589 TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 2/2022 pomembnih geopolitičnih, geoeko- nomskih ali celo geokulturnih spre- memb. Že v Uvodu Benedejčič zareže v naše razumevanje slovanstva, ko pravi, da smo Slovani »najštevilčnej- ša skupnost v Evropi z zavidljivimi dosežki na področju znanosti in kul- ture« (str. 13). Ne vem, ali se je avtor zavedal, kaj bo pri bralcu s tem zapi- som povzročil; če je to storil vedé, mu moram čestitati, ampak prav s to po- vedjo je odprl prostor za razmislek o tem, kako pomembni smo Slovani za Evropo ter kako (pre)malo se tega za- vedamo. Vsaj pri meni je s to povedjo razširil prostor in čas za razmišljanje – o slovanstvu, Slovanih in … Slovencih. In pa samospraševanje o tem, zakaj smo Slovani v pepel odrinjena pastor- ka. Po moji oceni lahko to pripišemo vsaj dvema dejavnikoma. Najprej te- mu, da smo v zgodovini večinoma ži- veli v neslovanskih državnih tvorbah; nato pa tudi temu, da na naše dosež- ke sami gledamo kot na vničdajanje (Benedejčič, navajajoč Križanića, to prevaja v tujeljubje, str. 74; moje razu- mevanje tega slovanskega obnašanja je tako – v primerjavi z Benedejčiče- vim – še bolj ostro in neusmiljeno). Vsekakor naj bralec, če želi knjigo ra- zumeti, postane že pri uvodu. Benedejčič v nadaljevanju skozi knjigo razvija svoje misli o razume- vanju slovanstva – ne samo pri Rusih, ampak tudi v širšem srednjeevrop- skem kontekstu. Sprehodi se čez 19. stoletje, ko prvič vzniknejo ideje o slovanstvu, ter analizo še okrepi v 20. stoletju. Pri tem je izrazito proni- cljiv, saj vseskozi kaže prav na prej Boštjan UDOVIČ Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Andrej Benedejčič Rusija in slovanstvo med velikodržavnostjo in vzajemnostjo Založba Fakultete za družbene vede, Ljubljana 2021, 551 str. (ISBN 978-961-295-004-0) Benedejčičeva knjiga Rusija in slo- vanstvo prihaja na knjižne police v iz- jemnem, prelomnem času, ki bi lahko ne samo spremenil geopolitično situ- acijo v Evropi, ampak celo dokončno zlomil ureditev, ki jo je svet oblikoval po letu 1945. V tem obdobju je takšna knjiga ne samo potrebna, ampak tudi nujna, saj nas lahko – če jo natančno beremo – (tudi v mednarodnih odno- sih) odmakne od dnevne politike in zastavi nova (stara?) vprašanja o tem, kdo smo in kam gremo. Ne samo kot civilizacija, ampak tudi kot njen slo- vanski del. Zato se Benedejčiču že na začetku zahvaljujem, da je to knjigo – tako izčrpno in poučno – napisal. Knjiga se nasploh umika dilemi »ali bomo Rusi ali pa Prusi« oziroma se s to dilemo ne ukvarja. Ukvarja se z Rusijo in njenim razumevanjem slovanstva. To je bilo skozi zgodo- vino razumljeno na različne načine, predvsem pa skoraj vedno v okviru razmišljanja o ruskih ozemeljskih tež- njah, njenih razumevanjih, kako bi morala biti eden od ključnih akter- jev v mednarodni skupnosti, pa tudi »izgovarjanja« na slovanstvo takrat, ko ji je to ugajalo, s ciljem doseganja BOOK REVIEWS 590 TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 2/2022 Na poskus Rusije, da slovanski svet poveže v (drugi) véliki vojni, po- kaže Benedejčič v poglavju Od pogro- ma nad slavistiko do novega slovan- skega gibanja. V tem poglavju je izje- mno zanimivo – poleg kopice novih, nepoznanih in vznemirljivih podat- kov (npr. da se je leta 1943 v Moskvi prvič spregovorilo o vzpostavitvi slo- vanskih vojaških formacij na ozem- lju Sovjetske zveze – za odpor proti nacifašizmu, str. 159) – tudi spajanje slovanstva s socialistično ideologijo. Eden takih odlitkov, ki kaže na pri- tajeno, a s strani Rusije spodbujeno spajanje med kulturno in delavsko ideologijo (ter skorajda idolatrijo), je izjava Vjačeslava Molotova, v kateri je poudaril prav to – spajanje med so- cializmom (oziroma bolje rečeno ko- munizmom) in slovanstvom. Kot da bi bila eden in drugi dva bregova iste reke. Morda je prav s tem, tega sicer Benedejčič ne napiše, a se da razbra- ti med vrsticami, Rusija naredila slo- vanstvu in svojemu položaju v njem največjo škodo. To bo še treba razi- skati, a vsekakor ta dilema presega to knjigo. Benedejčič v svoji analizi ni mogel mimo slovensko-ruskega odnosa, ver- jetno tudi zato ne, ker so ti odnosi ne- raziskani, nedodelani in pogosto tar- ča politično-ideoloških interpretacij (ter manipulacij). Svojo analizo sicer začne že v srednjem veku. Po mojem mnenju malce prezgodaj, a ne glede na pomislek, Benedejčič »nastajanje« slovanstva v »Slovencih« dobro razvi- je, pri čemer pokaže na temeljne črte postopnega pronicanja »slovanstva« v »Slovence«, tudi in predvsem skozi omenjene znake vničdajanja slovan- skih držav in kultur. Začenši razpravo o slovanstvu v 20. stoletju Benedejčič odstira tanči- co s stvari, ki je še danes aktualna, in sicer se sprašuje o tem, kakšno vlo- go ima Rusija v slovanskem svetu. Pri tem se naslanja na izjave Edvarda Beneša in Tomáša Masaryka, da naj ne bi bilo v tem – ko je Rusija v prvi svetovni vojni pomagala Srbiji – nič nesebičnega, kvečjemu obratno: Ru- sija naj bi Srbiji pomagala zaradi svo- jih velikodržavnih pretenzij (str. 143). Nerazumevanje in strah pred Rusijo, ki jo je ideološko in idolatrično po 1917 ohromila oktobrska revolucija, sta se po slovanskem svetu širila kot požar. Tako ne čudi, da je tudi staro- sta slovenske kulture in jezika Josip Vidmar o slovanstvu (resda leta poz- neje) zapisal, da je to »romantični fan- tom« in »zaprašena kulisa« (str. 147). Slovanstvo je tako bilo v začetku 20. stoletja in vse do druge svetovne vojne nekaj, na kar bi se moralo po- zabiti. Geopolitične igre so bile pre- zahtevne, da bi se slovanske države skušale (ali celo znale) prostovoljno vpeti vanje. Vprašanje, ki se postavlja na tej točki, pa ga Benedejčič ne na- čenja, saj bi terjalo kristalno kroglo, je, ali bi bilo kaj drugače, če v Rusiji leta 1917 ne bi izbruhnila oktobrska revolucija. Menim, da ne. Pri tem se naslanjam na poljski odklonilen od- nos do slovanstva in do Rusije, ki – zaradi zgodovinskih krivic daleč v preteklosti, ki jih je zagrešilo rusko carstvo – verjetno ne bi bil nič druga- čen, tudi če ne bi bilo dogodkov med letoma 1945 in 1991. 591 TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 2/2022 politično-gospodarskem pomenu slovanstva kot upravljavske katego- rije. Kljub svoji zadržanosti do teh konceptov se z Benedejčičem stri- njam, da ruska stran razume, da je s širitvijo Evropske unije zahod dobil slovansko razsežnost. To pa je pov- zročilo sumničavost do te slovanske dimenzije Evropske unije – »pozaho- dnjenje« slovanstva pomeni pri Rusih nelojalnost, saj to slovanstvo ni več samo del ruske sfere. S tem pa je Rusi- ja tudi izgubila svojo edinstvenost in vpliv v njem (str. 447). Bojim se, da je po vojni v Ukrajini zadeva še komple- ksnejša. Menim namreč, da se je Ru- sija z vstopom v to vojno dokončno (prostovoljno ali nepremišljeno?) od- rekla svojemu položaju v slovanskem svetu ter se sama postavila na drugi breg; prav tako pa je sebe – tudi zara- di lastnih, a tudi evropskih geostrate- ških napak – začela umikati iz Evrope v Azijo. Kaj bo to prineslo, ni jasno, opaziti pa je, da so negativna čustva do »slovanstva« (kot povezave na Ru- sijo) zelo močna tudi v slovanskih dr- žavah v Evropski uniji. Z nekom, ki se ga bojiš ali ga ne maraš, pač ne želiš imeti veliko skupnega. Benedejčičeva knjiga je prišla pred bralce v pravem trenutku. Gre za izjemen izdelek, ki ga slovenski knjižni trg do sedaj ni premogel, predvsem ne tako celovitega vpogle- da v slovanske odnose. Pri tem knjiga ni hvalnica ali spomenik (po načelu de mortuis nihil nisi bene), ampak analiza nečesa, kar bi lahko bilo po- membno, pa zaradi spleta okoliščin in tudi krivde določenih akterjev ni bilo in tudi nikoli ne bo. Žal. Zdi se, kulturo, ter navezavo Slovencev na véliko matjuško. Začetnemu poglavju sledijo logično tudi druga poglavja, vse do konca 20. stoletja. Pri tem Be- nedejčič s kirurško natančnostjo reže vse pore slovenskega narodnega pre- poroda v Jugoslaviji; ne ogne se niti venetovanju, ki je bilo simpatično (in simptomatično) v 80. letih, ko je slo- venski narod iskal razlike z »barbar- sko-slovanskimi narodi«, ki jih takrat nekateri niso razumeli in o katerih je med ljudstvom krožila krilatica, da »medtem ko oni plešejo kolo, nam v srcih igra dunajski valček«. Prav po- skusi venetovanja in poznejši opri- jemi tega prek vsiljevanja izraza Osti jarej, ki naj bi se v slovenščini zožil na pozdrav oj, kar je seveda prvovrstna neumnost, znova kažejo na to, kako s(m)o si Slovenci v 80. letih želeli zbe- žati iz slovanskega kotla (južnoslo- vanskih narodov). Če k temu dodamo še razne pogovorne izraze, ki iščejo svojo domovino tudi v zbornem jezi- ku, npr. da je nekaj »češko« (to je po- ceni, zanič), hitro pridemo do tega, kar se nam je dogajalo po letu 1990; to popisuje Benedejčič na straneh 361–371. Hitre poti v Nato nas ni stalo nerazumevanje Zahoda ali ce- lo podcenjevanje »naših dosežkov«, ampak predvsem lastna neumnost in prevzet nost (ter pristranskost). Zaključni del knjige je obračun s slovanstvom v 21. stoletju. Benedej- čič tu orisuje slovanstvo, ki ga sam razume kot objektivno realnost, če- prav sem sam malce skeptičen do tega, da lahko po letu 2000 v mo- dernem globaliziranem svetu sploh še realno govorimo kulturnem in 592 TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 2/2022 razpravo o slovanstvu in Slovanih, ampak tudi izjemen literarni izdelek, ki bo obogatil književno zakladnico in tudi naše razumevanje slovanske litera ture. Bralcu priporočam, da knjigo vzame v roke čim prej, še v tem de- ževnem mladoletju, saj bo od nje od- nesel veliko. Sočasno pa avtorju spo- ročam, da se že veselim prenovljene izdaje čez morda deset let, ki bo te- ze, ki sem jih postavil v tej recenziji, (upam) ovrgla. da tudi ta knjiga potrjuje, da se vrti- mo v svetu, v katerem velja predvsem plus ça change, plus c’est la même chose. Poleg vsega navedenega moram pohvaliti tudi literarno vrednost mo- nografije. Benedejčič namreč veliko literarnih (ruskih) del prevede sam; tako dobimo nekatere »prve prevo- de« v slovenščino, nekatera dela pa prevede boljše, kot so bila prevede- na doslej. To pomeni, da s to knji- go dobivamo ne samo znanstveno