena delovna mesta, ki bi bila podvržena konkurenčni prepovedi. Zaradi tega tudi pomanjkljivost pogodb o zaposlitvi. V nekaterih podjetjih zlorabljajo tudi to določbo zakona o delovnih razmerjih, ko praktično vsem delavcem v pogodbi o zaposlitvi opredelijo podvrženost konkurenčni klavzuli. Večinoma še ni vključena v pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi delavci oz. delavci, ki imajo vpogled v razvojne programe podjetja, v posebnosti proizvodnje in poslovne tajnosti, ter bi neupravičena uporaba teh znanj lahko povzročila podjetju škodo. Zato je več primerov, da so vodilni delavci, zaposleni v družbenih podjetjih, ustanavljali tudi svoja podjetja in nelojalno konkurenco. Poleg naštetih kršitev določb kolektivnih pogodb, katerim so bili delavci še posebej izpostavljeni, so bile številne kršitve tudi pri razporejanju delavcev, sklepanju delovnega razmerja za določen čas, izrekanju suspenzov, uporabi letnega dopusta, regresa za letni dopust ipd. Ugotavljamo, da so delavci v sedanjem obdobju bolj kot kdajkoli izpostavljeni kršitvam pravice iz dela, da pa so organi inšpekcije dela kadrovsko tako šibki, da nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in določb kolektivne pogodbe v posameznih okoljih v praksi ni. Na problematiko neizvajanja nadzora s strani inšpekcijskih služb smo v območni organizaciji ZSSS opozorili Ministrstvo za delo, socialo in družino in izvršne svete gorenjskih občin. Pomanjkljiva je tudi konkretizacija v podjetniških kolektivnih pogodbah 9. člena splošne kolektivne pogodbe, ki opredeljuje postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov. Namesto postopka, ki ga opredeljuje zgoraj citirana odločba, se uvajajo disciplinski postopki tudi s posledico suspenzom delavca oz. prekinitvijo delovnega razmerja. Gospodarstvo Gorenjske je v letu 1992 izplačalo za 18,6 milijarde tolarjev bruto osebnih dohodkov. Od tega 11,5 milijarde davkov in prispevkov. Slednji so se realno povečali za 3 % in se tako tudi v lanskem letu nadaljuje tendenca povečanja obremenitev BOD. Bruto plače so se povečale za 179%, največ v občini Radovljica za 189%, najmanj pa v občini Tržič za 141%. Povprečno obračunani bruto OD in nadomestila na delavca znašajo 52.863 tolarjev. Najvišje povprečje je bilo v občini Kranj, 59,837, najnižje pa v Tržiču, 40.372, kar je za 24% manj kot povprečno v regiji. Realna rast plač na Gorenjskem v obravnavanem obdobju je bila v primerjavi z rastjo življenjskih potrebščin za 9% nižja kot v letu 1991 ter le za 1% nižja od povprečnega BOD v Republiki Sloveniji (53.011 tolarjev). Za vse občine velja, da so plače v negospodarstvu (v družbenih dejavnostih) v letu 1992 porastle bolj kot v gospodarstvu (209,0%), v bankah in drugih finančnih organizacijah za 197,3 %, v zavarovalnicah za 199,3% in v organih in organizacijah DPS za 204,5%. Plače so torej v gorenjski regiji v družbenih dejavnostih v preteklem letu za 20,9 indeksne točke prehitele plače v gospodarstvu. Popoln nered, nespoštovanje in neizvajanje kolektivne pogodbe pa je v njenem tarifnem delu. Čeprav so določbe kolektivne pogodbe obvezujoče za oba podpisnika (delodajalca in delojemalca), grobo krši nekatere bistvene določbe. V podjetjih glede na gospodarski položaj s sklepi organov upravljanja (vodenja) avtomatično znižujejo izhodiščni osebni dohodek za 20%. Pri tem ne delujejo v skladu s 33. členom splošne kolektivne pogodbe, kjer je jasno opredeljeno, da se plače lahko znižajo do 20 % od izhodiščnih plač samo v primerih, če bi izplačilo OD, določenih s pogodbo, ogrozilo poslovanje, oziroma ostalimi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebni dohodki delavcev lahko znižajo, vendar ne več kot 20 %. Po oceni Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko pa so sedanja izplačila osebnih dohodkov v gorenjskih podjetjih nižja v povprečju za 32 % od izhodiščnih osebnih dohodkov, kar pomeni, da so osebni dohodki najnižje ovrednotenih delovnih mest na taki ravni, da je ogrožena osnovna življenjska eksistenca delavcev teh kategorij. Grobo se kršijo tudi tista določila kolektivnih pogodb, ki opredeljujejo čas izplačila osebnih dohodkov. Vse več je primerov, ko podjetje ne izplačuje osebnih dohodkov do 18. za pretekli mesec, temveč so zamiki že od enega do dveh mesecev, ne da bi bile priznane zamudne obresti za zamik izplačanih OD. Iz ankete je razvidno, da je takih podjetij preko 58%. Vse več je podjetij, ki izplačujejo del osebnih dohodkov v vrednostnih bonih. Nekatera podjetja tudi pretiravajo, saj delavcu izplačajo tudi do 50% OD v bonih, le razliko evidentirajo na plačilni listi. Takih podjetij je po anketi na Gorenjskem že preko 37%. Delavcem ne izplačujejo stroškov v zvezi z delom (39. člen splošne kolektivne pogodbe). Predvsem je tu evidentno kršenje pogodbe, ki opredeljuje izplačilo regresa za letni dopust (samo v 23 % podjetij so redno izplačali regres). Tu se krši čas izplačila, višina izplačila in način izplačila. Tu se tudi nepravilno tolmači 1. točka 38. člena, kjer se dobesedno jemlje masa za regres za letno dopust kot 13. plača in se v tem smislu diferencirano v korist višje ovrednotenih delovnih mest izplačuje regres za letni dopust. -Delavcem se v nekaterih podjetjih že ne izplačujejo prevozi na delo, v nekaterih podjetjih pa ta ukrep napovedujejo. Jubilejne nagrade se ne izplačujejo v roku, opredeljenem v kolektivni pogodbi, ali se sploh ne izplačujejo. V podjetjih, kjer so del teh prejemkov in osebnih dohodkov izplačevali v vrednostnih papirjih, delavcev o tem postopku niso redno objektivno in celovito obveščali in niso sprejemali ustreznih sklepov. Protest in zahteve a) Območni svet protestira zoper nadaljnje obremenjevanje gospodarstva, povečevanje davkov in prispevkov iz bruto osebnih dohodkov ter javne porabe. b) Gorenjskim izvršnim svetom predlagamo, naj zaradi zaščite gospodarstva temeljito obravnavajo gospodarsko-finančna gibanja, predvsem pa posle-dice nekBjletnih trendov v gospodarstvu. S svojimi stališči naj seznanijo vlado Republike Slovenije in parlament. c) Vodstvo ZSSS naj glede na skrajno kritične razmere v slovenskem gospodarstvu, ki so posledica nekonsistentne gospodarske, zaposlitvene ter kre-ditno-monetarne politike vlade Republike Slovenije, skliče izredno razširjeno sejo sveta, kjer naj se ocenijo vzroki in posledice gospodarskih in zaposlitvenih gibanj ter oblikujejo predlogi in zahteve za izboljšanje skrajno neugodnega položaja gospodarstva z vsemi dolgoročnimi posledicami za delavce. Zahteve se posredujejo in predstavijo v razpravo v državni zbor, državni svet in vlado Republike Slovenije. Zahteve za izboljšanje pogojev gospodarjenja je potrebno maksimalno radikalizirati. d) Pospešiti je treba oblikovanje in sklenitev državnega socialnega sporazuma med zbornicama, vlado, Zadružno zvezo in sindikati. Sporazum naj vsebuje predvsem politiko gibanja cen, plač in sprejem nujne delovnopravne zakonodaje. Sandi Bartol, predsednik AKCIJA »ATESTI« NAM NIKAKOR NI V PONOS Jrafi |k s — 7^ mm js B— ■ 8 / i Tržni inšpektorji po Sloveniji so že začeli preverjati, ali so prodajalci naprav in opreme informacijske tehnologije, telefonskih aparatov in druge komunikacijske opreme pridobili obvezne ateste. Odreba, ki to zahteva, je stara že leto dni. Med prvimi, ki so jih dali pod drobnogled, je ljubljansko podjetje Kotar d. o. o. iz Trnovega. Mestni tržni inšpektorje omenjenemu podjetju po pregledu naključno izbranih elektronskih pisalnih strojev in podobne pisarniške opreme izdal odločbo o začasni prepovedi prodaje večjega števila tovrstnih izdelkov. Lastnik inšpektorju namreč ni predložil dokazilo varnostnih atestih za posamezne izdelke, ki bi bili skladni s standardom JUS IEC 950. K temu naj dodamo, da imajo omenjeni »sporni« izdelki originalne nemške varnostne ateste VDE, ki jih priznava vsa Evropa. Če bi se v podjetju Kotar d. o. o. zdaj odločili izpolniti zahtevo tržnega inšpektorja in skušali pridobiti na Inštitutu za kakovost in metrologijo za vsakega od spornih izdelkov zahtevani slovenski varnostni atest, bi izgubili veliko časa in veliko denarja. Na inštitutu bi tak aparat ali opremo preskušali vsaj mesec dni, poleg tega pa bi, denimo za namizni kalkulator, moralo podjetje odriniti za atest toliko denarja, da bi moralo zapreti svoja vrata. V primeru elektronskega računskega stroja Olympia CPE 3212 A bi cena narasla skoraj za tretjino. Na ministrstvu za znanost in tehnologijo se dobro zavedajo, kaj pomeni izvajanje nove odredbe o varnostnih atestih za opremo informacijske tehnologije in električnih pisalnih strojev. Pa nimajo slabe vesti, saj naj bi bili trgovci obveščeni, da bodo morali imeti trgovci za vsak tak izdelek slovenski atest. Kajpak ni kupca, ki se ne bi strinjal s tem, da mora biti tudi na področju standardov in normativov vzpostavljen nov slovenski red in da je potrebno stare in prevzete jugoslovanske predpise. čimprej uskladiti z mednarodnimi, predvsem evropskimi, in da morajo biti vsi električni aparati varni. Vprašanje pa je, ali je treba z inšpekcijskimi ukrepi preganjati prodajalce, preden so naši predpisi usklajeni z evropskimi. Inšpektorji namreč »kršiteljev predpisov« ne preganjajo vseh naenkrat, temveč selektivno - po sistemu vzorčenja, saj je to za njihovo delo običajno. To pa pomeni, da bodo tisti prodajalci, ki bodo imeli smolo, ker jih bo obiskal inšpektor, v slabem položaju v primerjavi z nenadzorovano konkurenco. Red, ki ga zdaj skušajo uvajati inšpektorji, ni v korist ne prodajalcem ne kupcem. Za ukinitev akcije »atest« se zavzemajo tudi Zeleni Slovenije. Vane Gošnik pravi med drugim naslednje: »Zeleni Slovenije se strinjamo s težnjo, da se tudi na tem področju uveljavi (pravni) red. Toda zaradi interesa lastnikov teh naprav in tudi zaradi spoštovanja zakonov (torej pravne države) pobudnike akcije opozarjamo na naslednje: - večina lastnikov je aparate s »črnega seznama« kupila povsem legalno, zanje so uvozniki plačali carinske dajatve, kupci pa prometni davek. Država je s tem dejanjem nakup torej legalizirala. Odklapljanje telefonskih linij, na katerih so priključeni aparati, za katere je država pobrala carine in davke, bi bilo zato Vsak politik mora imeti tri stvari: debelo kožo, dober želodec in čisto vest. Frano Supilo Narava nam je dala dvoje ušes, a samo ena usta. Benjamin Disraeli Napadate ga, ker nima vere. Prekrasno! A to je prav isto, kakor napadati siromaka, ker nima zlata. Saj bi ga imel, a mu ga nihče ne da. V. G. Belinski NOVA KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST RUDI ČAČINOVIČ: MED DVEMA CERKVAMA Zapisi dvakrat razočaranega vernika Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplomat v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško in potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje poti. Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo. Tudi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapitalizmom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zapisi našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - dragocenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4 telefon 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. nepreklicno naročam(o) H izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: .................... Ime in priimek podpisnika............................................. 1. naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. kot ind. naročnik naročam po povzetju najmanj globoko nemoralno dejanje; - uresničitev načrta bi povzročila ogromno gospodarsko škodo, predvsem pa bi bistveno ohromila komunikacijske tokove v Sloveniji ter med Slovenijo in svetom. Ker pa komuniciranje s pomočjo faksimilnih naprav in modemov bistveno zmanjšuje uporabo drugih transportnih sredstev, bi tudi neposredno prispevala k večjemu onesnaževanju okolja. Zaradi vsega naštetega po- budnike akcije »atest« pozivamo, naj ustavijo akcijo in prenehajo vznemirjati poštene davkoplačevalce. Namesto tega naj standarde čimprej uskladijo z evropskimi in s tem končajo neproduktivno zaščito domačih proizvajalcev. Trgujemo s kakovostjo, ne pa z nespametno administrativno pomočjo državnih ustanov.« Kajpak lahko Zelenim Slovenije v tem primeru samo pritrdimo. A. U. S počitnicami, ki so si jih izmislili v raju, je le nekaj narobe: prekratke so, tako poletne kot zimske. T. S. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 26 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA. Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. POSEBNO OBVESTILO LASTNIKOM POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI ATRIS — BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA ima veliko povpraševanje po opremljenih apartmajih pa tudi vikendih na slovenskem primorju v obdobju julij-avgust. Vabimo vas, da nam posredujete proste termine. O ceni se bomo dogovorili skupaj. Veselimo se prijaznega sodelovanja. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 35 DEM. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Podkoren - komfortne sobe s'kopalnico. Najem dve - ali štiripo-steljne sobe. Cena nočitve 14 DEM, nočitev z zajtrkom 19 DEM v tolarski protivrednosti. Otroci do 10. leta imajo 50% popusta. Možnost prehrane v gostišču ob bivališču. 5. Kranjska Gora - Jasna — tri — ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 28 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Avtocamp Vransko - bivanje v prikolicah, penzion ali polpenzion. Kamp ima bazen z ogrevano vodo, teniška igrišča, jahalno šolo, organizira izlete, piknik in še kaj. Lahko se dogovorite za postavitev svoje prikolice. Penzion 33 DEM, polpenzion 23 DEM. Člani Svobodnih sindikatov Slovenije imajo 5% popusta. Postavitev prikolice 1.100 DEM - možno plačila na obroke. 7. Počitniški dom na Sorici - približno 50 ležišč. Cena penziona 21 DEM na osebo dnevno. DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1.7. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobro-delnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in pm vatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za julij 1993 znaša 1,5% mesečno, preračunano na letni nivo 19%. REALNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPO' | ZITE SO.: MESEČNE - vezava sredstev na odpoklic - vezava sredstev nad 1 mesec - vezava sredstev nad 2 meseca - vezava sredstev nad 3 mesece - vezava sredstev nad 6 mesecev - vezava sredstev nad 12 mesecev LETNE 1,20%-1,35% 1,58%—1 ;92% 1,92%-2,08% 15,00%—17,00% i so 20,19%-24,95% !6° rp, 24,95%~27,33% s° 2,08%-2,16% 2,16%-2,24% 27,33%-28,52% »i P> 28,52%-29,7l% l'j 2,32%-2,48% 30,90 %-33,28% POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE - do 30 dni 1,58% 20,19% - od 30 do 90 dni - do 10.000,00 SIT - od 10.001.00 SIT 2,19% 29,80% do 50.000,00 SIT 2,27% 30,98% - nad 50.001,00 SIT 2,34% 32,16% KREDITNA PONUDBA: - Kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,08% 43,00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. 'le, to Sle ?e Pc Pr ;pc Ur, ,ek Ud fe r : 9C Pr t)e POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA i sfc REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. *c NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! l'> NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 st Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. 06^ J 312-098, 316-881. s/c Morje 1. Apartmaji v Lanterni pri Poreču: termini od 12. 7. do 20. 8. apartma 3 osebe 57 DEM dnevno 4 osebe 71 DEM dnevno 5 oseb 98 DEM dnevno 2. Hotel Tamaris pri Poreču: termini od 12. 7. do 20. 8. polpenzion 1 postelja 56 DEM dnevno 2 postelja 52 DEM dnevno 3. Apartmaji Pical pri Poreču: termini od 12. 7. do 20. 8. apartma za 4 osebe 76 DEM dnevno 5 oseb 81 DEM dnevno 6 oseb 86 DEM dnevno Predlagamo vam čimprejšnjo rezervacijo, saj se bomo tako lahko ob 40% akontaciji dogovorili še za 2 obroka pred odhodom na dopust. 4. Nerezine, Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnost lastne priprave hrane. Cene: od 8. 6. do 11.7 16 DEM/osebo/dan od 12. 7. do 22. 8. 19 DEM/osebo/dan od 23. 8. do 12. 9 '16 DEM/osebo/dan- 5. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. Termini v juliju. 6. Apartmaji v Nerezinah, otok Mali Lošinj - za štiri osebe v drug1 polovici avgusta, 7 do 10 dni. Cena 58 DEM za apartma. 7. Malinska otok Krk - apartmaji za 2 osebi 23 DEM dnevno 3 osebe 33 DEM dnevno 4 osebe 43 DEM dnevno 5 oseb 54 DEM dnevno 8. Červar - apartma za štiri osebe. Prosti termini od 20. junija dalje-Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 9. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini od 26. 6. do 1. 9. Cena 35 DEM. 10. Počitniško stanovanje Mareda pri Novigradu - opremljeno za 4 do 5 oseb: dve spalnici, kuhinja, kopalnica, balkon. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini: 1., 11., 21.7, in 1., 11., 21-8' 11. Kontejner v AC Lanterna - prosti termini v juliju in avgustu-Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti- 3. je di se v fo Pr jsl. j V : ce j k, ' de od 2i 2: B. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo za mesec september - šola v naravi. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za z® rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotneg® zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te n® spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo nap0*' nico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. « .£ JE S r EE 8. julija 1993 NA TRZNEM PREPIHU Produkcija in zaposlenost j preti poletjem 1993 Slovenska industrijska produkcija je od letošnjega februarja do maja hitro in neprestano upadala. Pred letošnjim poletjem je bila za dobrih 5 odstotkov nižja kot lani in imela kar 38 odstotkov manjši obseg kot pred štirimi in tudi že sedmimi leti (maja 1989 in 1986). Če se bo upadanje produkcije nadaljevalo tudi v juniju, juliju in avgustu, bo njen obseg v teh mesecih slej ko prej nekoliko pod primerljivo lansko in krepko pod svojo najvišjo v preteklih letih doseženo ravnijo. Pri tem bosta na medletni rezultat naše letošnje industrijske produkcije v primerjavi z enakim mesecem lani v juniju in avgustu ugodno •/„ Sq, . vplivala delovni dan več (zaradi razporeda j ot in nedelj) ter sorazmerno nizka raven (oziroma hitro zmanjše-jj I (,on-ej. .Ra®e produkcije v teh dveh mesecih leta 1992. Nasprotno pa :y mil-ia ^etos medletni rezultat slabši, kot bi ustrezalo tekoči dina-| Softl> zaradi delovnega dne manj kot julija lani pa tudi zaradi | azmerno visoke ravni (rasti) produkcije v tem mesecu lani. : nit0]6? omenjenih statističnih značilnosti (različnega števila delov-; p *fni v enakih mesecih lani ter letos in velikega nihanja slovenske f 1 tUjdu,ccije v lanskem letu) bo na produkcijske rezultate vplivala ° v } tekoča dinamika, t.j. verjetno upadanje in morebitna rast proiz-j m anie- Pričakovati je nadaljnje spreminjanje sezone zaradi spre-I 1 praznikov tako, da je postala gospodarska dejavnost junija , *ejša, julija pa znatnejša. feh^adanOe produkcije, ki se je, kot rečeno, začelo v letošnjem to tUariu’ se utegne nadaljevati tudi v letošnjih poletnih mesecih. Na ■ sk.osta vplivala zlasti recesija v državah naših poglavitnih trgovin-' Partnerjev (Nemčiji, Italiji in Franciji) ter gospodarski pesimi-j pčfv Sloveniji (povezan z izgubo zaupanja in družbenimi trenji). Po v ^ond.onski reviji »The Economist« pomladi industrijska j po .kcija v Nemčiji, Italiji in Franciji ni tako hitro upadala kot ‘ 1 trn^h1'’’ ^ar verietno kaže na boljše obete za slovensko prodajo na teh A | Temu bo, če ne poleti, pa jeseni letos, pripomoglo tudi letošnje I ^mladansko zmanjšanje devizne vrednosti tolarja. Če bo slovenski j °uomski politiki uspelo ■>potegniti« še ustrezne poteze za povratek j (tQL.ania prebivalstva in gospodarstva v njeno kompetentnost sty na "Poteza" ie bil podpis kolektivne pogodbe za negospodar-\ °< podobno pa bi učinkovala tudi podpis kolektivne pobodbe za prS?°darstvo in socialnega pakta), si lahko zopet obetamo vsaj ; krnitev trendnega zmanjševanja gospodarske dejavnosti na Slo-q nskem v kakšnem letošnjih poletnih mesecev. n^red letošnjim poletjem so se pri slovenski industriji poslabševala Za]°^a’ medtem ko se je prodaja v trgovini na drobno krepila, A skae neprodanega blaga pa zmanjševale. Preskrbljenost sloven-na'^a gospodarstva s surovinami je bila sorazmerno dobra, pač pa je l;iSe gospodarstvo pestilo nadaljevanje dolžniške krize oziroma ve-st a finančna nedisciplina. Po anketi Zavoda Republike Slovenije za , tp}istiko je imelo letošnjega maja s poplačilom svojih terjatev ' sv^>e kar 82 odstotkov (kritično velike pa 23 odstotkov) gospodarim organizacij. ^°datke o zaposlenosti imamo le do aprila, ko je delo izgubilo je , 0 ljudi več, kot ga je dobilo. Podobno kot v prejšnjih mesecih se aprila število zaposlenih zmanjševalo samo v gospodarstvu “zbenega sektorja, medtem ko je v negospodarstvu in privatnem torju naraščalo. Od aprila 1987 do aprila 1993 se je število j c posiemfi v Sloveniji zmanjšalo za 199.000 oziroma 23 odstotkov, 1 r(jrsP°darstvu družbenega sektorja pa celo za preko 208.000 ozi-1 pri,? 30 odstotkov. Kaže, daje v krizi brezposelnosti februarja letos sW°h Ua Slovenskem do nekakšnega obrata. Upadanje števila zapo-v yčn v gospodarstvu družbenega sektorja je namreč iz meseca j cel0eSeC Počasnejše, medtem ko se je v negospodarstvu zaposlenost 1 ^tevif°Ve^a^a Za ~-000 novih delavcev. Kljub temu je aprila letos deZ 0 nezaposlenih še vedno hitro naraščalo. V aprilu je bilo brez °d,-c kot 125.000 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je dosegla 14 SKLAD ZA RAZVOJ PROFITNA ORGANIZACIJA Morda ni naključje, da je Sklad za razvoj, ljudsko imenovan kar Koržetov sklad (po svojem direktorju Urošu Koržetu) sklical tiskovno konferenco ravno v času največjega nemira med delavci v mariborski Elektrokovini, enem izmed enajstih mariborskih podjetij, ki so se z dušo in telesom zapisala Skladu v upanju na razvojno pomoč. Na konferenci smo namreč slišali Uroša Koržeta, ko je najavil reorganizacijo Sklada tako, da bodo ustanavljali tudi področne enote. Za zdaj samo v Mariboru, ukvarjala pa se bo s pomočjo podjetjem pri prestrukturiranju in pomočjo delavcem iz večjih podjetij (kot je denimo Elektrokovina), ki bodo izgubili delo, da bodo s pomočjo sklada lažje dobivali novo zaposlitev. Sklad bo mariborski enoti namenil za pet milijonov mark sredstev. Dejali bi, lepo od Koržeta, da skrbi za odpuščene delavce vsaj potem, ko so izgubili delo, če jim ga ni znal ali mogel (zaradi strategije sanacije »izgubljenih« podjetij) preskrbeti v matičnih podjetjih (gre kajpak ža podjetja, ki so postala last Sklada). Dejali bi tako, če ne bi Korže na taisti tiskovni konferenci tudi potarnal, da so doslej v marsikaterem njegovem podjetju premalo odločno odpuščali delavce. Zato, je poudaril, bo treba jeseni to delo opraviti temeljiteje, toda -ne povprek, ampak denimo v podjetjih, kjer imajo težave pri izplačevanju plač (ker naj bi bilo preveč zaposlenih). Skratka, ko se bo Koržetov sklad znebil podjetij, ki so mu pritekla pod peruti (se pravi, ko jih bo prodal), v njih ne bo samo 11500 manj zaposlenih (število, ki ga imenuje Sklad), ampak bo to število precej bliže sindikalni oceni: okoli 25000. Koržetu se, kot kaže, zatika v grlu tudi sindikalni predlog, da bi neizplačani del plač delavci iz njegovih podjetij dobili vsaj kot lastniški delež. Takšen predlog so Skladu ponudili mariborski sindikati, ker menijo, da je za delavce in za Sklad boljši takšen dogovor, kakor da bi delavci od sklada izterjali neizplačane denarne pravice na sodišču. V tem primeru, bi sklad le-te moral poravnati v gotovini, po sindikalnem predlogu pa mu tega ne bi bilo treba. Začetna pogajanja v Impol-Montalu, ki naj bi bil Naročnike obveščamo, da bomo upoštevali vsa naročila za to knjigo od januarja 1993 dalje. Vsebina 2akon • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja ^$SS) .ra^a9aj°: J?®?; Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja Cena 1.800 SIT. aročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255 110-033, telefaks: 061-311-956. I >8 i Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:..................................... Ulica, poštna št., kraj: ................................................ Ime in priimek podpisnika:................................. 1- Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: vzorčni primer reševanja tega vprašanja, so povsem zastala. To je povsem razumljivo, če upoštevamo izjavo, ki jo je Korže dal direktorjem ljubljanskih 17 podjetij, ki so postala last sklada. Dejal je, da se za zdaj o tem vprašanju še ne namerava pogajati s sindikati. V Mariboru pa sindikati (Metka Roksandič) vedo povedati, da se je Sklad načelno stri- da Skladu ne gre za najvišjo kupnino, ampak da so kupci primerni. Se pravi, da imajo jasen poslovni načrt, dober program in da lahko zagotovijo nova delovna mesta. Enajst podjetij je Sklad prepustil stečajnemu postopku, nekaj pa jih bo še izginilo po tej poti. Kljub težavam, na katere je Sklad naletel, Korže računa, da bo do konca leta velika večina po- konča leta naj bi Sklad zmanjšal število podjetij v svoji lasti na 50. Korže je nekaj »izdelal« tudi o dolgoročnejših načrtih, o katerih bomo podrobneje poročali kdaj drugič. Sklad pospešeno pripravlja ekipo, ki bo tržila z delniškimi certifikati. Pripravlja se, da bi skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami skušal ustanoviti enega ali več skladov za pre- njal s tako rešitvijo, kot jo predlagajo mariborski sindikati. Toliko o kritičnih vprašanjih iz dosedanjega dela sklada, o katerem je Korže natrosil vrsto podatkov o uspehih, za slabšo prodajo »njegovih« podjetij pa so krive od sklada neodvisne okoliščine. Sklad je doslej prodal 12 podjetij, za skupno vsoto 23 milijonov mark, od česar je bil precejšen del kreditov. Poskuša prodati še 13 podjetij, pri čemer se je pohvalil, djetij, ki ne bodo šla v stečaj, poslovala pozitivno (zdaj posluje tekoče pozitivno že polovica Skladovih podjetij). V stečaj bo porinil vsa tista podjetja, ki do konca polletja ne bodo imela pozitivnih premikov v poslovanju. V prevzetih podjetjih namerava ohraniti vsaj 42.000 zaposlenih od 56000, kolikor jih je bilo ob prevzemu podjetij lani jeseni (tu torej Korže zanika prej navedeni podatek, da bo treba v prenekaterem podjetju še zmanjšati število delavcev). Do strukturiranje, v katere bi sklad vložil sredstva podjetij, tuje institucije pa denar in menežersko znanje. To naj bi med drugim bilo zelo privlačno za tuji kapital. Sicer pa je že za letošnje leto cilj sklada poslovati z dobičkom, in sicer tako, da bo to donos trajnega kapitala najmanj 10 odstoten. Finančna politika sklada bo takšna, da bo doma in v tujini obveljal za zaupanja vredno finančno institucijo. Boris Rugelj Slovenija in bivši jugoslovanski trgi PREMOŽENJE IN DOLGOVI NA SEDEM DELOV Nikakršnih znamenj ni še, da bo vojne v nekdanji Jugoslaviji kmalu konec. Eno pa je že jasno: karkoli bo od nje še ostalo, se bo (raz)delilo na sedem delov. Tako premoženje kot dolgovi. Da pa bi dediči na zapuščinski razpravi ne gledali v strop (ali se še naprej tepli), je ekonomska delovna skupina mirovne konference o Jugoslaviji že pripravila začasen pregled premoženja in obveznosti za delitev med republikami nekdanje SFRJ. Premoženje bivše Jugoslavije so po tem pregledu devizne rezerve ter rezerve v zlatu in drugih dragih kovinah pri Narodni banki Jugoslavije (NBJ) ali pa deponirane v tujih bankah - ter še kapital, ki ga je vplačala Jugoslavija kot suverene država v mednarodne organizacije (IMF, Svetovna banka, ZN, Unesco itd). Prav tako so del premoženja terjatve do drugih držav za pogodbe in prodaje, zlasti terjatve od prodaje orožja in druge vojaške opreme, ter premoženje JA, vključno s težko vojaško opremo, tanki, vojaškimi ladjami in bojnimi letali. Predmet delitvene bilance bo tudi premoženje neprofitnih organizacij, to pa so izobraževalne in zdravstvene ustanove ter športne in kulturne organizacije. Sem sodijo še narodni zakladi, vključno z umetniškimi in arheološkimi zbirkami. Predlog delitve vključuje tudi naftovode, plinovode, vodovodne objekte, elektrarne ter poštno, telekomunikacijsko omrežje in prometno infrastrukturo (JAT, trgovska mornarica in železniški vozni park). Med finančne obveznosti spada delitev zunanjega dolga, ki vključuje dolg do vseh tujih držav, komercialnih in mednarodnih bank, mednarodnih organizacij in skladov, javni dolg federacije - bilanca Narodne banke Jugoslavije (devizni računi občanov itd.). Dunajski inštitut za primerjalne gospodarske študije je že septembra 1991 izračunal deleže dolga, ki ga morajo tujni vrniti posamezne republike: Slovenija 2,496 milijarde dolarjev (19,5 odstotka), Hrvaška 3,68 milijarde dolarjev, Srbija 6,165 milijarde dolarjev, BiH 2.125 milijarde dolarjev, Vojvodina 1.151 milijarde dolarjev, Makedonija 0,97 milijarde dolarjev, Kosovo 0,831 milijarde dolarjev in Črna gora 0,68 milijarde dolarjev. S to razdelitvijo premoženja med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami (pokrajinama) in natančno odmero dolgov posamezne do tujine pa »delitvena bilanca« SFRJ nikakor ne bo sklenjena. Treba bo poravnati tudi še vse druge račune med dedinjami. Pogajanja o razdelitvi premoženja nekdanje Jugoslavije (to seveda velja tudi za dol- gove) pa so zašla v slepo ulico, in lahko se zgodi, da bosta pri tem še največ iztržili Srbija in Črna gora. Na pogajanjih v Ženevi se namreč še niso dogovorili o ključu, ki naj bi bil odločilen pri takšni razdelitvi, brez takšnega dogovora pa pogajanja ne morejo steči. V krogih ES je celo slišati, da bi v tem primeru lahko uporabili tudi tako imenovani »ključ siromašnosti«. Predstavniki Srbije in Črne gore še vedno vztrajajo pri stališču, da Jugoslavija ni razpadla. Po njihovem naj bi se nekatere republike odcepile in lahko zato dobijo le tisti del, nekoč skupnega premoženja, ki so ga prispevale, v nekdanjo državo. Po tem kriteriju pa ne moremo računati na ni-česer, saj v Beogradu zatrjujejo, da je npr. Slovenija v preteklih desetletjih dobila več, kot je prispevala v nekdanjo skupno državo - predvsem na račun cenene hrane, električne energije in podobno! Ne bo torej nenavadno, če bo Miloševičev režim postal največji dedič in predvsem porabnik vsega tistega, kar je od nekdanje Jugoslavije še ostalo. Reševanje sporov pred mednarodnim sodiščem v Haagu je nedvomno dolga pot, možnosti, da bi štiri nekdanje republike (Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija) lahko računale na večje dele dediščine, pa tako postajajo vse manjše. Vinko Blatnik 10 ur; 8. julija 1993 RAZUM IN SRCE I Poletna razuzdanost Potem, ko smo kresovali in podelili nagrado Kresnik, smo se spomnili tudi Marjana Rožanca in ga počastili, kot se za pisatelja spodobi. Prideta še Vilenica in Štatenberg, blejsko pisateljsko srečanje pa je že za nami. Knjig pa je vse manj. Davek nanje prinaša več, kot država iz integralnega proračuna vlaga vanje. Če pa poskusimo prešteti, koliko država pobere na račun vsakovrstnih avtorskih honorarjev, se nam zježijo lasje. V tem trenutku je kultura ena najbolj profitnih gospodarskih dejavnosti Republike Slovenije. Spomnite se, da so v naših mladih letih Beatli Angliji in njenemu Združenemu kraljestvu prinesli v proračun več kot znamenita angleška avtomobilska industrija in za ta prispevek dobili Red podvezice in lordstvo z njim. Ampak tako je na tujem. Pri nas je kultura in znotraj nje zabavna industrija nebodigatreba, nekaj, kar zapeljuje mlade in polni nočne kronike, če se tega zavedamo ali ne. Tisto, kar zaobjamemo s pojmom kultura, nam danes v resnici polni in prazni mošnje. Povsod v svetu je to ena najbolj donosnih dejavnosti, seveda v razmerah, ko ljudje lahko porabljajo denar tudi za te namene in ne le za golo preživetje. Kje smo, vemo sami najbolje, zlasti nekaj dni po plačah in položnicah. Ob vsem tem pa država tanko reže kruh in »igre« obdavčuje. Prav v tem se vidi smisel liberalne politike, ki - kakor koli jo obrneš - vedno zveni skozi cvenk. Zato so utonile ZSMS-jevske ideje in je nastopil krog, ki ga je pred leti Srečo Kirn na seji predsedstva preminule mladinske organizacije odkrito označil za lobi. Takrat je ta lobi ustanavljal in ne kritiziral lobističnega početja. Danes je lobiranje doma v vseh časnikih in še največ ga je v Delu pri Danilu Slivniku. O tem, kaj gre za lobiranje in v kateri čas in politični sistem sodi, pa kdaj drugič! Pravijo, da je politika kurba; le kaj so politiki? Toliko za uvod v čas kislih kumaric, in če ste na dopustu - ne vznemirjajte se! Milan Bratec Partizanski knjižni klub, ki deluje v okviru Društva piscev zgodovine NOB Slovenije, je poslal na knjižni trg novo knjigo, tokrat izpod peresa Poldeta Štuklja z naslovom: Novost Partizanskega knjižnega kluba Šolanje za zmago. Knjiga govori o šolanju oz. izobraževanju vodij vojaških enot med narodnoosvobodilnim bojem, njeno branje pa priporočajo tudi sami avtobiografski podatki o avtorju (o njegovi strokovni usposobljenosti za uspešno izpolnitev te naloge). Polde Štrukelj: Šolanje za zmago Polde Štukelj, rojen leta 1922 v Semiču, pred vojno dijak novomeške gimnazije, je bil tudi sam udeleženec narodnoosvobodilnega boja. Kot partizana so ga poslali na šolanje v Oficirsko šolo GŠ NOV in POS. Nato si je s prizadevnim delom v štabu 7. korpusa razširil pridobljeno znanje in ga kasneje kot predavatelj uporabil v isti šoli. Tako je partizansko šolanje doživljal dvakrat. Svoje vojaško znanje si je še bistveno dopolnil v povojnem času. V zrelejših letih je kot soavtor slovenskega Vojaškega slovarja prispeval pomemben delež k izpopolnitvi slovenskega vojaškega izrazja. Napisal je tudi več strokovnih obrambnih del, bil predavatelj na Fakulteti za družbene vede, skoraj deset let pa urejal revijo Obramba in zaščita. Monografijo Šolanje za zmago je avtor razdelil na tri dele. V prvem obravnava obdobje do ustanovitve partizanskih šol. Ob pripravah na vstajo so aktivisti že poleti 1941 organizirali - v okupirani Ljubljani pa tudi drugod - tajne tečaje za medicince, bolničarje, radiotelegrafiste in politične tečaje. Kasneje so to znanje s pridom uporabljali v partizanskih enotah. Razna navodila za partizanske starešine so objavljali v partizanskem tisku, po letu 1942 tudi v brošurah, npr. Kratek tečaj za partizanske poveljnike, Partizanski komisar itd. V svojem delu je torej avtor | predstavil vse vojaške in polj' ( tične šole in tečaje, ki jih je \| uspel ugotoviti. Vse te je tudi sistematično uredil po njih°vl I časovni, organizacijski, l drovski in programski razs^Ž L nosti, pri čemer si je prizade-val opozoriti tudi na skup1161 l značilnosti šolanja glede 113 UP' in službe ter'M NO# in POS kot celoti. zvrsti, rodove prikazati te dejavnosti v . državne varnosti (VOS). V imenovanih izobraževalnih ustanovah je pouk zaključilo 3353 slušateljev. Podoficirske šole pa so organizirali pri divizijah, obeh korpusih, 4. operativni coni in pri dveh brigadah VDV. Iz monografije Šolanje zmago je jasno razvidno, da s° I bili partizani samonikla, ven- . dar organizirana in »šolajoč3 narodnoosvobodilna slo; se« venska vojska, ne pa požigale' jk se dandanes Kasneje so slovenski partizani in starešine odhajali na šolanje v Jugoslovansko armado in v šole vzhodnih in zahodnih zaveznikov. Pri- cerkva itd., kot __ ______ kdaj pa kdaj pisari po časop1-sih. In še ena resnica, ki se j° v današnjih časih rado pozab' Jjj Dokaj obsežen je drugi del monografije, kjer avtor Štukelj predstavi kar tri oficirske šole: Oficirsko šolo Glavnega štaba NOV in POS, Oficirsko šolo 9. korpusa in šolo Vojske pravljali so se za letalce, mornarje, tankiste in za druge vojaške dolžnosti in poklice. Ti se praviloma v slovensko narodnoosvobodilno vojsko niso vrnili. Razdelili so jih v druge enote, nekateri pa so pouk končali šele po vojni. Na koncu tega poglavja je zajeto še usposabljanje vojaških starešin za 5. prekomorsko brigado, ki je sodelovala pri končni osvoboditvi domovine. lja: pouk v vseh vojaških šolal1 tra je potekal v slovenskem j®' ziku. Bile so pri tem seveda ^ težave, saj slovensko vojaške izrazje tedaj še ni bilo takoj# razvito, kot je danes. mnoge pojme je bilo šele treba ^y najti primerne slovenske ^ izraze. Zato je Glavni štaD ^ NOV in POS proti koncu leta n0 1943 ustanovil Znanstven0 ju, sekcijo, katere temeljna na- . loga je bila prav pripravlja11 ^ in izdajati priročnike in učbe-iSV( nike za partizanske šole - tu® za vojaške. Vojaško šolstvo, f-1 sir delavčeva Marjan Bradač: Aforizmi Rezultat kockanja z družbenim denarjem je usoda »na kocki«. Gospodarstveniki so kot klošar, ki med spanjem na klopi - sanja o komfortnem stanovanju. Posledica »šokterapije« v gospodarstvu je - »finančni šok« delavcev. Bolj kot vera v boga je pri nas razširjeno - verovanje v »bogovsko« življenje. Visokošolska izobrazba ni ovira za ukvarjanje - s »ciganskimi posli«. Gospodarstvo ne more zacveteti, če imaš preveč — »birokratskega plevela«. Kadar odgovornim »gori pod nogami« - pogorijo delavci. Sodeč po dogodkih je tudi politična pamet - v ruševinah. Očitno v »politično dieto« sodi tudi - uživanje prepovedanih sadežev. Ljubezen do politike gre najpogosteje - skozi delavski želodec. Najboljši angel varuh je še vedno - plava kuverta. smo ga Slovenci ustvarjali ® zii uspešno razvijali med vojn0' uč je torej pomenilo glavno opor0 ^ za razvoj in obstoj redne sl°' ^ venske vojske. S sklep0111 zveznih organov o enotni ju- ^ goslovanski vojski pa je bil3 pt ta težnja slovenskega naroda j. in medvojnih graditeljev sl°' oč venske vojske grobo zatrta. sh V. F tj ,Pr V založbi ČZP Enotnost bo predvidoma jeseni izšla knjiga pisatelja in kulturno-političnega delavca Vladimirja Kavčiča »Stebri družbe« z avtorjevim podnaslovom »Psihosocialni portreti sodobnikov.« Nekatere od portretov je avtor že objavil v revijah. Da gre zanesljivo za zanimivo branje, dokazujeta avtorjeva opomba takoj v uvodu, da je vsaka podobnost z živimi osebami namerna, pa tudi moto knjige, vzet iz Kafkove Preobrazbe. Takole sc glasi: »Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes.« Odlomke iz portreta z naslovom »Prečiščevanje duha« bomo objavili v dveh delih. Vladimir Kavčič: Prečiščevanje duha Poročilo o raziskovanju m p- Ci. osebnosti na okultni način Zaupno! V roke predsednika! Zastavitev problema: Janez Pavel Sodar je spomladi, ko je že bilo jasno, da bo do novih volitev prišlo še letos, prestopil v našo stranko in javno izpovedal, da se je medtem bistveno spremenil njegov odnos do sveta. Ne da bi mu kdo zastavil to vprašanje, je v intervjuju za študentski list izjavil, da tudi njegov odnos do vere ni več aktivno odklonilen in zani-kovalski, kot je bil poprej, in da zdaj z razumevanjem sprejema pripadnost k religiji, ki jo izpovedujejo drugi, da pa njega še vedno ne moremo šteti za aktivnega vernika. Njegov odnos do tega vprašanja, je trenutno še strogo nevtralen, da ni ne teist ne ateist. Opredelitev do tega vprašanja prepušča prihodnosti. Za razliko od drugih, nekdaj javno razglašenih ateistov, ki so med tem svojo usodno zmoto že spoznali in se spreobrnili v aktivne vernike, je Sodarjeva preobrazba še zmerna, intelektualistično obarvana in zaradi tega tudi ni vzbudila ne javnega posmeha ne očitnega zgražanja v krogih njegovih znancev in prijateljev. Odnos do vere in s tem posredno do Cerkve, je občutljivo vprašanje in strankam, ki se sklicujejo na krščanstvo, omogoča negativno propagando zoper potencialne kandidate in zoper posameznike v vodstvu naše stranke. Še zlasti je to lahko ranljiva točka Janeza Pavla Sodarja, saj je mnogim znano, da je bil pred tem dolgoletni član komunistične stranke, da je bil viden član strankinega vodstva še pred njenim preoblikovanjem v stranko prenoviteljev in da je ob njenem padcu z oblasti bil kandidat za njen CK. To dejstvo navaja k stališču oziroma oceni, da so njegov vzpon v hierarhiji prenoviteljev preprečile zgolj zunanje okoliščine in ne morebitno notranje dozorevanje. To se je, če se je, sprožilo šele potem, ko je bilo že povsem jasno, da komunizem v nobeni, niti evropeizi-rani obliki nima prihodnosti. Kot diplomirani filozof in sociolog je Janez Pavel Sodar svoja stališča in svoje nazore vselej lahko skrival pod videzom strokovnosti in intelektualnosti. Tako njihova ideološka vsebina, kolikor je o njej sploh mogoče govoriti, ni stopala v ospredje ali pa je ostajala povsem skrita. Nepristranska presoja Sodarja kot javne osebe se namreč razkriva v paradoksalni dvojnosti. Po eni strani je bil nedvomen produkt in predstav enopartijske oblastniške strukture, v določenih strokovnih krogih pa je užival sloves svobodnega strelca, ki ga ne veže partijska disciplina, zavezan pa tudi ni nobeni ideologiji. Šele natančna analiza njegovega javnega delovanja bi pokazala, ali se je to dogajalo zaradi tega, ker se kot sociolog in filozof ni nikoli soočal s svojimi strokovnimi kolegi, temveč se je s svojimi pogledi pojavljal na področju ekonomije, družbenega planiranja in celo urbanizem. Na teh področjih so njegove poglede šteli za nekonvencionalne in celo futuristične. Le tako je mogoče razumeti, da se je že sredi sedemdesetih let uveljavil kot eden vodilnih nosilcev projekta Slovenija 2000. Ta famozni projekt, ki je med drugimi vseboval tudi obetajočo napoved, da se naš nacionalni dohodek lahko že v desetih letih povzpne do nivoja tistega v skandinavskih državah, na dvajset tisoč dolarjev letno. Spričo vabljive napovedi, ki je Slovencem obljubljala nenavadno hitro izboljšanje življenjskih razmer in izjemno visoko materialno raven, tedaj ni nihče podrobno analiziral ideoloških predpostavk takšnega napredka, in Ivan Pavel Sodar si je z sodelovanjem v tem projektu pridobil svojevrstno popularnost, ki ni povsem prenehala do današnjih dni. Njegov ugled se je še povečal, ko je bil projekt Slovenija 2000 politično zavrnjen, njegovim nosilcem pa odvzeta možnost, da bi se z njim še naprej ukvarjali. Pri tem pa javno mnenje ni upoštevalo, da je bil projekt zavrnjen zaradi svoje utopičnosti, zaradi svojih nerealnih predpostavk in ne morebiti zaradi svoje ideološke naravnanosti. Ob tem so celo strokovnjaki spregledali, da je bil projekt zasnovan na temelju družbene lastnine in ni uvajal ne privatne lastnine ne zakonov tržišča. O slednjih dveh predpostavkah sodobne ekonomije tedaj pri nas še ni bilo mogoče niti razmišljati, kaj šele javno razpravljati. Po opisanem neuspehu se Janez Pavel Sodar nekaj časa ni več javno pojavljal, ko pa ga je bilo mogoče v javnosti ponovno opaziti, je bilo očitno, da svoje družbene promocije ne namerava več graditi na stroki, ampak na čisti politiki, s prizadevanjem za članstvo v najvišjih partijskih organih. Posplošena ocena vseh, dvajset in nekaj več let njegovega javnega delovanja ga vendarle označuje za predstavnika tedaj vladajoče ideologije in Partije. Opisana duhovna, nazorska in značajska podoba Janeza Pavla Sodarja ni nastala preko noči, oblikovala se je v času njegovega gimnazijskega in fakultetnega študija. Startna podlaga njegovega oblikovanja je namreč bila bistveno različna od podobe, ki jo je pokazal v zrelih letih. Rodil se je v revnem okolju Gorjanske doline, v družini vaškega trgovca, takoj po drugi svetovni vojni. Letnica rojstva ga je po vsej verjetnosti obvarovala pred obremenitvami, ki so jim bili podvrženi vaški povzpetniki. Tem se je, zlasti če so bili uspešni, pogosto pripisovala kramarska goljufljivost in nepoštenost. Med drugo svetovno vojno so bili malodane vsi vaški trgovci žrtve maščevalnosti. Vaška revščina se je znašala nad njimi kot nad razrednim sovražnikom, ne glede na to, koliko so takšne obdolžitve bile resnične. V vasi, kjer so živeli Sodarjevi, ni prišlo do medsebojnega obračunavanja, verjetno zaradi tega, ker je bila vas večji del vojne na nikogaršnji zemlji in je bila tam ena ali druga vojska le kratek čas. Moški so se umaknili na varno, ženske in otroci pa so konec dočakali brez velikih pretresov in brez velikih žrtev, ki so bile značilne za druge hribovske kraje. V relativno mirnem vzdušju je bila tudi trgovčeva družina socialno izenačena s svojim okoljem in zaradi tega tudi po vojni ni prišlo do medsebojnih obračunavanj. Ker so bili ti ljudje tradicionalno usmerjeni in verni, je bil tudi njihov odnos do povojne oblasti prikrito odklonilen, predvsem pa jim je bila tuja komunistična ideologija. Ni bilo mogoče odkriti nobenega upoštevanja vrednega dejstva, ki bi kazalo na to, da je bila v mladosti politična in nazorska naravnanost Janeza Pavla Sodarja različna od tiste, ki jo je izražalo njegovo okolje. V povojnem času so medsebojne povezave ljudi in njihova nazorska opredelitev postajale vse bolj različne in razločujoče. Naravno stremljenje kmečkih ljudi in vseh revnih, da se uveljavijo in zagotovijo ustrezne možnosti obstoja v vsakršnih razmerah, je te ljudi usmerjalo, da so se eni preje, drugi kasneje, iz povsem različih osebnih interesov bolj ali manj vključevali v razvijajočo se povojno družbo. Želja po šolanju je mnoge mlade iz vaških okolij pripeljala v mesta, kjer jim je bilo omogočeno vsestransko izobraževanje, to pa je bil pomemben dejavnik, ki je vaško prebivalstvo začel povezovati z novimi strukturami družbe. Pri tem ni bilo brez pomena tudi osebno stremljenje posameznika. Pri Janezu Pavlu Sodarju je tako mogoče že v nižji gimnaziji, po pričevanjih njegovih sošolcev, opaziti voditeljske ambicije. Deloval je v pionirski organizaciji, uveljavitev v tej pa je bila vstopnica v mladinsko vodstvo, najprej šolsko, kasneje mestno. V tistem času je pri njem še opaziti za tedanje razmere značilno dvojnost. V šoli in v internatu deluje kot mladi aktivist - priganjač, na počitnicah in v domačem okolju pa je še vedno sin svojih staršev. Obiskuje verske obrede in se v nobenem pogledu ne ločuje od svojih vaških vrstnikov. Toda že v višjih razredih gimnazije vse bolj izgublja stik z domačim okoljem in se uveljavlja na šoli in v mestnem okolju, kjer preživi večji del leta. Ker velja za vsestransko dejavnega in razgledanega, hitreje od drugih osvaja vladajočo ideologijo, s študijem na faksu pa to svojo opredelitev poglablja na filozofskem, sociološkem in zgodovinskem znanju. V komunistično partijo je sprejet že v prvem letniku fakultete in od prvega dne študija je tudi v vodstvu te organizacije, najprej v svojem letniku pa tudi že na univerzi. Do njegove dokončne in popolne preobrazbe je prišlo, tako se je vsaj zdelo njegovim najbližjim, znacem, pod vplivom dekletovega očeta. Ta oče, njegov kasnejši tast, je bil človek velikih energij in dejanj, v svojem kmečkem okolju nedvomno nekaj izjemnega. Čeprav je njegov družinski priimek kazal na nemško poreklo, je bila njegova rodovina že od davnaj znana kot izrazito slovenska. Družinsko izročilo je zatrjevalo, da so obogateli še v tistih časih, ko so tod topili železovo rudo in je bilo razvito kovaštvo. Zasloveli so s tovorništvom, izvozom železa v Furlanijo in s povratnim uvozom vina ter tekstilnih izdelkov. Svoj denar so vlagali v gozdove in že v stari Avstriji postali lastniki neizmernih gozdnih površin v predalpskem pogorju. Les so tedaj izvažali zlasti v Trst, ga tam natovarjali na ladje in prodajali sredozemskim deželam. Vzdrževali so stike z lesnimi trgovci na Malti in v Egiptu. Na lov je k njim prihajal deželni glavar, prihajali so gospodje z Dunaja in Gradca, kasneje tudi ban Dravske banovine, državni poslanci iz Beograda in prvaki vseh večjih strank. Dobri odnosi z vsako oblastjo so bili nepogrešljivi del družinskega izročila, ki pa se je pretrgalo za časa nemške okupacije. Gospod Andrej, lastnik enega največjih gozdnih posestev na Gorenjskem je ob prihodu okupatorja prenehal z vsako poslovno dejavnostjo, odpustil vse delavce in zaprl vse žage, ki so delale zanj. Ko bi sin Martin moral v nemško vojsko, ga je napotil v partizane. Te je že prej kot daleč naokrog znan narodnjak izdatno podpiral. Nemci so njegovo zadržanost hitro opazili in ga skušali pritegniti pod svoj vpliv. Postal je celo njihov svetovalec v Landratu, vendar je to vlogo sprejel s tihim soglasjem g< partizanov, izkoristil pa jo ie, ^ tako, da je o vsem, kar je zved = v nemških krogih, poročal nara'^ nost okrožnemu partijskemu *■ miteju. Tam je bil sekretar ede ! od njegovih nekdanjih delavce)0 1 j ■ _i._ —1 — L Jt y (j j) fl* s katerim sta vedno bila odnosih, saj ni bilo mogoče spi* gledati, da je gospod Andrej P° magal že njegovi materi, ko J prezgodaj ovdovela in ostala sad13 s kopico nedoraslih otrok. Tudi Martin ni bil dolgo v bri- gadi. Zaradi organizacijskih sp0 dobnosti in znanja jezikov je P° stal pomemben člen tajne oskrb valne verige, ki je iz Milana bavljala partizanom tiskarsk0 ^ stroje in papir ter vse druge^ skarske potrebščine, iz veiv ■ ^ kar naravnost z Dunaja P ali pa kar naravnost z Dunaj« r sanitetni material in različno te , j nično opremo za partizansko voj ^ sko. Razumljivo je bilo samo P . Razumljivo je sebi, da so po teh zvezah doteka tudi redke informacije, iz krog0') , ki so v rajhu nekaj šteli, s tip3* kami prav do Berlina. Martin 1 ^ bil tudi družaben in v vsakem P° ‘ gledu prijeten človek, ki se nik° j. ni potegoval za noben polozal ^ ampak je povsod po svojih m°ce le pomagal, je bil povsod dobr ^ došel in njegovo poreklo ni » moteče ne v vojaških ne v polk1 ^ nih krogih. Očetu je Nemce uspe ^ prepričati, da so sina s silo oot ^ nali in da je za njim izginila vsa sled. Očitno so mu verjeli in n' ^ celo ponudili svojo zaščito. NJ1 odklonil in je zadnjo vojno z110 a; hodil spat v bližnjo nemško p°st janko, s tem pa pridobil nov veščevalni vir za svoje partiza ske prijatelje. Tako sta bila oče in sin leta p tinštirideset med zmagovalci, 0 pristaša socialne revolucije in 0 . rodnostne afirmacije, takorek.^ stebra nove družbe. Ker je_c kmalu umrl v prometni nesreči, Martin sam nadaljeval njeg0'et delo. Velike gozdove in vseh de' žag je izročil ljudski oblasti, Pr den je sploh kdo pomislil, da_bi g bilo treba razlastiti kot tipične| kapitalista. Toda slovenska duš8 je tudi v tem primeru pokazaj8 svoje izjemne značilnosti. Mar in vse, kar je bilo v zvezi z njim- ic postal paradni konj nove obla5 8. julija 1993 CILJ JE DESET ODSTOTKOV UPOKOJENCEV V SINDIKATU Ustanovna skupščina Sindikata Pokojencev Slovenije je za enega )V;Jisla' Podpredsednikov izvolila La- ava Batagelja iz Ajdovščine. Poklicu je pravnik. Delal je > tJU. L Mlinotestu, Fructalu, Vipi. Bil je za : aktivist nekdanje SZDL. s° 2a®ategelja smo najprej vprašali ,ča .0' lci ies ~>y vzroke ustanovitve sindikata Pokojencev. Odgovoril je takole: .^akšno rešitev so zahtevali zlasti ^oviini upokojenci, ki so bili člani ,y.pZe svobodnih sindikatov in Phov formalni status ni bil jasno ^Predeljen. Drugi razlog za to od-viCltev je nekakšen trikotnik med ac*o, delodajalci in delojemalci ab i?.radi socialnega ■no, da bo naš sindikat zno- K ^isli: partnerstva. tta' ’ ua 00 nas smaiKai zno-1 Zveze svobodnih sindikatov lahko predstavljal upokojence, ki v tem trikotniku ne morejo nastopati samostojno.« Batagelja smo tudi vprašali, kolikšen je interes upokojencev za sindikat, saj vemo, da so zdaj organizirani v društvih in številnih strankah. Batagelj je povedal, da v vodstvu sindikata poznajo heterogenost upokojenske populacije. Prav zato želijo, da bi v sindikat vstopilo vsaj 10 odstotkov od sedanjih 450.000 upokojencev. Če jim bo to uspelo, bo sindikat imel 50.000 članov in bo med največjimi sindikati v Zvezi svobodnih sindikatov. Včlanjevanje v sindikat je po Batageljevem mnenju ena prvih nalog vodstva novoustanovljenega sindikata. Da bi včlanjevanje potekalo čimbolje, pa bodo oblikovali tudi območne odbore in pridobivali tudi sindikalne zaupnike. Batagelj je prepričan, da mora novoustanovljeni sindikat čim-prej začeti konkretno delati. Ko se bo v javnosti slišalo za delo sindikata, bo upokojence lažje pridobiti za članstvo v njem. Programska listina sindikata upokojencev je po Batageljevem mnenju namenoma zelo široka in na določen način presega delokrog in način dela sindikata. Ladislav Batagelj to pojasnjuje tako, da so namenoma postavili širše možnosti za delo sindikata in da bo šele praksa pokazala, kje so resnične omejitve za njegovo delo. »Prav vse bo odvisno od nas, ki smo prevzeli funkcije v sindikatu in ki bomo to delo opravljali volontersko, z minimalno strokovno pomočjo delavke sveta Zveze svobodnih sindikatov. Sindikalni aparat lahko nastane le, če bo članarina to omogočala in če se bomo odločili, da jo uporabimo za ta namen.« Tako Batagelj. V DE smo prejšnji teden objavili, da je novi sindikat začel svojo prvo akcijo v korist upokojencev. Državnemu zboru in poslanskim klubom je predlagal ponovno obravnavo statuta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta statut je po Batageljevem mnenju nujno potreben, saj bo 20. oktobra potekel mandat vsem organom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V sindikatu upokojencev se bojijo, da bi takšen položaj kdo od ministrov lahko izkoristil za podržavljenje pokojninskega zavarovanja. Bojijo se tudi, da bi bil takšen ukrep ministra ali drugega oblastnega organa v nasprotju z interesi slovenskih upokojencev. F. K. SINDIKAT UPOKOJENCEV SLOVENIJE :ta jj^dikat upokojencev Slovenije je bil usta-(i0 ien na ustanovni skupščini v Ljubljani 29. IUniia letos. j Udeležence ustanovne skupščine je v svo- sv k nag°voru pozdravil predsednik Zveze § °t>odnih sindikatov Slovenije mag. Dušan si Poudaril je pomen ustanovitve tega adikata. Menil je, da bo s sindikalno organi-ranostjo upokojencev lahko tudi najbolj Sr ati ie-idi ki in l0’ U^hkovito zagotovljeno skupno uresničeva-r Je Ustih ciljev in zahtev na področju eko-^ ^kega, gmotnega in socialnega položaja, itn s° skupni zaposlenim in upokojencem. U' k ? delu iniciativnega odbora sindikata upo-la| J«icev v ustanavljanju je poročal njegov is: rja sednik Ivan Kramer. Pri tem je navedel, 0- 0j, v večini območij že delujejo iniciativni bori za ustanovitev območnih odborov tega ^ in ds proko njih potekel tudi včlsi- Jevanje. Kramer je izrazil upanje, da bo ta L?Ces še hitreje z ustanovitvijo sindi- ta upokojencev na republiški ravni. Ustanovna skupščina je sprejela vse doku-etlte, potrebne za delo tega sindikata, statut, ?r°gramsko listino in sklep o začasnem na-j II5u njegovega financiranja. Sindikat upokojencev se bo najprej lotil višine pokojnin. Zavzemal se bo za takšno njihovo raven, da bodo zagotavljale zasluženo gmotno in socialno varnost upokojencev in za njihovo izboljšanje. Sindikat bo od države zahteval tudi poravnavo vseh starih in tekočih obveznosti, ki izhajajo iz dodatnih pravic upokojencev, in obveznosti, prevzetih iz nekdanje federacije, ki se po zakonu financirajo iz proračuna. Sindikat upokojencev bo zahteval tudi čimprejšnjo ustanovitev kapitalskega sklada, ki naj bi zagotavljal dodatna sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Oblikovanje tega sklada ne bi smelo biti povod za zmanjšanje prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Novi sindikat se bo zavzemal tudi za ustrezno zastopanost v upravnem odboru tega sklada. Za vse naštete in vrsto drugih nalog, ki jih je sindikat zapisal v programski listini, so nakazane tudi poti za dosego ciljev. Da bi jih uresničil, zlasti pa, da bi zavaroval in izboljšal gmotni in socialni položaj upokojencev, bo sindikat tvorno sodeloval s poslanci državnega zbora, predstavniki sindikatov v držav- nem svetu, političnimi strankami in upokojenskimi organizacijami, Zvezo društev upokojencev in drugimi organiziranimi oblikami delovanja upokojencev. Ker bo sindikat partner države pri urejanju socialnih vprašanj, je za upokojence zelo pomembno spoznanje, da bodo na urejanje teh odnosov lahko aktivno sovplivali le, če bodo ustrezno sindikalno organizirani. Na ustanovni skupščini je bilo izvoljeno vodstvo in organi tega sindikata. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Kramer iz Celja, za podpredsednike pa Ladislav Batagelj iz Ajdovščine in Konrad Breznik iz Maribora. Sekretarske posle bo do izvolitve sekretarja opravljala strokovna delavka sveta ZSSS Vanda Rešeta. Republiški odbor tega sindikata bodo poleg vodstva sestavljali predsedniki območnih odborov oziroma do njihovega konstituiranja člani dosedanjega iniciativnega odbora iz teh območij. Ker je prvi pogoj za uspešnost tega sindikat upokojencev njegova trdna organiziranost, poziva vse upokojence, naj se v čimvečjem številu pridružijo že včlanjenim vanj. V. R. Vsi , s / okrajni in okrožni partijski kretarji so bili po vrsti njegovi ^telji. Šteli so ga za svojega, Krfrav ni nikoli postal član nji-„0Ve stranke. Tudi on je postal ■e insP°darski svetovalec na okraju tel zaš&d’ kier ie gospodarstvo ni KriPal°’ so v pomoč poslali J §a- In v kratkem času so stvari n dr.«LS^ek^e’ v zadovoljstvo priza-fv I t h in v slavo oblasti. 'J oh e Pa tudi oblast stala Martinu 9 n; strani. Njegovih bivših gozdov e B s0 izsekavali, kot so druge, nje-.. t obdelovalno zemljo so v ka-i8 ni ru sPremenili v pašnik, da ga ^Prizadel agrarni maksimum, in ^ v$ so.se stvari nekoliko unesle, so g e njegovo posestvo razglasili za h rSko kmetijo in mu tako na ti-„ 9T vrnili vsaj trideset hektarov sir3, Ker pa je imel vse na svoji 0 anL je lahko sekal tudi v naci-. hnf. 'ranem gozdu in niti v naj-y ža J kritičnih obdobjih nove dr-c u Ye njegova družina ni trpela ni-? krsnega pomanjkanja. j "ker je bil tudi vzoren kmetova- 0 cii ’ 80 k njemu vodili tuje delega- 1 jp e m celo predsednik države se i so .niem nekajkrat ustavil. Vsi bili pogoščeni z domačimi do ami, ki jih zlepa niso pozabili tl- brota .... ?a domače oblastnike pa se je še °ii nrri knašlo tudi v avtomobilskem ’ UrnJaŽniku' Celo šoferji uradnih s£ Uzm so dobili domače klobase n.Salamo za popotnico. °' Sv'rartin je imel tri hčere, vse tri i_ ;tolase in porjavelih lic, da se f ttlk.bno treba sramovati. Bile so , m„! bistre in vse tri so izkoristile f. npnj1081-!' ki jih je nudil čas. Šti-'i n»ndlle 80 jim okrajni funkci-! (jpuP1 Priskrbeli kar sami, da so 1 < .ta imela nekaj drobiža za 1 za vse drugo pa je tako druga5e poskrbel oče. b' mlako je naneslo, da se je z naj-tl j Iso. Marjeto, na faksu srečal „ ® Janez Pavel Sodar. Čeprav ni e' l vedel nič drugega kot to, ’ ial]e videl- mu je bilo pri priči k J10’ da je prava in da njej no-• ?!-, druSa ne seže niti do peta. L prjkf J6 krožiti okrog nje in se ji j bilakzevati- In tudi Marjeta je I čan lZmeseca v mesec bolj prepri-6 a’ da jezdec na belem konju, ki 2' c,.Nezavedno pričakuje vsako dela Bi[Sk° srce’ ni nihče drug kot on. L med1!, Postaven, aktiven, povsod la tičen • ln9- Predvsem pa sirupast bila samZaabaVen tudi tedai- ko sta j anez Pavel se je, ne da bi se tega prav zavedal, znašel v drugem svetu. Marjeta ni kot druge kolegice stanovala v študentskem domu niti se ni vsak dan znova vračala k staršem, zato njena oblačila niso nikoli bila prepojena s cigaretnim dimom niti niso imela značilnega vonja umazanih vlakov. Stanovala je v stolpnici, v garsonjeri, ki jo je oče kupil prav zanjo. V tej garsonjeri je bila popiolnoma samostojna. Lahko je k njej prihajal kadarkoli in iz njenega stanovanja se mu ni bilo treba plaziti po prstih, kakor se je moral pri prejšnjih dekletih. Tu so tegobe študentskega življenja, s katerimi se je prej ubadal dan za dnem, izginile, kot da jih nikoli ni bilo. Večerjal je kar redno pri njej, jedel pa je lahko, kadar se mu je zahotelo. Obedovala sta še oba v menzi, a le zato da se Marjeta ne bi preveč obremenjevala z gospodinjstvom. Ob sobotah in nedeljah, ki sta jih prebila v mestu, sta kuhala skupaj, kar sta si pač izmislila. Hladilnik in omara sta bila vedno dobro založena. Zdaj Janez Pavel tudi ni imel več potrebe, da bi vsakih štirinajst dni obiskoval mater. Marjeta je imela pralni stroj in ko je premagal prvo zadrego, ji je zaupal tudi svoje perilo. Oprala in zlikala ga je mimogrede in medtem neopazno izločala vse, kar je bilo že ponošeno in zaprano. V nekaj mesecih je imel vse novo in prepričala ga je, da na faks ni več hodil brez kravate. Vse to je počenjala s tako naravno preprostostjo, da se je ob njej počutil kot nebogljen hribovec, kot siromak v bogatinovi hiši. Vendar ob njeni rahločutnosti ni bilo niti najmanjšega povoda za ogorčenje ali celo protest. Vdajal se je dostojanstveno, kot da je tudi zanj vse kar najbolj samoumevno. Kot predstavnica višjega razreda ga je zvila socialno in od nje je postajal vse bolj odvisen. Najbolj ga je osupnilo, da zanjo denar sploh ni bil nikakršen problem, treba je bilo samo reči očetu in že ga je imela. A ne za karkoli. V tem pogledu si je sama postavljala meje in ga uporabljala le za tisto, kar je bilo njunemu študentskemu stanu potrebno in še primerno. Bila je na priliko dobro oblečena, a nikoli vpadljivo in nihče razen njega v letniku ni opazil, da je pravzaprav bogata. Janezu Pavlu se je počasi začela prebujati vest in včasih se je vprašal, ali je morebiti ne izkorišča. Kaj takega v njegovi nameri ni bilo in ničesar se mu ni bilo treba sramovati, zavedal pa se je, da se mora osamosvojiti, končati študij in se zaposliti, da ne bo le samostojen, ampak ji bo lahko tudi vračal. Vrgel se je v učenje in diplomiral v rekordnem roku. Seveda ga je Marjeta že čez dobrega pol leta njunega znanstva peljala domov in ga predstavila staršem. Sestrama seveda že prej, in ko je prvič stopil pred njenega očeta, je ta o njem že marsikaj vedel. Martin ga je sprejel z neprikritimi simpatijami, kot sebi enakega in zahteval, da se tikata že po prvem srečanju. Z vsakim nadaljnjim srečanjem pa se je njuno prijateljstvo le še poglabljalo. Janez Pavel je tako našel človeka, ki ga je ne le spoštoval, ampak tudi občudoval. Martin mu je odpiral nove poglede na življenje, na preteklost in na sedanjost. Šele zdaj je prav doumel vojno in partizanstvo. Martin ga je naučil razlikovati bistveno od nebistvenega. Po njegovem nekdanje revščine niso bili krivi le neljudski režimi, čeprav so k njej dosti prispevali, ampak tudi nezahtevnost in neiz- najdljivost posameznikov, s splošno nerazvitostjo družbe, pogojeno s časom. Osvobodilni boj se mu je začel razkrivati kot nekaj veličastnega, nekaj, kar bo za vselej zapisano v zgodovino. Martin pa kot človek, obdarjen z naravno razumnostjo, ki presega modrost poklicnih učenjakov, kakršne je srečeval na faksu. Kot človek, ki je znal pravi čas razumeti zgodovinske silnice in se vključiti vanje. Pri tem pa tudi zastaviti sebe, svoje življenje in svoje premoženje. Medtem ko je doma še vedno lahko slišal tarnanje za predvojno očetovo branjarijo, je bil Martin srečen, da njihovo družinsko premoženje končno le lahko služi vsem ljudem. Ta odnos do lastnine se mu je zdel naravnost presenetljiv, vendar iskren in izviren. Martin je tudi svoje lastno življenje pojmoval kot povezanost z drugimi, zato je bil odprt na vse strani. Nikogar ni sovražil, vsem je želel biti prijatelj. Vsi njegovi sovražniki so bili v zvezi vojno. Sovražil je tujce, a le fašiste in naciste, preziral je izdajalce in tudi dal vedeti, da zanje nobena kazen ni bila prehuda. (Dalje prihodnjič) ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 580,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje" najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOSTIN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT -----------------------------------------------H----- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri enotnost , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo . izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot.... .. izv. • Socialna država .. izv. • Zdrav, zav..... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................... Ulica, poštna št. in kraj: ....................................... Ime in priimek podpisnika:........................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:................... Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 12 8. julija 1993 <2? Horoskop Presenečenje Stoletni republikanski ustroj starega Rima je v prvem stoletju pred našim štetjem že doživljal svoj konec. Vsi rimski državljani so bili z republiko nezadovoljni in so vneto čakali nakoga, ki bi kako uspel spraviti državo iz draginje, korupcije in stalnih nemirov. Zato je marsikdo sodil o slavnem vojskovodji Gaju Juliju Cezarju, rojen 13. julija 100 pr. n. št., da bo pravi človek za rešitev potapljajočega se Rima. Ker pa so Rimljani cenili svoje svoboščine in niso hoteli, da bi en sam človek pridobil preveč oblasti, so za rešitev države ustoličili triumvirat, v katerega je Cezar prinesel vojaško slavo, Pompej politične sposobnosti, Kras pa veliko bogastvo. Vendar pa so člani triumvirata precej nezaupljivo gledali drug na drugega. Ko je leta 46 pr. n. št. Kras padel v eni brezkončnih rimskih vojn, so Pompej in rimski senatorji ukazali Cezarju, naj se iz svojih galskih vojn vrne v Rim. Pompej je namreč prepričal senatorje, da je Cezar prenevaren in želi postati diktator. Verjetno je tudi Pompej mislil postati diktator in se tako znebiti Cezarja, potem ko je bil Kras že mrtev. Cezar se je vrnil v Rim, vendar na čelu svojih zvestih čet. Zato so Pompej in senatorji morali bežati. Pompeja so na begu ubili in tako se je Cezar dokopal do diktatorske oblasti. Še vedno pa se ni čutil zadosti močnega, da bi postal monarh. To je uspelo šele enemu njegovih posinov-Ijencev, Oktavijanu Avgustu, ki je kaki dve desetletji kasneje utemeljil rimsko cesarstvo. Cezar je kot diktator vladal le dve leti, ker so ga nekateri, ki jih je njegova diktatorska moč plašila, na marčeve ide leta 44. pred našim štetjem ubili. Med zarotniki je bil tudi Cezarjev posinovljenec Brut. Ko so zarotniki z bodali navalili na Cezarja, je le ta spoznal posinovljenca. Tedaj je z zadnjimi močmi vzkliknil: »Tudi ti, Brut?« V tem tednu so se rodili še švicarski verski reformator Jean Calvin, nemški pesnik Stefan George, francoski državnik Jules Mazarin, francoski pisatelj Marcel Proust, slovenski politik in alpinist dr. Henrik Tuma in nizozemski slikar Rembrandt Harmenszoon van Rijn. Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh Po soncu dež V7[\> Prejšnjič smo govorili o julijskih temperaturah, danes bomo o padavinah. Letošnje leto je bilo z njimi bolj skopo, zato so marsikje vozili vodo na višje ležeče kmetije s cisternami. Kapnice se, ob kolikor toliko polnih hlevih, hitro izpraznijo, če ni sprotnega dotoka vode. Podnebje v Sloveniji je dokaj pestro. Večji del je pod vplivom celinskega. Sredozemsko vpliva na Primorskem, po Soški in Vipavski dolini pa malo dlje v notranjost. Malce oddaljeni odmevi pa se poležejo šele v osrednji Sloveniji. Za celinsko podnebje je značilno, da pade največ padavin poleti, julij je pri nas v severovzhodnem delu najbolj moker mesec. V Murski Soboti pade julija povprečno 117mm dežja, junija 94,4 in avgusta 90,8mm. Podobno je v Lendavi, Ptuju, Ribnici na Pohorju, Mariboru. Nasprotno pa v krajih, ki so pod vplivom sredozemskega podnebja, pade največ padavin jeseni. Verjetno je november že vsakemu znan po deževnem vremenu. Skrajni primer je Bovec s 348 mm dežja novembra, vendar pade tam tudi julija več kot dvakratna lendavska količina. Od septembra do konca novembra je torej glavno padavinsko obdobje v zahodnem delu Slovenije. V osrednjem deju pa ugotovimo oba padavinska viška, poletnega in jesenskega. Čim bolj gremo proti vzhodu, tem manj je izražen jesenski, dediščina sredozemskega vpliva. Da ne omenjamo vedno le Ljubljane, poglejmo Vrhniko. Največ dežja v letu pade novembra, 163mm, nato pa po količini sledi september s 155mm. Blizu je julij, s 152, junij s 143 ter avgust s 140mm dežja. Kot vidite, sta bolj namočeni dve obdobji, poletnemu z viškom julija sledi jesensko z novembrskim viškom. Primerov je veliko, pri enih bolj prevlada poletje, pri drugih jesen. Napoved za drugi julijski konec tedna je dokaj spodbudna. Od četrtka do sobote bo prevladovalo sončno in toplo vreme. V nedeljo se bo v zahodnih krajih oblačnost povečala, možne pa bodo tudi krajevne padavine, predvsem nevihte. Poslabšanje vremena s padavinami in ohladitvijo bo Slovenijo zajelo predvidoma v ponedeljek. CE-BI-NE NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Iz SIV-ih virov smo izvedeli, da so se konec prejšnjega tedna v hribovskih gozdovih blizu Ljubljane, med Čotom in Turjakom, zbrali liderji negospodarskih sindikatov in zakoličili novo združbo. Dogajanje je tokrat potekalo ob baraki znanega pravnika, ne pa v kašči (pozdrav ni bil »Smrt fašizmu«, temveč »Si proti onim«). Ko se bodo podeljevale zasluge oziroma spomenice za ustanovitev - tako nam pravi naš SIV - bosta izvzeta V. Tkalec alias Svetnik in Z. Melanšek - Pendrek, lider alias B(ata)včar, ker sta bila odsotna. Liderji so pozabili povabiti na »Če-bi-ne« predsednika nekega sindikata, ki je bil na pogajanjih za negospodarsko kolektivno pogodbo vedno prisoten z 80 odstotki član-' stva ali drugače povedano z 2 (dvema) predstavnicama svojega negospodarskega sindikata. Celo znanega hlapca Jerneja je na koncu izločil s pogajanj, da ne bi bil 100-odstoten. Ne glede na to, kdaj so liderji negospodarskih sindikatov ugotovili to napako, lahko mirne duše zatrdimo, da morajo biti svobodni sindikati veseli, ker so se »Če-bi-ne« udeležili sami prekaljeni kadri. Za dodatne informacije kličite SIV DE. P. S. Menda se je Svetnik enkrat odločil, da bo štrajkal v sindikatu in delal doma pri ženi, Pendrek B(ata)včar pa je obvisel na klinih med vzpenjanjem. SIV DE TOVARIŠ SAŠO JE DOBIL PRIZNANJE Prejšnjo nedeljo so imeli v Gornjem Gradu veliko veselico ob obletnici ustanovitve Gasilskega društva. Med ljudmi, ki so dobili priznanja, je bil tudi naš fotoreporter, tovariš Sašo Bernardi. Razmišljamo le, zakaj ga je dobil, saj po naših informacijah po gasilski lestvi ne more plezati: na nekaterih izpostavljenih mestih v Gornjem Gradu, kjer mu pravijo »naš šank fotograf«, se namreč težko obdrži. Humoreska Ste poslušali i tftj Franja ^Vv., »Ste poslušali Franja?« je zbrane v bifeju Bližnja srečanjo posebne sorte nagovoril tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je kot navadno pil svoje pivo za šankom. . - A mislite gospoda predsednika Hrvaške? »Seveda. Včeraj je imel govor.« - Ja, in kaj je rekel? ■>Ja, rekel je, da on ni za nikakršno trgovanje s hrvaško zemljo, ampak da je pripravljen odstopiti nekaj ozemlja, tako da bi bosanski Srbi prišli do morja pri Čilipih, če bi drugje dobil kakšen kos ozemlja.« - A to ni trgovanje z zemljo? ••To je politika, ne pa trgovanje...« - No, navsezadnje nam je vseeno, kako se bodo tam dol zme-nili. Ker vedno manj vemo, kdo je s kom in kdo proti komu, naj se pač zmenijo tako ali drugače. »Pa bi vendarle morali biti pozorni, kajti Franjo je govoril tudi o piranskem zalivu in Trdinovem vrhu, ki mu on pravi Sveta Gera.« - Tu pa je bil bržkone hudo načelen, ali ne, in ni hotel odstopiti niti pednja hrvaške zemlje, še manj pa morja... ••Ni bilo čisto tako. Videti je bilo, da bi nam prepustil pol Piranskega zaliva in nemara še prost izhod na morje v zameno za cestni koridor med Zagrebom in Avstrijo...« - No, to se pa lepo sliši. Včasih so Hrvatje govorili o dveh koridorjih, o tem Piranskem in o koridorju Reka-Trst. Zdaj so očitno popustili. Sicer pa, saj bomo tako ali tako zgradili cesto od Maribora proti Zagrebu. Torej je vse v redu. ■Hudiča v redu. Saj to ni cesta. Tudman je govoril o koridorju, j Ali veste, kakšna je razlika med cesto in koridorjem?« - Ne vem. Vem, da je Hitler hotel koridor do Gdanska in da se je zato začela druga svetovna vojna. Ampak Hitler je bil nacist, gospod Tudman pa je naš prijatelj... ••Pri kšeftu, tudi meddržavnem, ni več prijateljev. Če pa Hrvatje hočejo koridor, to pomeni, da naj bi na tem koridorju, med Avstrijo in Hrvaško bila le avstrijska in hrvaška carina, slovenske pa ne. Cesta bi bila nekako izven Slovenije.« - No, saj bi mi tako prihranili dvojno carinsko posadko. To bi bilo celo dobro... ■•Madonca, ste kratkovidni. Če bi bila le ena meja na tej cesti, bi I bila bodisi na meji med Slovenijo in Avstrijo, bodisi na meji med " ' ............... ' ' '.................... te želje, -i Slovenijo in Hrvaško. In ker Avstrijci najbrž nimajo nobene želje, da bi svoje carinike poslali južneje od Ptuja, bi torej v Šentilju mejo kontrolirali hrvaški policisti in cariniki.« - Pa kaj, še vedno bi mi prihranili pri carini... ••Z vami se pa res ne da. Prvo leto bi bilo nemara res tako. Prvo leto bi nemara samo pobesnelo švercali blago' v našo državo, mi pa ne bi imeli kontrole. Ampak to še ne bi bilo tisto najhujše. Drugo leto bi pa že Franjo govoril, da je cesta med Šentiljem i« Ptujem s »krvjo priborjeni pedenj hrvaške zemlje«. Bogo Sajovic f * 7 I AVTOR: BORUT LEVEC SAM0- VEZNICA POKRAJINA V JUGOSLAVIJI DELAVSKA ENOTNOST STAR SLOVAN ZVEZDA. KI ZAŽARI IN UGASNE ALIDA VALLI VELEMESTO V SEVERNI ITALUI TITANOV MINERAL ENAKI ČRKI MOČVIRNAT SVET IGRAŠ KARTAMI DOLINA POD OJSTRICO FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) ŽIDOVSKI KRALJ OBOKAN HODNIK TELE- VIZIJA POLJSKI KONJENIK STOLETJE. VEK DELAVSKA ENOTNOST TIP JAPONSKEGA AVTOMOBI- LA LETOPIS, KRONIKA POLNI STIK V PESMI POKRAJINA V FRANCIJI MESTOV EMČIJI ŠVEDSKA IGRALKA (EWA) SLOVENSKA IGRALKA IN REŽISERKA SIBIRSKI VELETOK VODITELJI- CA LUTK PRIPRAVA ZA NAMAKANJE GRŠKA SVETA GORA ŠPANSKI NOGOMETNI VRATAR MORSKI SESALEC ANICA ČERNAJEVA ŠVEDSKI POLITIK (OSCAR) ŠPANSKO NARODNO GLASBILO ZEMLJIŠČE DEL ROKE ANTON INGOLIČ OBLEKA ARTISTOV PREBIVALCI GORICE ODSTOP POLOŽAJA OSEBJE KOLEKTIVA URADNI SPIS NEPRIJETEN OBČUTEK IGRALKA WEST NAGRADNA SODNIŠKO KRIŽANKA POKRIVALO DEL BATNEGA STROJA PRAVLJIČNI JUNAK DEL RIJEKE GLASILO SINDIKATOV JE DELAVSKA ENOTNOST MERAZA DRAGO KAMENJE GREGOR STRNIŠA VRSTA VIŠNJE SMILJAN ROZMAN PAPEŽEVA TRIDELNA KRONA OSEBNI ZAIMEK VLAKNO IZ LIČJA KOPRIV VRSTA SAMO- OBRAMBE AMERIŠKI KROKODIL KOZAŠKI POVELJNIK TIKOV LES DRŽAVAV INDIJI REŽISER POLANSKI SLANO JEZERO V KAZAHSTANU PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR KRAJ PRI POREČU KRATICA EKSPLOZIVA UGASEL CENTRALNI VULKAN POLOŽAJ PRISAHU UNIČEVALKA PRISTAŠ ČARTIZV« MURSKA SOBOTA SLOVENSKI IGRALEC (V0L0DJA) ZATOČIŠČE PODSKALAMI PEVKA RUPEL OTOK IN DRŽAVAV SREDOZEM- LJU v’ 'gh ■asBiSS TOVARN MARIB°rU FR.AN.5PS ...,y» Nagradna križanka št. 30 LEŠČUR, EINEM, AARE, ANI, RAVNE, SAAB, IN, PIŠČANEC, AČ4 PULCO, SK, FRAZA, COROLLA Rešeno križanko nam pošljite do 19. julija na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 30. Nagrade so 1000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 28 PRISPODOBA, LEGISLATIVA, UKOR, IVE, AK, VO, GOKART VINKO VASLE, NOVINAR, IDOL, OMAN, THUN, SJ, SELO, IVANA. TENZIJA, INK, KIH, PES, VOAL, OKO, OMAR, ARCLIN, AKBAR, Izžrebani reševalci nagradne križanke 28 1. Gorazd Hrovat, Petelinkarjeva 3, 61412 Kisovec, 2. Jure Potočnik, Tržaška 117, 61111 Ljubljana, 3. Marjan Mrvar, Kamniška 14, 61230 Domžale. Nagrade bomo poslali po pošti. UGANKA* Križanko pripravil