Prvo srečanje Špnrovček je veselo požvižgaval po cesti in se s spretnimi skoki izogibal sem in tja hitečih ljudi. Sredi mesta se je že malce utrujen in zasopel naslonil na zid in s svojimi živahnimi očmi švigal po obrazih ter sam zase mrmral: »Koliko ljudi, uh, koliko . . .« Nenadoma je opazil dečka in deklico, ki sta z zvedavimi očmi opazovala blestečo izložbo. Radovedno je prisluhnil. »Glej, fotoaparat,« je rekla Pika. »Uh, kako je perfekten,« je navdušeno a skoraj žalostno rekel Mi¬ hec in preložil pest kovancev z roke v roko. Šparovček se je zdrznil, ko je zaslišal znani žvenket in pohitel bliže. »Glej kolo,« je rekla Pika. »Ali se ti ne zdi, da je lepše, kakor mamino?« ». . . lepo, lepo toda kaj pomaga, kupila ga bova lahko šele, ko bova v službi. Sedaj pa pojdiva na sladoled.« Pika kot da ni slišala. Nos je pritisnila na steklo in neprestano ponavljala. »Kako lepo, lepo.« »Ali bi rajši torto?« je že malce neučakano rekel Mihec in težko požrl slino ob misli na dobrote. Šparovček ga je previdno pocukal za hlače in ko sta ga oba presenečeno pogledala je nagajivo pomežiknil in rekel: »Vidva meni vse leto drobiž — konec leta pa jaz vama kolo. Velja, saj smo pri¬ jatelji?« Mihec je okleval. Končno se je le ojunačil in pest drobiža je prijetno zažvenketala v šparovčku. Šparovček je zadovoljno zakrilil z rokami in že izginil med ljudmi. »Čuden prijatelj,« je rekel Mihec in žalostno pogledal proti slaščičarni. Pika pa je samo zavzeto šepetala: »Imela bova kolo, lepše kot mamino.« Revija za tehnično in znanstveno izobrazbo mladine IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« - DIREKTOR IVAN ŠPO- LAR - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ - REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO - LETNA NAROČNINA 600 DIN — NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 - TISKA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI DRAGI MLADI BRALCI Bili smo kar malce presenečeni nad številnimi pismi in dopisnicami, ki smo jih prejeli že po prvi številki TIM-a. Vsem najlepša hvala! To nas je še bolj prepričalo, da smo na pravi poti in da vi, bralci naše nove revije želite, naj nadaljujemo z delom. Pozornost in priznanja, ki ste nam jih izrazili v pismih pa seveda tudi potrjujejo, da je vaše zanimanje za tehnično vzgojo, raziskovalno delo in če že hočete — za znanstveno tehnično izobraževanje — zares veliko. To nam kajpak nalaga večjo odgovornost pri zboljševanju ter izpopolnjevanju vsebine revije. Da bi nam to čim bolje uspelo, vas prosimo za pomoč: Pišite nam, kako so vam všeč posamezne rubrike in prispevki, kaj v reviji pogrešate in ali vas še posebej zanimajo določena področja in podobno. Prav tako vabimo vse, ki se ukvarjajo z modelarstvom, maketarstvom, elektrotehniko, kemijo, fiziko, biologijo in drugimi naravoslovnimi vedami ter kakršno koli amatersko dejavnostjo, k najtesnejšemu sodelovanju. Le tako bo TIM res vaša revija. Vzpostaviti moramo, dragi TIM-ovci, tesen, prijateljski delovni stik, od katerega bomo imeli korist vsi: nam bo olajšal delo, vi pa boste dobili to, kar si želite — še boljši in pestrejši TIM. In na koncu naj sporočimo, da smo na željo mnogih sklenili, da bo TIM izhajal ne devetkrat, ampak desetkrat letno, pri tem pa bo znašala letna naročnina samo 600 dinarjev. 30 SPRETNE ROKE ladja, vlak in letalo Igrače, ki jih kažejo naše slike, so dokaj originalne, zelo enostavne in jih lahko izdelamo tako rekoč brez stroškov. Narejene so namreč iz ostankov lepenke, škatlic za vži¬ galice, pa iz ostankov lesa, zobotreb¬ cev in drobnarij, ki so vedno pri hiši. Najprej ladja! Osnova trupa je predal iz škatlic za vžigalice. Iz traku lepenke, ki ga nalepimo na to osnovo, trup dokončno izobliku¬ jemo. Iz škatlic, ki jih nekoliko skrajšamo in prilepimo na trup, na¬ redimo tudi krov ladje s kabinami, katere ponazorimo tako, da vanje izvrtamo ali izrežemo okrogle line in vhode. Na zgornji ploskvi palube zarežemo štiri zareze za namestitev rešilnih čolnov,, ki so iz lepenke. Tudi dimnik izoblikujemo iz tanke lepenke, nanj pa prilepimo nekaj SPRETNE ROKE 31 kosmičev vate, ki nam ponazarjajo dim. Če imamo pri roki še škat¬ lico pravokotne oblike, jo namestimo spredaj, na zgornji strani krova, tako da predstavlja komandni most. Jambora izdelamo iz tankih palčk, vmes pa napnemo sukanec, na kate¬ rega bomo zaradi slikovitejšega iz- gleda obesili nekaj živopisanih zasta¬ vic. Ko je ladja izdelana, jo po last¬ ni presoji pobarvamo z »Aero« tem¬ pera barvami. Tudi vlak izdelamo dokaj hitro. Ploščadi vagonov izžagamo iz 7,5 do 10 mm debele deščice. Ogrodje va¬ gonov izoblikujemo iz tenke lepen¬ ke in ga nato pribijemo ali prile¬ pimo z mizarskim klejem ali OHO lepilom na lesene ploščadi. Kotel lokomotive odžagamo od metlinega držaja, ali pa za kotel uporabimo primerno veliko valjasto posodo, de¬ nimo tulec za zdravila. V tender na¬ ložimo drobne koščke premoga ali Pa fižolčke, ki smo jih pobarvali s črnim nitro lakom. Kolesa izrežemo iz debelega kartona ali prešpana in jih nato z vijaki privijemo na leseno osnovo vagonov in lokomotive. Za¬ stavice na ploščadi lokomotive na¬ pravimo iz bucik in papirja. Vago¬ ne spojimo v vlakovno kompozicijo s pomočjo ušesastih in kljukastih vijakov in sicer tako, da ima vsak vagon na eni strani ušesasti vijak, na drugi strani pa kljukasti vijak. Sedaj pa še letalo, ki sicer ne more vzleteti, lahko pa drsi po tleh. Trup je narejen iz kosa lesa 350 X 20 X 30 mm. Krila izrežemo 32 SPRETNE ROKE iz približno 400 mm dolge deščice in jih od spodaj s pomočjo majhnih žebljičkov in lepila pritrdimo na trup. Iz manjših lesenih kock 15 X 20 mm izdelamo motorje, ki jih pri¬ lepimo na krila. Obliko motorja z vijakom, ki ga izrežemo iz tenke pločevine, kaže načrt (spodnji desni kot). Na koncu trupa zažagamo za¬ rezo in vanjo vstavimo navpično sto¬ ječi del repa, na katerega pritrdimo še vodoravni del repa (glej načrt — zgornja - risba). Sprednje kolo in stranska kolesa so iz tulcev za su¬ kanec. Z načrta je lepo razvidno, kako jih namestimo na trup oziro¬ ma na krila. Tako kot ladjo in vlak bomo seveda tudi letalo pobarvali in mu s tem dali lepši izgled. Veli¬ kost sestavnih delov določite sami. lesena verižica Nikar se ne čudite. Takšno veri¬ žico si lahko izdelate sami. In pri tem so njeni členi narejeni iz cele¬ ga, tako da nikjer niso prekinjeni. Kako verigo izdelate, kažejo sli¬ ke A, B in C. Osnovo — palico s križnim profilom — kupimo pri mi¬ zarju. Biti mora iz trdega lesa (hrast, bukev, jesen, gaber ali oreh). Po na¬ vpični osi palice odmerimo in za¬ znamujemo navpično stoječe člene verige, po vodoravni pa vodoravno ležeče člene. Z ročno žago, ki ima goste in drobne zobe, zarežemo naj¬ prej osnovne oblike členov. Nato z žago režij ačo na grobo ločimo čle¬ ne drugega od drugega, tako kot ka¬ že slika B. Sledi še fina obdelava vsakega člena posebej. Pri tem si po¬ magamo z ostrim rezilom žepnega noža. Verigo lahko lužimo in jo nato prevlečemo s prosojnim barvnim lakom. Čim večji so členi, tem laže jih izdelamo, toda čim manjši so, tem bolj bo verižica cenjena. Drob¬ no in natančno izdelana verižica je prav lepo darilo, saj jo lahko upo¬ rabljamo kot zapestnico ali pa ve¬ rižico za okoli vratu. SPRETNE ROKE 33 krmilna hišica Ptice selivke so že zapustile na¬ še kraje. Odletele so v toplejše de¬ žele, kjer bodo preživele zimo, da se nam na pomlad zopet vrnejo. Kaj pa ptice, ki tudi v mrzli in hladni zimi ostanejo pri nas? To so predvsem ptiči pevci: taščice, škr¬ janci, sinice, ščinkavci in penice. Vsem tem naj pionirji pomaga¬ jo preživeti zimo. Torej izdelajte zanje majhne in lične krmilne hi¬ šice, v katere boste redno postav¬ ljali ptičjo hrano, saj je pomanj¬ kanje le-te, poleg mraza, največja nadloga, ki pesti naše lepe ptice pevke. Od neštetih možnosti, kako nare¬ dite . krmilno hišico za stradajoče ptice pozimi, navajamo samo eno. Preskrbite si nekaj večji kos 20 milimetrov debele smrekove deske, iz katere boste z žago nažagali vse potrebne sestavne dele: — dve deščici 20 X 200 X 240 mm za streho: — dve deščici 20 X 200 X 240 mm za sprednjo in zadnjo steno; — dve deščici 20 X 110 X 150 mm za stranski steni; — eno deščico za dno 20 X 150 X 240 mm. Potrebujete še dva sklepna te¬ čaja in 80 mm dolgo okroglo palico premera 7 do 10 mm. 2.0 x 4oo x£UO / ?-^0X8O h 26 o 34 SPRETNE ROKE Kako boste sestavili hišico je razvidno iz slike. Posamezne kose zbijete med seboj z žeblji. V spred¬ njo steno morate še pod luknjo premera 35 mm pritrditi okroglo palico, da bodo nanjo ptice sedale, preden se spravijo pod streho na južino. Glej sliko! Prva stena, ki ima dva sklepna tečaja, je izdelana vremenska hišica Vremenske hišice so pri nas že od nekdaj priljubljene, saj so eno¬ stavne, delujejo pa dokaj sigurno. V bistvu so mali vlagomeri — higro- skopi, ki so v večini primerov celo bolj občutljivi za »lepo« in »slabo« vreme kot precizni barometri. Delu¬ jejo na principu črevesne strune, ki jo izdelamo iz 2 do 3 mm širokega tako, da jo lahko odpirate, ko v hi¬ šico daj ene novo hrano. Izgotovljeno hišico namestite ta¬ ko, da mačka ne bo mogla priti do nje. Najbolje bo, če jo obesite na vrtu na vejo drevesa, kot kaže naša slika. Zelo čeden izgled pa bo imela hišica, če jo boste pobarvali z ze¬ leno ali rdečo oljnato barvo. črevesnega traku. Tega najprej na¬ močimo v vodi, nato oba njegova konca poprimemo z dvema ščipal¬ kama za perilo, ga zvijemo v struno in posušimo. Pri tem je priporoč¬ ljivo, da struno rahlo napnemo, obe ščipalki pa obtežimo, tako da se struna med sušenjem ne bo defor¬ mirala. Takšna struna je na vlago SPRETNE ROKE 35 zelo občutljiva. Več vlage je v zra¬ ku, bolj se odvije, ko nastopi suho vreme, pa se zvije nazaj. Če takšno struno vgradimo v našo vremensko hišico tako, da je zgo¬ raj z malim čepom trdno utrjena, potem nam bo ob spremembi vlage zavrtela spodnjo deščico. Zdaj bo zunaj »fant«, ki obeta lepo vreme, drugič pa »dekle z dežnikom«, ki obeta slabo vreme. Uporaba lesenega čepa za utrditev strune je zelo smo¬ trna, ker z ročnim premikom lahko točno naravnamo lego strune, da bo vremenska hišica res pravilno delovala. Za takšno vremensko hišico, ki si jo bo po priloženi skici lahko vsakdo izdelal oziroma izrezljal iz vezane plošče, potrebujemo le okoli 6 cm dolg kos črevesne strune. Le-to zgoraj potisnemo skozi luknjico v lesenem čepu in jo zagozdimo s ko¬ nico zobotrebca. Na spodnjem koncu jo s koščkom vžigalice začepimo v medeninasto cevko starega kemič¬ nega svinčnika, ki jo skrajšamo (z ločno žagico) na primerno dolžino. Tej dodamo kot vodilo malo okroglo kljukico, ki jo utrdimo na zadnjo stran pročelne stene, spodaj pa ji dodamo tanko leseno ali juvidurno deščico, na katero bomo prilepili z »OHO« lepilom ustrezni figuri, izde¬ lani iz plastika za modeliranje. Cevko kemičnega svinčnika smo uporabili zato, ker je njen spodnji del tanjši in se bo lahko brez več¬ jega trenja gibal v luknjici, ki jo napravimo na spodnji deščici — to¬ krat s svedrom za vrtanje kovin (0 2 mm). Kdor je natančnejši, bo v to luknjico vdelal malo cevko ali morda ustrezni del čevljarske sponke. Hišico in figuri primerno pobar¬ vamo in prelakiramo z lakom, ki je obstojen proti vlagi. Takšno hišico namestimo nekje na odprtem mestu, nnorda na balkonu. Videli boste, da bo delovala zelo dobro in dolgo časa. Miloš Macarol stojalo za šivalni pribor Da se boste vsaj nekoliko oddol¬ žili svoji starejši sestrici, ki vam večkrat zašije gumb ali pa zakrpa kakšno luknjo, ji izdelajte ročno sto¬ jalce, na katerem je smotrno raz¬ meščen ves potrebni šivalni pribor. Mimogrede, tudi dekleta si lahko same izdelajo takšno stojalo. Potrebujete večji lesen motek (na njem je navita vrv), če ga ni¬ mate, si ga boste prav lahko sami naredili po merah, ki so navedene v načrtu. Ko imate motek, ki bo v našem primeru stojalo, ga prebar¬ vajte z barvnim lakom. Nato v spod¬ nji del podstavka izvrtajte poševno sedem, med seboj enakomerno od¬ daljenih lukenj, v katere boste vle- pili 7 okroglih zatičev 6 X 45 mili¬ metrov. Na te zatiče boste, ko bo 36 SPRETNE ROKE HkSTfii/EK ZA HAPASTHIK TATIC 6x45 ročaj VIJAK pokrov iz plastične MAiB KLJUKA ZA GUM&E Z.ATIČ 6x45 stojalo v celoti gotovo, nataknili 7 tuljavic sukanca. V kolikor v trgo¬ vini ne boste dobili tako majhnih tuljavic s sukancem, svilo ali bom¬ bažno nitko, si lahko izdelate lese¬ ne tuljavice sami in sicer iz 18 mm debele lesene palice. Na izgotovlje¬ ne tulce pa potem navijete sukanec ali bombažno nitko tiste barve in debeline, ki jo želite imeti na sto¬ jalu. V spodnji in zgornji poševni del stojala zvrtajte še po eno 6 mm luknjo za ročaj, ki je iz lesene okrogle palice premera 6 mm. Le¬ to ukrivite nad paro in nato vle- pite v ustrezni luknji. Na ravni del stojala s tenkimi žebljički pri¬ bijte pravokotnik iz velurja, ki služi kot blazinica za šivanke, bucike, varnostne zaponke in podobno. Na vrhnji ploskvi podstavka zopet iz¬ vrtajte dve 6 mm luknji za zatiča 6 X 45 mm. Iz debele klobučevine napravite dva gumba oblike odseka¬ nega stožca, ki ju prilepite in nato še s po enim tenkim žebljičkom pribijete. Oba nastavka iz klobuče¬ vine, ki služita kot nosilca za na¬ prstnika, izdelajte točno po modelu. Poiskati morate še pokrovček iz plastične mase, notranji premer naj bo 1 do 1,3 centimetra, ki ga privije- te z vijakom. V ta pokrovček boste vdelali majhno blazinico, ki je na¬ polnjena z vato. Vse skupaj služi kot gobica za šivanke in bucike. Škarje so konično zasajene v srednji luknji in njih ušesa služijo kot ro¬ čaj celotnega stojala s priborom za šivanje. Če . boste opisano stojalce lično izdelali in ga morebiti še opremili z vsem priborom, ga lahko brez skrbi poklonite komurkoli kot zelo primerno in praktično darilo. SPRETNE ROKE 37 telefonski aparat Od naših mladih čitateljev smo prejeli že več pisem, v katerih nas prosijo, da naj opišemo gradnjo telefonskega aparata. Večina v pi¬ smih navajajo, da že imajo pravo, pravcato telefonsko slušalko, ki bi jo radi koristno uporabili. Da ustre¬ žemo želji, prinašamo opis samo¬ gradnje telefonskega aparata. Potrebujemo naslednji material: 1. Telefonska slušalka z mikro¬ fonom. 2. Električni zvonec. 3. Telefonski transformator. 4. Dva sklepna tečaja 20 X 10 mm. '■ 5. Žica za linijo. 6. Žica za vezavo. 7. Dve 4,5 V ploščati bateriji. 8. Nekaj smrekovih deščic ali vezano ploščo. 9. Spiralna vzmet. 10. Medeninasta pločevina, debe¬ line 0,5 mm. 11. Nekaj žebljev in vijakov. Najprej iz smrekovih deščic ali vezane plošče izrežite potrebne le¬ sene dele, iz katerih sestavite ohiš¬ je za celo telefonsko napravo. Mere posameznih delov so označene v na¬ črtu (slika 1). Iz fotografije že iz- Slika 1 — Ohišje telefonske naprave Slika 2 — a) električna vezava in razvrstitev posameznih delov v omarici, b) pozivni gumb, c) obroč za telefonsko slušalko 38 SPRETNE ROKE Slika 3 — Izgotovljen telefonski aparat bo dokazal vaše sposobnosti in tudi mar¬ sičesa sc boste naučili gotovljene telefonske naprave pa je prav dobro razvidno, kakšen iz- gled mora imeti. Spodnja-nosilna stena je večja od omarice, v kateri so spravljeni vsi deli telefona, razen zvonca G, ki je montiran pod omarico, in slušalke, ki visi na nje¬ ni levi strani, dočim je mikrofon vgrajen v pokrov omarice ter morate zato zanj v pokrovu izžagati luk¬ njo ustreznega premera. Pokrov omarice pritrdite na ohišje z dve¬ ma sklepnima tečajema 20 X 10 mm. V stranskem risu ohišja oma¬ rice vidite narisano zarezo S za vilice, na kateri je obešena tele¬ fonska slušalka. Vilica je v oma¬ rici gibljivo nameščena na tečaju SPRETNE ROKE 39 D (glej sliko 2), ki je navaden vi¬ jak, privit v leseni kvader V, kate¬ rega debelina je 20 mm. Kvader V daje telefonski vilici H v omarici sredinski položaj. Telefonska vilica ima na zgornjem robu, približno za 2 /3 svoje dolžine od tečaja D, pri¬ trjeno spiralno vzmet F. Spiralna vzmet drži telefonsko vilico, torej se vrhnji rob vilice dotika gor¬ njega roba zareze S v ohišju oma¬ rice. Vzmet F ni napeta. Čim pa obesite slušalko, se vzmet F pod težo slušalke raztegne in medeni¬ nasta vijaka N delujeta na stikala K in U. Slika 4 — Telo indukcijske tuljave Ko ste vgradili telefonsko vilico, se lotite izdelave vmesne police v omarici. Na njej sta montirani le dve stikali: eno enopolno (K) in eno dvopolno (U). Stikalne ploščice stikal so iz 0,5 mm medeninaste plo¬ čevine, ki jo narežete na 6 mm ši¬ roke trake. Dolžina vsakega traku je 100 mm. Najprej na spodnjem delu izvrtajte luknjo s premerom 3 mm. Namenjena je vijaku, s ka¬ terim vsako stikalno ploščico pri¬ trdite na vmesno polico. Spodnji deli vijakov z maticami služijo kot priključki za vezavo. Sedaj pa je na vrsti najtežji del gradnje; ne toliko glede izdelave, kot zaradi na¬ tančnosti. Medeninaste trakove, ki so dejansko stikalne ploščice, morate pritrditi na srednjo polico s 3 mm vijaki, zgornje dele pa izoblikujte tako, kot kaže fotografija celotne naprave (slika 3). Pazite na slede¬ če: če je slušalka obešena na vi¬ lici H, potem mora glavica vijaka N pri stikalu K odmakniti večjo stikalno ploščico od manjše. Sti¬ kalni ploščici stikala K v tem po¬ ložaju vilice H nimata stika. Gla¬ vica drugega vijaka pa pritiska na večjo stikalno ploščico stikala U, ki se zaradi pritiska povij e na levo stran, pri čemer desna manjša sti¬ kalna ploščica zgubi z njo stik, do¬ bi pa ga leva manjša stikalna plo¬ ščica. Glej sliko 3 in 5a! Položaj stikala K in U, kadar telefonska slušalka ni na vilici H, pa je raz¬ viden iz slike 2a in 5b. Izdelava sti¬ kala za poziv, glej sliki 2a in 2b, je mnogo bolj preprosta. Tudi sti¬ kalo je iz medeninaste pločevine in pritrjeno pod mikrofonom na pokrovu omarice. Stikalna ploščica 1 je na enem koncu z vijakom pri¬ trjena na pokrov omarice, na sredi je nanjo z vijakom privit pozivni gumb (sl. 2a in b), dočim je njen drugi konec v stalnem stiku s plo¬ ščico 2. Sele ko pritisnete na gumb, mora ploščica 1 dobiti stik s plo¬ ščico 3. V spodnjem delu omarice sta dve 4,5 V ploščati bateriji in tele¬ fonski transformator oz. indukcij¬ ska tuljava (J). Ne delajte si preve¬ likih skrbi, če je nimate, saj si jo prav lahko sami napravite. Na sliki 4 so vse mere za izdelavo tele¬ sa za navitje. Stranici F naredite iz 10 mm lesa, iz prešpana naredite okroglo, 80 milimetrov dolgo cevko P. Obe stranici F nasadite na cev¬ ko P in spoje zalepite. Cevko na¬ polnite z 0,5 milimetrov debelimi že¬ leznimi palicami, katere vsako po¬ sebej prevlecite s prozornim lakom. Na dobljeno telo navijete najprej 1000 navojev 0,35 mm lakirane Cu žice — dobili ste primarno tuljavo. Začetek in konec navitja (P, in P 2 ) odvedete skozi eno stranic F in ju utrdite z dvema vijakoma na robu (glej sliko 2a). Dobljeno navitje ovijete s tankim papirjem, nakar pričnete navijati sekundarno tulja¬ vo, ki ima 6000 navojev 0,15 mm la¬ kirane Cu žice. Začetek sekundar¬ nega navitja Si pritrdite na isti vi¬ jak, kot ste pritrdili začetek pri¬ marnega navitja Pi, dočim odvedite 40 SPRETNE ROKE konec sekundarnega navit j a na drugo stranico F, kjer ga utrdite z vijakom S 2 . Indukcijska 'tuljava J je narejena. Ker morate na telo indukcijske tuljave naviti kar pre¬ cej žice, vam priporočamo, da pri primarni tuljavi navijat^ navoj po¬ leg navoja. Na sliki 2 c je narisan še obroč za obešanje telefonske slušalke. Narejen je iz 1 mm medeninaste žice, njegov premer pa je odvisen od premera slušalke, ki jo boste uporabljali. Ko ste vse potrebne dele izgoto¬ vili in montirali, jih morate še elek¬ trično povezati, za kar je najpri- kladnejša PVC bakrena žica, pre¬ mera 0,6—0,8 mm. Načrt, oz. shema vezave posameznih delov med se- MODELARJI 41 boj je na sliki 5a in b, prav dobro pa je shema tudi razvidna iz sli¬ ke 2a. Sedaj pa o tem, kako telefon de¬ luje? Predpostavljamo, da imate dva telefona. Imenujmo ju postaja I in postaja II. Obe slušalki na obeh po¬ stajah visita na svojih vilicah. Vaš prijatelj iz postaje II vas bo pokli¬ cal. Pritisnil bo na pozivni gumb K 2 , s tem bo sklenil električni kro¬ gotok, na sliki 5a je označen z de¬ belo črto, in v postaji I bo pričel zvoniti zvonec, ki bo zvonil toliko časa, dokler bo klicatelj na postaji II držal pritisnjen pozivni gumb K 2 , oz. toliko časa, dokler klicani na postaji I ne dvigne slušalke. Zato bo tisti, ki kliče, pritisnil na po¬ zivni gumb enkrat, dvakrat, nato pa bo počakal. Klicani na postaji I se mu bo odzval s pritiskom na Gumb Ki tako da zazvoni zvonec tudi na postaji II. Po tem oba dvig¬ neta slušalki in telefonski razgovor se lahko nemoteno prične. Prav go¬ tovo vas že zanima, kako je mo¬ goče glas prenašati po žici? Ko govorite v mikrofon, začne mem¬ brana nihati v ritmu govora. Oglje- na zrnca, ki so za membrano, se zaradi neenakomernega nihanja membrane bolj ali manj stisnejo. Ogljena zrnca pa imajo to lastnost, da predstavljajo tem manjši elek¬ trični upor, čim bolj so stisnjena in obratno. Tako teče po sklenjenem električnem krogotoku zdaj večji, zdaj manjši električni tok. Ta tok teče po telefonskem vodu od posta¬ je I do postaje II. Elektromagnet v slušalki poslušalca zato enkrat moč¬ neje, drugič slabše pritegne mem¬ brano, ki pretvarja nihanje elek¬ tričnega toka v zvok. Tako se spre¬ meni zvok v električni tok in ta zopet v zvok. Kakšna je pot elek¬ tričnega toka med razgovorom med postajo I in II je razvidno iz slike 5b, kjer je označen z debelo in črt¬ kano črto. Še nekaj navodil: če je razdalja med postajo I in II majhna, bosta zadostovali dve 4,5 V ploščati bate¬ riji, če pa je ta večja kot 10 m, mo¬ rajo biti tri. Med seboj so vezane serijsko, t. j. pozitivni pol ene bate¬ rije je zvezan z negativnim polom druge baterije. Telefonski vod med postajo I in II naj bo izoliran in nikakor ne sme imeti stika z zem¬ ljo ali kakšnim drugim predmetom, ki je električni prevodnik. Pri delu obilo zabave in uspeha. N. S. »jastreb« jadralno letalo - drsalec Jadralno letalo imenujemo drsa¬ lec takrat, kadar leti samo tako, da stalno drsi proti zemlji, potem ko ga je drugo letalo ali pa avtovitla potegnila v višino. Prav tak drsalec je tudi naš model. Z gumico ga iz¬ strelimo v zrak, nato pa drsi nazaj proti zemlji. Vsi deli so na načrtu narisani do¬ volj jasno, tako da opis komaj še potrebujemo. Krilo je sestavljeno iz dveh polovic, ki ju z lepljenjem po¬ vezuje v celoto srednji del. Ta sred¬ nji del izrežemo iz furnirja, debelega 2 mm, vendar moramo pri tem pa¬ ziti na letvice lesa, ki morajo pote¬ kati tako, kot je narisano na načrtu. Temu delu z rašplo poberemo ro¬ bove. Ko ga vlepimo med dve po¬ lovici krila, dobimo tako imenovano »V« obliko, ki daje modelu potrebno stabilnost. Pri vseh delih upoštevajmo na¬ risane letnice. Te naj na delih, ki jih izrežemo, potekajo v isti smeri. »Kabino« iz vezanega lesa, debelega 4 do 5 mm, zalepimo na smrekovo letvico 4 X 10 mm, ki jo proti repu posnamemo. Črtkasto je na kabini narisano mesto, kamor prilepimo dva komada smrekove letvice 4 X 10 X 70 mm in sicer na vsako stran po enega, tako ga gleda nekoliko nad 42 MODELARJI BIOLOGI 43 kabino. Ko je lepilo suho, posna¬ memo robove, da ima krilo s svojo »V« obliko sedež. Na mestu, ki je zaznamovano s križcem, zabijemo žebljiček, za katerega zataknemo gumico, ki drži krilo na trupu. V za¬ rezo na koncu trupa vtepimo vodo¬ ravni rep, medtem ko vertikalni rep prilepimo ob trup z leve ali z desne strani. Kljub velikosti modela in njegovi sposobnosti cena materiala ne bo ni¬ koli dosegla prevelike vsote, kajti furnir nam rade volje podari vsak mizar. Kako spuščamo tak model, nam najbolje kaže karikatura na samem načrtu. Tone Pavlovčič Naročniki TIM-a in mladi modelarji lahko naročijo kom¬ plet materiala, iz katerega bo¬ do izdelali jadralno letalo »Ja¬ streb«, pri upravi naše revije. Komplet materiala s prilože¬ nim načrtom stane 150 dinar¬ jev, pri večjih naročilih (nad 10 komadov) za šole, krožke in klube pa je cena za posame¬ zen komplet samo 130 dinar¬ jev. Naročila pošiljajte na na¬ slov »TIM — Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541«, vrednost pa priložite v poštnih znamkah (znamke v vrednosti 150 di¬ narjev za posamezen načrt). Naročilu priložite točen naslov! akvarij (ll) Ureditev akvarija: Najprej se od¬ ločimo, kje bo akvarij stal, kajti tudi glede tega imajo ribe, pred¬ vsem pa rastline, nekatere zahteve. Predvsem potrebujejo pravilno svet¬ lobo, naravno ali umetno. Prednost dajemo dnevni svetlobi, ki je odlo¬ čilni faktor za dobro rast rastlin v akvariju. Zato naj akvarij stoji čim bliže oknu, vendar naj ne dobi pre¬ več neposredne sončne svetlobe. Sonce preveč pospeši rast nezaže¬ lenih ledbečih alg, ki se nam v akvariju tako razmnože, da postane voda zelena in neprozorna. Raje se odločimo za prostor z mnogo svet¬ lobe, a le z eno do dve uri sonca na dan. Če to ni mogoče, zagrnemo akvarij in omejimo premočno sonč¬ no svetlobo. Če pa imamo premalo svetlobe, si pomagamo z dodatno električno osvetljavo, ki nam mno¬ gokrat lahko tudi popolnoma nado¬ mesti naravno svetlobo. V ta namen pritrdimo eno do dve žarnici, vde¬ lani v primerno ohišje nad akvarij. Seveda pa mora pri taki temni legi akvarija čas umetne osvetljave tra¬ jati povprečno 10 ur dnevno. Ko smo določili lego akvarija, za¬ čnemo z zasajevanjem. Pri tem je najvažnejša sestava tal. Od te je odvisno, če nam bodo rastline pra¬ vilno rastle. Upoštevati moramo po¬ sebne pogoje, v katerih žive rastli¬ ne in katerim so prilagojene. Na¬ sprotno s suhozemnimi rastlinami, ki so glede sprejemanja hrane na¬ vezane le na podlago, na kateri ra¬ stejo, se vodne rastline lahko hra¬ nijo tudi s pomočjo listov direktno iz vode. Obsežna skupina vodnih rastlin se celo hrani le na ta način in ima korenine samo za pritrjeva¬ nje, ali pa jih sploh nima. Zato so korenine skoraj vseh vodnih rast¬ lin zelo občutljive in ne prenesejo močne zemlje, denimo humusa, rja¬ ve prsti itd. Torej moramo biti pri sestavi akvarijskega dna zelo pre¬ vidni in moramo vzeti za podlago 44 BIOLOGI Slika 1 — Nekaj najobičajnejših rodnih rastlin: llelodea densa (a), Mirophyllum sp _(b), Vallisneria torta (c), Vallišneria giganthea (d), Ceratopteris thalictroidcs (e), Lndvigia palustris (f), Hygrphila polispernia (g), Ecliinodorus intermidius (h), Cryptochorine sp (i) čim bolj pust material. Dobro služi mivka (kremenčeva, apnena), ki ji primešamo nekaj hranilnih snovi, npr. petino šotne zemlje in petino zdrobljene ilovice. Taka podlaga vodnim rastlinam ne bo škodovala in zadošča, saj šota in ilovica s svojimi hranilnimi snovmi pospe¬ šujeta rast. Cez to osnovo, ki naj bo debela 3 do 6 cm, natresemo 1 do 2 cm debelo plast dobro oprane mivke. Ta plast je važna zaradi tega, da se nam kasneje v akvariju voda ne kali. Zato jo moramo spirati v vodi toliko časa, da ostane voda čista tudi če mivko mešamo. Čez to plast pa lahko (posebno če bomo imeli v akvariju nekoliko večje ribe), natre¬ semo 1 do 2 cm debel sloj drobnih okroglih kamenčkov. Dno uredimo tako, da se dviga proti zadnji steni in je ob njej najvišje, pada pa proti enemu od obeh sprednjih kotov akvarija. Taka ureditev ima svojo praktično vrednost v tem, da se nam kasneje vsa nastajajoča nesnaga nabira v tistem kotu, ki leži naj¬ nižje in od koder jo lahko zlahka odstranimo s pomočjo gumijaste natege. Sedaj, ko smo uredili profil dna, zasadimo vodne rastline. Na sl. 1 so narisane nekatere najpogostej¬ ših vrst; račja zel (a), tisočlistka (b), spiralna valisnerija (c), orjaška valisnerija (d), vodna praprot (e), ludvigija (f), indijska vodoljuba (g), Echinodorus intermedius (h), Cryptochorine (i), in Sagitaria (sl. 2). Vse te, pa še druge domače in tropske vodne rastline, dobite v Društvu akvaristov v Ljubljani. Ko smo odbrali primerne rastline, prične¬ mo s saditvijo. Najprej dno okvarija nalahno ovlažimo z vodo. Sadimo kot kaže sl. 2 in sicer pravilno le tako, da s prstom napravimo dovolj globoko in široko jamico, potisnemo vanjo korenine rastlin in jamico zasuje- BIOLOGI 45 mo. Paziti moramo, da pri tem ne zavijemo korenine v klopčič in da po zagrnjenju ne gledajo spodnji deli listov iz mivke. Vedno je bo- lje, da je rastlina premalo kot pre¬ več zakopana v pesek. Nekatere rastline lahko sadimo tudi brez ko¬ renin (sl. 1, rastline a, b, f in g). Pri teh vtaknemo odtrgani poga¬ njek v mivko, ki se nato sam za¬ korenini. Zaradi lepšega izgleda sa¬ dimo rastline v akvariju v grupah in po določenih pravilih. Skušamo Slika 2 — Nepravilno in pravilno sajenje vodnih rastlin namreč posnemati naravo, da nam bo nudil akvarij za oko čim prijet¬ nejšo sliko, ki naj bo čim bolj po¬ dobna izrezu iz kakega potočka ali jezera. Možnosti zasaditve je mno¬ go in domiselnosti akvarista je pre¬ puščeno, da si učinkovito in čim lepše uredi svoj košček vodnega sveta. Enega najosnovnejših in ze¬ lo splošnih primerov zasaditve ka¬ že sl. 3. 'ž Diagram nam kaže .tloris akva¬ rija z razporeditvijo vseh elementov. Nepravilni, pikčasto označeni liki z malimi črkami a, b, c in d, pred¬ stavljajo kamne. Od teh je c naj¬ večji in najvišji, ker ima centralno lego v ozadju, tik ob zunanji steni. Levo in desno od njega nasadimo v grupah velike in visoke rastline, n. pr. tisočlistko ali račjo zel (ozna¬ čeno s križci), orjaško velisnerijo (krogi) in vodno praprot (označeno Slika 3 — Dekoracija akvarija. Tloris dna z razporeditvijo posameznih elementov (po¬ jasnilo v tekstu) s kvadratki). Bolj v ospredju gru¬ piramo manjše rastline, denimo spi¬ ralno valisnerijo (črne pike), oziro¬ ma kriptokorino (trikotniki). V sre¬ dino, pod največji kamen, običajno postavimo posebno lepo in učinko¬ vito rastlino, n. pr. Echinodorus (označeno s črnim trikotnikom). Ta učinkuje s svojo centralno lego iz- Slika i — Pogled s strani v akvarij, za¬ sajen po diagramu lin sliki 3 46 FIZIKI razito dekorativno. Skica 4 nam kaže tako zasajen akvarij gledan s strani. Ko smo rastline zasadili, preide¬ mo k polnjenju z vodo. Najnižje ležeči del dna prekrijemo s papir¬ jem, ali pa položimo tja gobico iz umetne mase, kar je še bolje. Na papir oz. gobico nato previdno vli¬ vamo vodo. Voda počasi pronica v mivko in ko je ta nasičena, prične naraščati vodostaj. Pri pazljivem natakanju ostane voda kristalno či¬ sta in se ne kali. Ko je akvarij camera obscura Od svetila se razširja svetloba na vse strani. Pravimo, da svetilo izžarkuje svetlobo. Premočrtnost šir¬ jenja svetlobe dokažemo s camero ob- scuro ali temno kamero. Pred zaprto, na notranji strani s črnim papirjem oblepljeno škatlo, ki ima v eni steni malo luknjico, nasprotno steno pa iz motnega stekla ali povoščenega pa¬ pirja, postavimo gorečo svečo — sli¬ ka 1. Če gledamo skozi steklo proti sveči (A—B—C), tako da vpada sve¬ tloba sveče skozi luknjico na steklo, poln, previdno odstranimo papir oz. gobico — spet tako, da ne povzro¬ čimo vodnih vrtincev, ki bi vzne¬ mirili mivko na dnu. Sedaj je naj¬ bolje, da pustimo vse skupaj nekaj dni čim bolj pri miru, da se rastline zakoreninijo. Šele po treh, štirih dneh lahko naš vodni svet opremi¬ mo tudi z živalskimi prebivavci, kot so ribice in vodni polži. Vendar pa moramo še pred tem poskrbeti za nekatere tehnične priprave okoli akvarija, o katerih bomo govorili v naslednji številki TIM-a. opazimo na steklu ali povoščenemu papirju obrnjeno sliko sveče (C* —BjAj). Zakaj? Ker se svetloba širi premočrtno in ker gredo svetlobni žarki s pred¬ meta zunaj kamere skozi majhno luknjico, tako rekoč skozi eno samo točko, je slika na motnem steklu ali povoščenem papirju obrnjena. Sicer pa opisani fizikalni pojav lahko preverimo. Izdelamo si tem¬ no kamero, s pomočjo katere se bo- FIZIKI 47 LUKNJICA PREMAGLJIV OKVIR. S PRERlSOVAlMM PA P IR. JE M OKVIR, s PREttlSOVALNlM PAPIRJEMA CRHO POBARVANE ALI OBLEPLJENE STENE ODPRTINA ,L ZA KOTNIK kotnol 2?* 2? ODPRTINA 2o x Zp vmh mo prepričali o premočrtnem raz¬ širjanju svetlobe. Naša slika 2 prikazuje načrt iz¬ delave temne kamere iz kartona. Po¬ trebujemo podolgovato škatlo iz le¬ penke, ki je po dolžini vsaj dvakrat daljša od višine. Najbolj prikladne mere so: dolžina 240 mm, višina 120 mm in širina 160 mm. Notranjost škatle prelepimo s črnim papirjem ali pa jo pobarvamo s črnim tušem ali črno tempera barvo. Nato izre¬ žemo iz kartona dva okvirja, ki se prilegata notranjim stenam škatle. Med okvirja vlepimo prosojen papir. Manjšo stranico škatle prebodemo s šivanko, premer luknjice naj ne bo večji od 0,3 mm, medtem ko na na¬ sprotni strani izrežemo pravokotno odprtino 20 X 25 mm. Na isti stranici spodaj v desnem kotu izrežemo z britvico odprtino kot oblike (L) za prehod kotnika 25 X 25 mm, ki ga izdelamo iz kartona. Dolžina kotni¬ ka naj bo za 10 do 15 cm daljša od dolžine škatle. Kotnik porinemo sko¬ zi odprtino v notranjost škatle — pa¬ zimo, da odprtina zanj ni prevelika — in nanj prilepimo okvir s prosoj¬ nim papirjem. Škatlo pokrijemo še s pokrovom in temna kamera je na¬ rejena. Sedaj se lotimo opazovanja slik predmetov, ki so pred luknjico. Na prosojnem papirju bomo videli sli¬ ko predmeta, ki je pred njo. Slika bo po obliki in barvah v celoti ustrezala opazovanim predmetom, le da bo zvrnjena. Kar je v naravi zgoraj, bo na sliki spodaj, in kar je na desni, bo na sliki na levi. Čim bliže bomo predmetu, ki ga opazu¬ jemo, tem večja bo slika. Če se bo¬ mo oddaljevali od predmeta, bo sli¬ ka postajala manjša. Do določene mere pa lahko sliko povečujemo in zmanjšujemo, ne da bi se nam bilo 48 FIZIKI treba premakniti. S pomočjo kotni¬ ka namreč lahko premikamo naš za¬ slon v notranjost temne kamere. Cim bližje luknjici bo okvir s prerisoval- nim papirjem, tem večja bo slika in obratno. Seveda bo v prvem prime¬ ru »širina« slike majhna, v drugem pa mnogo večja. Prav gotovo ste opazili precejš¬ no podobnost med temno kame¬ ro in fotografskim aparatom. V bi¬ stvu je fotografski aparat temna ka¬ mera, izpopolnjena z lečami. Te le¬ če imenujemo objektiv, njegova glavna naloga pa je skrb za ostrino slike. Ce je naša temna kamera skoraj fotografski aparat, potem poskusimo z njo fotografirati. Na tisto stran, kjer se na tenkem papirju pokaže slika, vložimo fotografsko. ploščo. Luknjico kamere začasno prelepimo s črnim papirjem. Plošča mora biti kartezijev plavač Kartezijev plavač je zelo enosta¬ ven, a pomemben učni pripomoček, s katerim lahko ponazorimo ne le učinek sile na tekočino, temveč tudi principe vzgona v tekočini, katere priktično izkoriščamo pri vseh plov¬ nih objektih, podmornicah in po¬ tapljaških zvonih. Tega učnega pri¬ pomočka niti ni treba kupovati, ker si ga lahko izdelamo sami, bodisi pri tehničnem pouku, bodisi v okvi¬ ru fizikalnega krožka. Kot kaže skica, lahko naredimo kartezijev plavač na dva načina. Pri prvem načinu, ki je bolj atraktiven kot nazoren, potrebujemo le prozorno enolitrsko steklenico, ki jo do vrha napolnimo z vodo, vanjo pa potopimo glavico običajne vžiga¬ lice. Glavico odrežemo s škarjami, tako da bo pod njo še okoli 2 mm lesa. Ko se glavica in preostali ko¬ šček lesa napojita z vodo, bo ta delček še vedno imel toliko vzgona, da bo plaval zgoraj v vratu stekle- vložena tako, da bo pri odprti luk¬ njici padla slika naravnost nanjo. Seveda vlagamo ploščo v temno ka¬ mero v temnem prostoru. Ker bo skozi luknjico prihajala le šibka svetloba, bomo uporabili čim bolj občutljivo fotografsko ploščo. Če po¬ večamo odprtino temne kamere in pred njo namestimo lečo, bodo dob¬ ljene fotografije še boljše. Razdaljo, v kateri bo fotografska plošča z ozi¬ rom na predmet, ki ga namerava¬ mo fotografirati določimo tako, da poprej s premikanjem okvirja s pro¬ sojnim papirjem določimo razdaljo, pri kateri je slika najbolj ostra. Ta razdalja bo odvisna od velikosti luk¬ njice in leče pred njo. Z opisano temno kamero lahko napravimo prav imenitne posnetke. Najboljše rezultate dosežemo s por¬ treti. Poskusite in pošljite nam fo¬ tografije. Radi jih bomo objavili. niče tik ob gladini vode. Brž ko pa s palcem močneje pritisnemo na vodo v vratu steklenice, se bo naša rdeča glavica — kot pravcati Karte¬ zijev plavač — z naglico spustila v navpični smeri na dno. Če bomo s palcem povečali ali zmanjšali pri¬ tisk, bomo lahko poljubno »vodili« glavico navzgor ali navzdol in jo celo zadržali v vsaki poljubni legi. Čeprav ta naprava sama očividno ne ponazarja principa vzgona ozi¬ roma učinka sile na tekočino, je vendar močno atraktivna in pri¬ vlačna, tako da se nam kar samo vsiljuje vprašanje, na kakšen način napravica deluje. Prav to pa si lahko ponazorimo z drugo napravo. Ta sestoji iz 5 do 10 litrskega ko¬ zarca za vlaganje sadja. Tega na¬ polnimo z vodo, vanjo pa potopimo malo prozorno medicinsko stekleni- čico, v katero smo skozi čep potisnili medeninasto cevko (od kemičnega svinčnika) in j o'tolikanj napolnili z FIZIKI 49 vodo, da bo ravno še plavala ob vrhu kozarca in se ne bo sama od sebe potopila. Stekleničica naj ima gumijasti zamašek, da bo spodaj težja in tako obrnjena z vratom navzdol. Priporočamo tudi, da na gornjem delu medeninaste cevke napravimo s fino pilo tudi milime¬ trsko razdelbo, da bomo kasneje lahko merili nivo vode v stekle¬ niči ci. Ko smo s tem gotovi, kozarec po¬ krijemo s tanko gumo ali pa s pra¬ šičjim mehurjem in jo čvrsto po¬ vežemo s polivinilno vrvico. Ob pritisku na gornjo površino bo učinek sile na tekočino deloval ne le na vodo v večjem kozarcu, temveč tudi na stanje v mali ste¬ klenički. Nivo vode v njej se bo za¬ radi povečanega pritiska namreč dvignil (a zračni prostor zmanjšal), zato bo postala težja in se bo jela potapljati. Brž ko bomo nehali pri¬ tiskati z roko na gumo, bo popustil tudi pritisk in naš Kartezijev pla- vač se bo znova dvignil. f Kartezijev plavač lahko pri pouku fizike primerjamo tudi s pravim plavalcem, ki močno vdihne zrak in s tem tolikanj poveča vzgon svojega telesa, da ga voda sama drži na površini. S Kartezijevim plavačem pa lahko ponazorimo tudi tri stanja tu¬ jih teles v tekočini (plavanje, vise¬ nje in potapljanje) in si razložimo praktično uporabo tega pojava pri gradnji ladij, podmornic in potap¬ ljaških zvonov. 50 FIZIKI segnerjevo kolo V sodobni raketni tehniki, ki je dosegla že tolikšen razvoj, da z ra¬ ketami pošiljamo na krožno pot krog Zemlje vesoljske ladje s člo¬ veško posadko, našim šolam resda primanjkuje osnovnih pripomočkov za ponazarjanje učinkov reakcije iz¬ tekajočih tekočin in plinov. V ta na¬ men bo vsaki šoli zelo dobrodošlo malo Segnerjevo kolo, ki si ga bo¬ mo izdelali pri tehničnem pouku ali v fizikalnem krožku. Zanj potrebu¬ jemo leseno deščico za podstavek, 15 do 20 cm dolg kos steklene ali me¬ deninaste cevi s premerom 30 mm, gumijasti čep, medeninasto cevko za tečaj in dve medeninasti cevki s šo¬ bo (od iztrošenih kemičnih svinčni¬ kov, katerim odpilimo pisalno krog¬ lico). Na priloženi skici je prikazana izvedba z medeninasto in s stekleno cevko, je pa slednja mnogo boljša, ker vidimo vse sestavne dele Segner- jevega kolesa. Tanki medeninasti cevki sta dvakrat pravokotno ukriv¬ ljeni in sicer tako, da sta šobi na¬ sprotno usmerjeni. Ker je ukrivlja¬ nje takšnih cevi nerodno, je bolje, da jih poševno prežagamo in nato posameznp dele spajkamo s činom. Srednja cev naj bo toliko debela, da se bo igla-pletilka gibala v njej brez trenja. Gornji del cevke začepimo s koščkom debelejše bakrene žice in zacinimo. Segnerjevo kolo postavimo v več¬ jo skodelo, ki si jo izposodimo v fo¬ tolaboratoriju, in če vanj nalijemo vodo, se bo takoj začelo vrteti. Za daljši poskus si lahko omislimo tudi primeren rezervoar ali pa kar KEMIKI 51 z vodovoda zvrha pustimo teči to¬ likšno količino vode, da bo Segner- jevo kolo nenehno delovalo. Na bližnji ekskurziji si lahko ogledamo tudi praktično uporabo Segnerjevega kolesa za namakanje vrtov in parkov oziroma za lepotil¬ ne vodomete v naših parkih. — mm — naprava za destilacijo vode Pri kemičnih poskusih uporablja¬ mo destilirano vodo, ki jo potrebuje¬ mo tudi za razredčevanje kisline v akumulatorjih. Z našo napravo bomo destilirano vodo lahko proizvajali sami. Potrebujemo trebušasto ali va¬ ljasto steklenico (1) iz jenskega ste¬ kla in navadno steklenico, katere dno nam je steklar odrezal in smo le-tega nadomestili z lesenim pokro¬ vom (2). Steklenico (1) namestimo na žično stojalo, ki ga izdelamo iz 1 do 2 mm debele medeninaste ali železne žice. Velikost stojala je od¬ visna od velikosti steklenice. Ste¬ klenico 1 zamašimo z gumijastim zamaškom. Tega prevrtamo, da vanj lahko vtaknemo stekleno cevko, ki spaja steklenico 1 z narobe obrnje¬ no steklenico 2. Spojna steklena cev¬ ka gre skozi lesen pokrov steklenice (2) in skozi zamašek zopet ven. Tudi za steklenico 2 izdelamo ustrezno stojalo. V steklenico 1 natočimo vodo. Prav tako napolnimo z vodo stekle¬ nico 2, ki predstavlja hladilnik. Pri prvem poskusu bomo vodo v ste¬ klenici 1 obarvali s črnilom. Prižge¬ mo gorilnik in počakamo da voda zavre. Para bo začela prodirati po stekleni cevki v steklenico 2, kjer se bo ohladila in se spremenila v teko¬ čino — destilirano vodo. Slednjo pre- strežemo v posodo, ko bo kapljala iz cevke na spodnjem delu stekleni¬ ce 2. Čeprav smo vodo obarvali, bo destilirana voda brezbarvna. Če bo- mo iz steklenice 1 izparili vso vodo, bo na dnu ostala manjša količina temnega praška — barvila, ki da čr¬ nilu potrebno barvo. 52 KEMIKI trinožno stojalo Trinožno stojalo ne sme manjkati v še tako skromnem kemičnem labo¬ ratoriju. Potrebujemo ga pri segre¬ vanju nad špiritnim gorilnikom, ta¬ ko da nam posode ni treba držati v roki. Trinožno stojalo na vrhu po¬ krijemo še z mrežo kvadratne ob¬ like, na katero postavimo posodo ali steklenico. Stojalo izdelamo iz treh enako oblikovanih žic iz železa ali mede¬ nine s premerom 2 do 3 mm, ki jim na spojnih mestih ovijemo s tanjšo (0,4 mm Cu) žico. Velikost in oblika stojala je razvidna iz slike. Če ima¬ mo spajkalo, ta mesta še spajkamo in trinožno stojalo je narejeno, vaš kemični laboratorij pa bogatejši za nov pripomoček. abc o lepilih Lepilo za celuloid: Stare celulo- idne odrezke narežemo na majhne koščke, jih damo v stekleničko in nanje vlijemo acetona. Počakamo dan, dva in lepilo je uporabno. Lepilo za gumo: Nevulkanizira- ni kaučuk raztopimo v benzolu ali toluolu. Gumo lepimo tako, da po¬ vršine, katere hočemo zlepiti, naj¬ prej skrbno očistimo s steklenim papir-jem. Očiščena mesta namaže¬ mo z lepilom, počakamo, da se le¬ pilo nekoliko posuši, nakar spet na¬ mažemo in lepljene površine dobro stisnemo. Prej kot lepljene pred¬ mete uporabimo, počakajmo dalj časa, da se lepilo dobro posuši. Škrobovo lepilo: 10 gramov škro¬ ba zmešamo z malo vode, dobljeni kaši dodamo 90 gramov vrele vode. Tekočino moramo stalno mešati. Da bomo lepilo lahko dalj časa upo¬ rabljali, mešanici dodajmo 1 gram boraksa. Lepilo za porcelan: Cinkov ok¬ sid (cinkovo belilo), zmešamo z vod¬ nim steklom v gosto maso. Raz¬ bite površine, ki jih hočemo zlepiti, namažemo, dobro stisnemo in počaj_ kamo, da se lepilo osuši. Po po¬ trebi, n. pr. večje sklede, vaze, še povežemo z žico ali vrvico. Lepilo za etikete in staniol: Sneg iz jajčnega beljaka je proti vlagi odporno lepilo za etikete in dobro lepilo za lepljenje staniola. Lepilo za usnje: 20 delov zdrob¬ ljenega mizarskega kleja zmeša¬ mo z 2 deli terpentina in 40 deli vode. Ko se lepilo napne, zmes po¬ časi segrevamo, dokler se mizarski klej ne razpusti, nakar dodamo še 40 delov škroba in 60 delov vode. Dobljeno maso ponovno segrejemo. Lepilo je tudi primerno za leplje¬ nje debelejše lepenke. Kazeinsko lepilo: Zmešamo 100 miligramov vode in 30 gramov ka¬ zeina. Čez eno uro dodamo še 25 gramov koncentriranega amonijaka in 10 gramov kavstične sode (35% raztopina). Naredili smo gosto le¬ pilo, ki ga ob uporabi razredčimo z vodo. Proti vlagi in vodi odporen mi¬ zarski klej: Že narejenemu navad¬ nemu mizarskemu kleju dodamo 2% kalijevega bikromata in doblje¬ no mešanico pustimo na svetlobi. Po krajšem času dobimo klej, ki SPRETNE ROKE 53 se ne topi v vodi. Z njim lahko lepimo tudi steklo. Se prožnejši klej pa dobimo, če tej mešanici do¬ damo 3 c /o glicerina. Lepilo za celofan: 6 delov škro¬ ba pomešamo z 10 deli klorovega cinka. Dobljeno maso segrejemo v posodi z vročo vodo in ga nato raz¬ redčimo z 20 deli prekuhane de¬ stilirane vode. Lepilo za kovine: Potrebujemo del mizarskega kleja, ki ga namo¬ čimo v vodi. Ko se napne, vodo od¬ lijemo in dodamo 8% kisa. Vse sku¬ paj počasi segrevamo, dokler se klej ne raztopi. Toplemu kleju do¬ damo še del terpentina. S tem le¬ pilom mažemo le čiste in suhe ko¬ vine. Lepilo za pleksi steklo: Koščke pleksi stekla namočimo v diklor- etanu v razmerju 1 :10. Lepilo bo uporabno, ko se koščki pleksi ste¬ kla popolnoma raztope v tekočini, za kar je potreben določen čas. pirograf - električno pisalo Pirografija je risanje na les s po¬ močjo razžarjene kovine. Ta posto¬ pek navadno uporabljamo za izde¬ lavo raznih ornamentov in napisov na lesenih skrinjicah, škatlah, krož¬ nikih itd. Priprava je kaj preprosta. Tako enostavna je, da jo v kratkem času lahko sami izdelamo brez po¬ sebnih priprav in z majhnimi stroški. Za izdelavo pirografa potrebu¬ jemo: 1. 13 cm dolgo kovinsko cevko iz aluminija ali medenine, premer 6—10 mm (slika 1). 2. Košček ebonitnega izolatorja (lahko je tudi drugačen, le da dobro prehaša vročino). Obdelan je kot kaže slika 2. 3. Dva majhna vijaka, 1 meter izolirane el. žice, navadni kuhinjski kuhalnik kot predupor in nekaj centimetrov uporne žarilne žice (cekas, konstanten in pod. — to je tista žica, ki ji ponavadi pravimo spirala in jo dobimo v starem električnem kuhalniku). Ebonitni izolator, v katerega smo izvrtali dvoje lukenj, primerne vi¬ jakoma (slika 2), zagozdimo v cevko. Z vijakoma pritrdimo na izolator v navrtane luknje električno žico in jo vodimo skozi cevko. Vijaka na¬ vijemo tako, da imata glavici na nasprotnih straneh. Na konico pri¬ trdimo ob vijaka 1—2 cm uporne žarilne žice, tako da tvori nekakšno ost oziroma konico. Pisalo je nare¬ jeno — slika 3 — in ga priključimo na električni tok, pri čemer upora¬ bimo električni kuhalnik kot pred¬ upor (slika 4). Seveda bo med našim pisanjem kuhalnik vžgan. To je osnova za najpreprostejšo izvedbo pirografa. Iznajdljiv tehnik pa bo lahko pripravo med delom v marsičem izpopolnil (npr. pritrjeva¬ nje in menjavanje uporne žice, ročno stikalo in pod.). Pri izbiri lesa, ki ga nameravamo »obdelati« s pirografom, gledamo na to, da je le-ta gladek in gosto žilnat. ^Jonama cAerc) a Qtilu izdeluje naslednje vrste JASNIT- DIAZO AMONIAK kopirnih papirjev AERO JASNIT NORMAL: barvi linij sta rdeča in modra AERO JASNIT SPECIAL: barve linij so rdeča, modra in črna AERO JASNIT ULTRARAPID: barve linij so rdeča, modra in črna Nove barve za mlade likovne ustvarjalce Juboflor barve odlično služijo ne samo za barvanje sten, temveč tudi kartona, papirja, platna, lesa in drugih ma¬ terialov. Lepi nežni pasteli so najprimernejši za mlade likovnike, ki lahko ustvarjajo s cenenimi barvami svoja dela. Juboflor barve so barve sedanjosti in prihodnosti, z njimi lahko dela vsak, tako začetnik kot tudi umetnik. Izdeluje jih JUB tovarna barv Dol pri Ljubljani. Likovni krožki, šole lahko naroče barve tudi direktno v tovarni ali pa pri »CHEMO« v Ljubljani. Posamezniki - šolske skupnosti - šole Vse kar potrebujete za svoje delo pri tehničnem pouku in za izvenšolsko zabavo, dobite pri podjetju GA LIS trgovskemu podjetju s igračami in galan¬ terijskimi izdelki na debelo LJUBLJANA, Tržna 8 Obiskovalke krožkov za vezenje lahko dobe tam tudi vse potrebno za raznovrstna vezenja tovarna barv in lakov Medvode - Slovenija proizvaja: oljne lake in barve, nitrolake in emajle, umetne smole, različne premaze in številne druge proizvode. Za modele, makete in naprave, ki jih izdelujete, upo¬ rabljajte barve in lake daiot Šolske skupnosti lahko naroče večje količine tudi v tovarni, posamezniki pa naj jih zahtevajo v trgovinah. Tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLATNO Grosuplje Tek. račun: KB Grosuplje 600-707/1-2, telefon št. 1 in 41, brzojav: Motvoz Grosuplje izdeluje surove tkanine, kot so zeli platno, salonska jadrovina, športno in sedlarsko platno, platno za nahrbtnike in vre- čevina, nadalje glajen motvoz in vrvarske izdelke, de¬ nimo glajene vrvice, grezilne vrvice ni vrvice iz D in K preje Tovarna elektromateriala ČRNUČE PRI LJUBLJANI Pošta Črnuče, železniška postaja Črnuče Telefoni interurban Ljubljana 382-105 (3 vodi) — Bančni račun: NB 611-15-1-43 Ljubljana — Brzojav: ELMA Črnuče ELMA daje za vsa mikrostikala 5 letno garancijo. Poleg odlične ka¬ kovosti je odlika njenega mikro materiala tudi elegantna izvedba in nizka cena. ELMA je svojim mi¬ kro stikalom že dvakra znižala cene Mikro varnostna vtičnica 10 A 220 V **l3eleieksiil** izvoz — uvoz Poštni pred. 6, brzojav : Veletekstil, Ljubljana Telefon : direktor 33-868, računovod. 33-876, sekretar 33-859, izvoz-uvoz 33-860, centrala 31-201/2,3,4 Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno »VELETEK¬ STIL« Ljubljana, Masarykova 17 ima stalno in izbrano zalogo tekstilnega blaga vseh vrst. Potrošnike še posebej opozarjamo na lepo sortirano zalogo tkanin v poslovalnici »SVILA«, Trubarjeva 1 in na polkonfekcionirane izdelke v poslovalnici »Modna krojačnica — Center«, Tavčarjeva 1 Preberi - čaka te nagrada? Zobna krema GIBBS varuje vaše zobe — ohranja zobe zdrave, močne in bele Zahtevajte GIBBS Kdor uporablja zobno kremo GIBBS, naj pošlje izrezan del kartonske škat¬ lice (jeziček s slovenskim napisom) — glej sliko — in prejel bo eno izmed številnih nagrad, ki jih je pripravila za potrošnike GIBBS-a založba »Živ¬ ljenje in tehnika-« > Pohitite, prvo žrebanje bo v decembru letos! Že pri prvem šrebanju čaka nagrajence 100 lepih knjižnih nagrad. Odrezke pošiljajte na naslov: TIM — Založba Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6.