Prispelo za objavo: 1997-06-18 Foto: l. Gamberger mag. Pavel Zupančič Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Milan Naprudnik sedemdesetletnik Desetega junija je praznoval sedemdeset let znani slovenski geodet in univerzitetni profesor v pokoju Milan Naprudnik. Rodil se je v Celju in tako kot mnoge družine s tega konca Slovenije so bili tudi Naprudnikovi izgnani med drugo svetovno vojno v Bosno. Po vrnitvi domov, ob koncu vojne, je ob intenzivnem učenju takrat devetnajstletni Milan maturiral na celjski gimnaziji in se vpisal na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, na Oddelek za geodezijo, kjer je bil po drugi svetovni vojni študij. geodezije po štirinajstih letih prekinitve znova omogočen. Diplomiral je leta 1954 na takrat preimenovani Tehniški visoki šoli - Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Svojo poklicno pot je Milan Naprudnik kot geodet začel že med študijem, saj je takratna intenzivna obnova po vojni porušene domovine potrebovala veliko tehničnih razumnikov in med njimi tudi geodetov, ki so sodelovali pri velikih inženirskih projektih in operativnih delih. Po diplomi se je vrnil v rojstno Celje in se zaposlil na Geodetskem zavodu Celje. Tam je opravljal različna strokovna dela in napredoval do Geodetski vestnik 41 (1997) 2 direktorja te ustanoveo Leta 1964 je postal direktor Geodetskega zavoda Republike Slovenijeo Že leta 1967 je bil na čelu slovenske geodezije kot direktor Geod~tskc uprave Republike Slovenijeo Tako se je v teh letih pod njegovim vodstvom slovenska geodezija po zgledu drugih zahodnih držav izredno hitro razvijala iz zemljemerske vede v pomembno znanstveno disciplino ob razvoju kartografije, fotogrametrije, informatike itno Tudi drugi vladni organi in strokovnjaki iz prakse so v tern obdobju spoznavali, da lahko poda geodezija pomembne strokovne podlage za upravljanje prostora in gospodarjenje z njim ter za varstvo okoljao In leta 1970 je prevzel Milan Naprudnik vodenje Zavoda za regionalno-prostorsko planiranje Republike Slovenijeo V svoje delovno okolje je znal pritegniti različne strokovnjake, ki so se ukvarjali s prostorskim in urbanističnim planiranjem, tedaj pri nas še dokaj neznano znanstveno in strokovno vedoo Skupini strokovnjakov, ki je delovala v tej instituciji, je uspelo z izsledki raziskovalnega in strokovnega dela prepričati tudi tedanje politično in republiško vodstvo Slovenije, da moramo opustiti stihijske procese urbanizacije v Sloveniji in vpeljati politiko usmerjenega prostorskega in gospodarskega razvoja Slovenije ob uveljavitvi policentričnega razvojao Uveljavitev načel samoupravnega družbenega planiranja ter odprava instituta prostorskega ter regionalnega planiranja in s tem degradacija znanstvenega in strokovnega dela na tem področju so bili povod, da je Milan Naprudnik napisal republiškemu vodstvu odstopno izjavo in se leta 1977 znova vrnil na Geodetsko upravo Republike Slovenijeo Kot direktor je vodil slovensko geodezijo do leta 1984, tedaj je prevzel mesto glavnega urbanističnega inšpektorja in vodil ta inšpektorat vse do leta 19940 Od leta 1995 predseduje na Ministrstvu za okolje in prostor, Stalnemu odboru Alpske konferencco Milan Naprudnik je od nekdaj menil, da potrebuje geodetski strokovnjak izredno široko, ne le tehnično, temveč tudi naravoslovno in družboslovno znanje, zato se je tudi sam izobraževal in leta 1979 magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP), leta 1986 pa doktorirat Pedagoško univerzitetno kariero je začel leta 19760 Od nje se še ni poslovil, saj ga srečujemo kolegi in študentje ob sredah na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ko ima predavanja in govorilne ureo Bil je mentor številnim študentom pri diplomskih nalogah, mentqr ali somentor pri magistrskih nalogah in mentor pri doktorskih disertacijaho Pedagogi na Oddelku za geodezijo smo mu za njegovo pomoč pri delu hvaležni, študentje pa veseli, da ob njegovih predavanjih spoznavajo razvoj geodetske in prostorsko planerske stroke v Slovenijio Poleg tega je napisal veliko strokovnih člankov in publikacij, predvsem iz prostorskega planiranjao Ob tem moramo omeniti, da je v letih 1973-1977 predsedoval nekdanji pomembni stanovski organizaciji prostorskih in urbanističnih planerjev, to je Urbanistični zvezi Jugoslavijeo Predstavitev Milana Naprudnika kot sedemdesetletnika ne bi bila popolna, če ne bi omenili poleg strokovnega delovanja še njegovega ukvarjanja s športom V mladosti je bil vsestranski aktivni športnik, pozneje pa pomemben športni funkcionar, saj je bil v letih 1964-1970 predsednik Atletske zveze Slovenijeo Da si je ves čas prizadeval za pravilno vrednotenje in ustrezen položaj športa v družbi, pričajo številna priznanja in zahvale, ki jih je prejel za to področje delovanja (plaketa Atletske zveze Jugoslavije 1968, plaketa Stanka Bloudka 1970 itn} Tudi zdaj ne miruje, kot nekdanji član himalajske odprave se ob primernem vremenu poda na plezanje s kolegom soplezalcem v naše goreo Tako lahko rečemo, da je še vedno dejaven planinec in Geodetski vestnik 41 (1997) 2 alpinist. Še zmeraj ga navdušuje delo v založniški dejavnosti v Planinski zvezi Slovenije, na tem področju ima še veliko načrtov. To, kar smo opisali o našem slavljencu, je le kratka predstavitev pomembnega človeka, ki si je že v šestdesetih in sedemdesetih letih vsestransko prizadeval, da bi se Slovenija včlenila v evropske tokove. O tem pričajo dejavnosti Slovenije na področju prostorskega planiranja in geodezije v prostoru regij Alpe-Jadran v tistem času. Da njegovo delo ni bilo neopaženo, dokazujejo številna priznanja, odlikovanja in častna članstva, kot npr. red dela z zlatim vencem (1970), red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1985) itn. Od nekdaj je trdil, da mora državna uprava zaposlovati najboljše strokovnjake in si je za to tudi zelo prizadeval; njemu je to velikokrat uspelo, če ga pri izbiri ni nihče omejeval. Bil je odličen kadrovec, in zato mu je marsikdo hvaležen. Zmeraj je znal spodbujati pri delu, tako študente kot magistrante, doktorante in seveda svoje sodelavce. Dragemu kolegu Milanu želimo ob tem življenjskem jubileju vse dobro, še veliko zdravja in sreče med najbližjimi ter zadovoljstva ob strokovnem delu in planinarjenju ter alpiniznu. Prispelo za objavo: 1997-06-13 Geodetski vestnik 41 (1997) 2 doc.dr. Anton Prosen FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana