Cena Din 2 IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek UREDNIŠTVO IN UPRAVA TOMANOVA ULICA 1. TELEFON 44-73 Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6'— Rokopisi se ne vračajo TEDNIKZA TELESNO VZGOJO Četo 1 14. septembra 1945 St. 5 n Sovjetski fizkulturniki v Ljubljani V petek 7. t. m. je pristalo na ljubljanskem letališču letalo, ki je pripeljalo k nam delegacijo predstavnikov telesne vzgoje v SSSR. Ob izstopu iz letala jih je pozdravil naj-, prej v imenu vlade Slovenije dr. F., Kozak, nato pa še podpredsednik ZFD tov. inž. Bloudek, ki jim je v j imenu slovenskih športnikov izrekel prisrčno dobrodošlico in naše veliko veselje, da moremo pozdraviti v naši sredi kot prve iz inozemstva, ravno naše najdražje goste iz SSSR. Še isti dan na treningu Kljub naporni vožnji, ki jo je povzročilo slabo vreme, so sovjetski športniki komaj čakali, da vidijo naše športne naprave in da na njih trenirajo. Po kratkem ogledu Ljublja- Aleksander Pugačevski v teku na 800 m ne so se pojavili sovjetski lahkoatle-ti na Stadionu, plavalci pa na kopališču Ilirije. Na Stadionu so srednjeprogaš Pugačevski, skakalec s palico Ozolin in sprinterka Sečenova, takoj začeli trenirati, dočirn se je svetovna rekorderka v metu diska Nina Dumbadze spustila v razgovor s prisotnimi atleti in funkcionarji ter odgovarjala na stavljena vprašanja. Razgovor se je pletel v prvi vrsti o razmerah telesne vzgoje v Sovjetski zvezi in v Jugoilaviji. Nina Dumbadze je izjavila, da kljub težki in dolgi vojni telesna vzgoja v SSSR rai zapadla krizi, ampak se je celo še dvignila. Kajti med vojno niso prenehali s tekmovanji. Celo takrat, ko so bile nemške tolpe manj kot 100 km oddaljene od Moskve, so izvedli lahkoatletsko tekmovanje velikega obsega. Nato so ji zadajali prisotni bolj strokovna vprašanja, tičoča se zlasti njene tehnike metanja diska in poti, po kateri je možno doseči tako 'elike uspehe, kot so jih dosegli v SSSR. Slavna lahkoatletinja je odgo-vorila, da je treba dandanes graditi v telesni vzgoji vse na strogo znan-stveni podlagi. V SSSR skrb e za to dosebne šole za telesno vzgojo, od katerih sta najvažnejši v Leningradu in v Moskvi. O svojem stilu metanja diska je dejala, da je čisto individualen in da ga ni posnela po Uikomer. Ko je pokazala, kako me-te, so prisotni njene besede lahko v je'oti potrdili, ker je bilo razvidno, .a meče v čisto posebnem stilu, ki ,e sestavljen deloma iz starejših, de-Junia iz novejših načinoy metanja , lska Zlasti pa je večkrat poudari-a, da je možno doseči velike uspe-j e samo s sistematičnim urjenjem s čim več nastopi. V soboto v Planici Drugi dan svojega bivanja med nami, so se sovjetski športniki odpeljali v spremstvu slovenskih, hrvat-skih in srbskih predstavnikov telesne vzgoje v Planico, da vidijo največjo smuško skakalnico sveta. Med potjo so bili prisrčno in slavnostno sprejeti najprej v Kranju, kjer jih je pričakovala velika množica mladine in narodnih noš ter jih obsula s cvetjem. Pred Narodnim domom, na katerem so bile sovjetska, jugoslovanska in slovenska zastava ter sliki generalisima Stalina in maršala Tita, sta bili po pozdravnih govorih odigrani himni, na kar se je vodja sovjetske delegacije Ivan Isajevič Nikiforov zahvalil za prisrčni sprejem. Avtobus je nato odbrzel dalje proti Gorenjski in se ustavil šele na Jesenicah, kjer so zopet z godbo, navdušenim vzklikanjem in govori pozdravili goste liz SSSR in jih nato povabili na kosilo, na katerem je bilo napito bratstvu med SSSR in Jugoslavijo. Sovjetski gostje so nato doživeli še dva prisrčna sprejema, in sider prvega v vasi Planica, drugega pa pod samo mamutsko skakalnico. Pogled na velikansko napravo za smuške polete je napravil nanje izredno ■ velik vtis, ker s fotografij niso mogli dobiti prave predstave o njen' velikosti Graditelj skakalnice inž. Stanko Bloudek in Joso Goreč sta na vrhu skakalnice razlagala gostom prednosti te edinstvene naprave na svetu, ki omogoča tekmovalcem brez nevarnosti za življenje, polete na naravnost fantastične daljave. Sovjetski športniki so obljubili, da bodo poslali na prve tekme v Planici tudi svoje zastopnike, ki bodo gotovo odločilno posegli v dogodke, saj imajo pri Leningradu skakalnico, na kateri, so njihovi skakalci skočili že 82 m daleč. To je sicer precej manj od rekordnih 118 m v Planici, toda ne smemo pozabiti, da kdor Iskoči drugje 80 m, gotovo leti na mamutski skakalnici preko 100 m. V nedeljo so tekmovali Dopoldne so med izbirnim lahkoatletskim tekmovanjem nastopili tudi sovjetski športniki. Srednjeprogaš Pugačevski se je pomeril z dvema našima tekačema na 800 m. Bil je od prestanega potovanja sicer precej utrujen, toda kljub temu je tekel lepo in zadivil vse s svojim stilom teka in zlasti z enakomernim tempom. Čas 1:56,1 nvnute je zelo dober, čeprav je za 3.7 sekunde slabši od njegovega sovjetskega rekorda. Sprinterka Sečenova je tekla na 100 m in zmagala v času 12,4 sekunde. Njen start je zelo nizek in zato dolg. Koraki dolgi, prožni in sproščeni, trup drži skoraj čisto pokonci. Nina Dumbadze je s svojo veliko močjo in hitrimi obrati metala visoko v zrak disk, ki je stalno padal okrog 45 m daleč. Njen najboljši met je bil 47.75 m, kar dokazuje njeno 2 m slabši od njenega svetovnega rekorda. Nikolaj Ozolin pa nam je pokazal v skoku s palico tehniko, kot je do sedaj še v Ljubljani nismo videli.' Z lahkoto je preskakoval vse višine do 3,80 m, več pa zaradi mrzlega vremena in slabega zaletišča ni zmogel. Telovadec Ivan Sjerij je izvajal še sestav proste vaje, s čimer je bil spored nastopanja sovjetskih športnikov za dopoldne zaključen. Popoldne sta na kopališču Ilirije nastopila še dva sovjetska gosta. — Svetovni rekorder Meškov, ki je plaval z najboljšimi jugoslovanskimi plavalci prsnega stila, je zmagal na progi 100 m prsno v času 1:10,0 minut, nato pa je še pokazal svoje znanje Ušakov, ki je v ekshibiciji preplaval 100 m prosto v času 1:00,8 minute. Na obisku pri sovjetskih strokovnjakih Skupina slovenskih atletov in funkcionarjev je obiskala v nedeljo popoldne v hotelu Union sovjetske športne strokovnjake, da izve od njih nekaj podrobnosti o njihovem mišljenju na polju znanstvenih lahkoatletskih vpiašanj. Predvsem se je razvila debata o tehniki teka. Iz izvajanj docenta in šefa katedre Leningrajskega institu- ta za telesno vzgojo Georgija Vasi-ljeva ter docenta in evropskega rekorderja v skoku s palico Ozolina, je bilo videti, da zastopajo kompromisno stališče med tako zvanim starejšim nihalnim in novejšim krožnim stilom teka. Predvsem so mnenja, da se noga po odrivu ne sme gibati samo reflektorno, ampak tudi hotno, ker so prišli do spoznanja, da s tem povzroči večjo protiakcijo druge noge, ki ima nalogo, da izvrši odriv. Iz nadaljnjega razgovora je bilo razvidno, da do podrobnosti poznajo športne razmc‘re vsega sveta, ne samo, kar ^e tiče rezultatov* ampak so tudi dobro poučeni o vseh novih dognanjih na znanstvenem športnem polju. Zanimivo za naše ljubljanske lahkoatlete bo tudi to, da poznajo ameriškega v Italiji, delujočega trenerja Boyda Comstoca in njegove nove metode. Na splošno lahko rečemo, da so sovjetski športniki daleč pred nami, kar v ostalem kažejo uspehi njih atletov in atletinj, ki so tako veliki, da jih ni mogoče doseči brez znanstvene podlage. V ponedeljek dopoldne so sovjetski športniki zapustili Ljubljano in odleteli ž letalom v Split. S svojim bivanjem med nami so vzpostavili prvo, dolgo preprečevano vez, katere posledica bo gotovo vedno češče medsebojno tekmovanje in so tudi sovjetski športniki izrazili tako željo. Prvo prvenstvo Jugoslavije v plavanju, vvaterpolu in skokih Že v torek so pričeli prihajati v Ljubljano prvi plavalci. Iz Črne gore je prispela po petdnevnem potovanju skupina 25 plavalcev in plavalk, ki se niso ustrašili dolge poti, samo, da bi lahko nastopili na prvenstvu. Istočasno je prišel v Ljubljano tudi del hrvatske reprezentance. Ostale reprezentance, vojvodinska, srbska, makedonska, reprezentanca Armije in bosansko-hercegovska pa so prispele v teku srede ih četrtka. Prvič v zgodovini plavalnih prvenstev Jugoslavije, so prišli tekmovat tudi plavalci iz Sarajeva in oddalje-nega_ Ohrida. Pozen termin, izredne razmere, v katerih se nahaja Ljubljana zaradi pomanjkanja stanovanj in še razne druge manjše nevšečnosti so brez dvoma ■ imele tudi vpliv na celotno organizacijo prvenstva. Množica plavalcev, ki se je zbrala v Ljubljani, se je morala zadovoljiti s skromno oskrbo. Vsi, razen nekaterih izjem so razumeli težkoče, s katerimi so se morali boriti prireditelji, da so lahko izvedli prvenstvo. Kopališče je v- teh dneh popolnoma izpremenilo svojo sliko. Kopalci so se morali umakniti tekmovalcem, ki so zagospodarili povsod. Graditi stalno formo, ker je ta met samo dobraso pričeli veliko tribuno, splošno je vse prevzela nekaka mrzlica prvenstva. Plavalni šport ima v Ljubljani mnogo simpatizerjev. To se je videlo že na tekmah, ki jih je organiziral F D Udarnik. Ko pa se je še zvedelo, da so prišli v Ljubljano gostje iz Sovjetske zveze in med njimi poznana plavača Ušakov in Meškov, je bilo potrebno prirediti kopališče tako, da bo omogočen dostop čim večji množici gledalcev. To je opravil s podporo Mestnega narodnega osvobodilnega odbora ing. Bloudek. PRIČETEK TEKMOVANJ V petek popoldne je bil prvi start, in sicer na 1500 m. To je proga, ki zahteva od plavalcev dolg in reden trening. Bila je prva točka, v kateri je bilo potrebno izbrati državnega prvaka. Na startu se je zbralo 7 tekmovalcev. Že v naprej se je računalo, da se bo glavna borba vršila med Irvatom Vidovičem in Vojvodincem" ing. Balo. Potek tekmovanja je to udi potrdil. Presenečenje pa nam je pripravil mladi 16-letnj Slovenec Černe Marko, ki si je priboril 3. mesto. Podrobni izidi so bili: 1. Vidovič Branko (Hrvatska) 22:48,3; 2. ing. Bala Laslo- (Vojvodina) 22:57,5; 3. Černe Marko (Slovenija) 24:63; 4. Brobac Plavalne tekme za prvenstvo države v kopališču Ilirije Vadti so bo po nekih vesteh v Sarajevu. tUdudbuki itet v Stavek (jtodtu Vsa Mislinjska dolina je bila v znamenju priprav za veliki telesno 'zgojni zlet, ki je ob napovedanem ?bisku ministra za narodno zdravje, Se pridobil na pomenu. Že v petek zvečer so prispeli Korošci iz Gospe “Vete. Bili so prav prisrčno in na-ydušeno sprejeti, saj sega njih volja čez vse predpise in zapreke. Tovarišice so bile ginjene, saj po triurni ^amudi sploh niso nikogar več pričakovale. Dne 8. septembra popoldne so se vršile lahkoatletske in nogometne tekme, finalni, tek na 1500 m, met diska, met kopja, skok v višino in daljino, namizni tenis, ki so pokazale, da se šport zopet razvija posebno med moško mladino iz mest in delavskih revirjev. Tekme so se vršile med moško in žensko mladino fiz-kulturnih društev Mežica, Dravograd, Črna, Žerjav. Sl. Gradec, Maribor in Celje. Pri tej panogi športa se je najbolj častno odzvala našemu ; vabilu mladina iz Žerjava, ki je prišla k nam gostovat s 55 člani. Zvečer so po vsej dolini zagoreli 1 kresovi, obrobni hribi so žareli v lučkah in zarji. Vsa mladina, ki je tekom dneva prispela k nam od blizu in od daleč, je skupno s Slovenjgradčani naplavila romantičen, pravcati partizanski juriš na strmi Vrhnjakov hrib had mestom. Tu je kresovanje povezalo vse udeležence od | blizu in daleč. Nad 200 tovarišev in tovarišic, se je zgrnilo okrog kresa in dajalo duška svojemu navdušenju za republiko in maršala Tita. Lepe S partizanske pesmi so zaorile v jasno | noč. Spodaj v dolini pa je žarel naš Slovenj Gradec .. . Z nami je kresoval tudi podpred-I sednik glavnega odbora ZFD iz Ljubljane tov. Trobevšek ter koroška mladina. Tov. Cajnko Vinko, organizator te-| ga velikega zleta, je prisrčno pozdravil vse, predvsem pa našo koroško mladino in tovariše 7. Udarne briga zbornem prostoru pa so že čakali lahkoatleti iz Celja, ter vsa iz okolice prispela nastopajoča mladina. Ob 11. uri se je razvila slikovita povorka skozi mesto. Na čelu sta jahala zastavonoši, nato so sledile narodne noše, železničarska godba na pihala iz Maribora. Koroški Slovenci z zastavo,'nato zastopniki fizkulturnih društev in narodne oblasti. Sledila je vrsta mladincev, in mladink, pionirčkov. Največjo zanimivost v povorki pa so tvorile' še skupina nogometašev, smučarjev, planincev in lahkoatletov, kolesarjev in motoristov, vozovi v zelenju, polni prešerne mladine pa so zaključili povorko. Ob navdušenju prebivalstva, vzklikih Titovi Jugoslaviji, je krenila povorka skozi mesto in po Celjski in Gosposvetski cesti nazaj na glavni trg, kjer se je okrog govorniškega odra pred okrajnim odborom zbralo okoli 3000 ljudi, z napisi, zastavami in s cvetjem. Samo nastopajoče mladine je bilo nad 400. Ob 11.40 je dospel tov. dr. Ahčin, minister za narodno zdravje, katerega je toplo pozdravil tov. Britovšek Anton, ki je v jedrnatem govoru orisal pomen te prireditve za našo severno mejo in pozdravil tovariše iz zasedene Koroške. Z medvzkliki in burnim aplavzom, je narod dal duška svojim čustvom med tem govorom. Za tem je govoril komandant 7. Ud. brigade tov. major Čabakapa, ki je v učinkovitem govoru pozdravil vse in podal smernice za bodoče sodelovanje v smislu bratstva in edin-stva vseh jugoslovanskih narodov tudi na telesno vzgojnem polju. Z odločnimi izvajanji je podprl težnje koroške mladine, kar valovali so klici, ko je govoril o izdajalcih domovine. Nato je v imenu žena in mladine, pozdravila predstavnika narodne vlade, koroške Slovence in narodno vu komaj prispelega junaškega Špan skega borca, domačina tov. Barleta Karla, ki se je vrnil iz trinajstletnega pregnanstva v svobodno domovino, ga je občinstvo z burnimi vzkliki zahtevalo na oder in je bil posebno od naše mladine tako pozdravljen, kot doslej le malo kdo. Nato je povzel besedo minister za narodno zdravje tov. dr. Ahčin, ki rje pokazal namen telesno vzgojnih organizacij z zdravstvene in gospodarske strani. »Mladina, ki bo telesno čila, bo sposobna za veliko delo pri obnovi gospodarstva in države.« Ni namen telesne vzgoje samo telovadba, ampak tudi gojitev bratstva in edinstva med nami!« Tudi izvajanje tov. ministra o borbi ljudskih množic za svoje pravice o vztrajnosti te borbe proti kapitalizmu, je bilo burno odobravano. V besedah, o enotnosti narodov, je dejal, da je ta enotnost najbolj potrebna danes, za- de, ki je pri pripravah tako pridno vojsko, tov. FeK Marija. Ob pozdra-I Sodelovala. Ko pa je spregovoril to-, vari£ iz Koroške, so klici Koroški kar odmevali v noč. Značilna je izjava, ki priča o postopanju zasedbe-j nih oblasti na Koroškem: »Prišlo nas 1 bi bilo vseh 14, a Angleži so obkolili vas in niso pustili nikogar nikamor. Komaj se nas je moglo le 6 odzvati vašemu vabilu, čeprav bi radi videli, da bi bila kar vsa Koroška tukaj, ko je tako lepo pri vas!« Pa še ' lo nam je povedal, da bo naslednji - d.m na Gospe Sveti konferenca vseh dobrih Korošcev, in prav gotovo se j bo mladina udeležila te proslave, da skupno manifestira svojo pripadnost 1 k Titovi Jugoslaviji. Tudi tovarš komisar 7. Udarne brigade je ob navdušenem aplavzu go-I Voril o skupnih naporih v partizanski borbi in o našem delu ter udaril I Po tistih, ki še danes pri vsakem de-; lu stoje ob strani, in se jim zdi vsa-I ka žrtev pretežka. Tovariš Trobevšek pa nam je ob Vzklikih in aplavzu vseh priklical v spomin one težke dni. ko nas je že : Zmagovalo fašistično breme, o partizanski borbi na življenje in smrt, j Podal je oris novega borca Titove ' Jugoslavije, ki naj bo trden in za i ysako ceno odločen osvoboditi Trst j m Koroško. | Spored tega lepega kresovanja je ml zaključen s himno: »Hej Slovenji« in nekaterimi drugimi veselimi in žalostnimi, koroškimi in partizanskimi pesmami. Ves v prazničnem razpoloženju je °Kdan vstal Slovenj Gradec v športni : Praznik. Ljudstvo od blizu in od da-, leč je prihajalo na zborni prostor. ^krašeni vozovi z ličnimi napisi in živahno mladino iz okolice od blizu 'P od daleč, so dajali dnevu poseben Poudarek. Vse od Mislinja, pa do Ploven j Gradca, se je pripravljalo za slovesen pozdrav gostu, ministru za Parodno zdravje iz Ljubljane. Pojasni mlaji, slavoloki, in cvetje je j bilo zunanji izraz razpoloženja posameznih krajev, ki so očividno kar ekmovali med seboj. , Prihajali so še gostje iz Maribora j P Železničar), telovadna vrsta iz npbljane, FD Guštanj, Dravograd, radi neodrešenih bratov Korošcev in Primorcev, katerim moramo nuditi vso moralno in politično oporo. Še dolgo niso ponehali vzkliki na ulici; nato je pionirka Železnkarjeva Cvetka v ubranih verzih podala sliko trpljenja našega človeka, njegovo prebujenje in prihod svobode. — S himno: »Hej Slovani« je bila potem dopoldanska slovesnost zaključena. TELOVADNI NASTOP NA DVORIŠČU »DOMA PROSVETE« Tehnično vodstvo telovadnega nastopa je bilo v rokah avtorja lepih prostih simboličnih vaj, tov. Černeta iz Maribora. Moško mladino slovenjgraškega FD je vadil tov. Potočnik Jurij in Pruš Karel, žensko pa tov. Grein Herta. Telovadni orostor je bil povsem primeren, ves nastop se je vršil v vzornem redu in disciplini. Prvi so pristopieali trije posrečeni malčki, ki so se zmedli in so vendarle ljubko zvedli zanje kar težavne vaje. Ti mali so znali pridobiti srca! Sledile so lahkoatletske vaje in rokoborba. 7. Udarna brigada vojske, je nastopila z vajami s puškami, toplo pozdravljeni so bili naši južni bratje tudi ob tej priliki. Naše male mladinke so se postavile po kratkem odmorif s prostimi vajami, nato pa je vzorna vrsta FD Železničarja iz Maribora nastopila v orodni telovadbi. že dolgo nismo videli takih telovadcev. Zopet so nastopili mladinci z zlet-nimi prostmi vajami, ki so bile res enakomerno izvajane. Vzorna telovadna vrsta iz Ljubljane nam je nudila višek v orodni umetnosti na drogu. Nastopala sta med drugimi tudi tov. Gregorka in Pristov. Nekaj prav posebnega pa je bila Černetova »Humoreska« tovarišic FD Maribor, ki so v rožnatih oblekah z vso eleganco izvajale umetniško sestavljene skupinske vaje. ko da bi prišel med sam vilinski svet... Sledila je telovadna skladba na slovensko himno: »Naprej«, ki so jo izvajali tovariši FD Maribor, borbeno in tehnično brezhibno. Burno pozdravljeni so zapustili telovadišče. Ena najbolj učinkovitih točk pa je bila simbolična vaja tovarišev in tovarišic FD Maribor ter vojaštva II. brigade NO »Što čutiš partizane lužil i« .. . Vaja je bila izvedena deloma v slogu skupinskih vaj in je bila mestoma do solz učinkovita. Nehote si zaživel v sebi vse gorje nesrečnega partizana, ki toži nad težavo dni, a se končno povzpne preko vsega hudega v zarjo svobode! S Umno »Hej Slovani« smo zaključili naš veliki medkrajevni fizkul-turni zlet, ki je občinstvu nudil užitka in zabave, pa tudi vpogled v delo naših neutrudnih organizatorjev. Preden so tovariši iz Maribora zapustili naše mestece, peli tako lepo, da bi kar obdržali. Sovjetski gostje na Stadionu III. Obenem pa telovadba razvija in krepi neogibno potrebno podlago za vsako drugo šolanje: razvija in krepi inteligenco. Kakor se moralne vrline ne dado učiti iz knjig in predavanj, tako se tudi inteligenca ne da dobiti iz knjig in predavanj. Inteligenca ni kup znanja, pa naj bo ta kup še tako velik. Inteligenca je zdrava pamet in te ima kakšen-nepismen človek lahko več kakor kdo, ki se je mnogo šolal pa je malo prebavil. Zakaj inteligenca je pogoj za pravo učenje, to je nabiranje pravega, resnično prebavljenega znanja. Ni pa nasprotno učenje pogoj za inteligenco. Pač: če je inteligenca že tu, se more z učenjem še zvišati, ne more se pa pridobiti z učenjem, če je pred učenjem nič ni. V življenju je vse v zvezi in v vzvratnem učinkovanju. Vzvraten učinek pa sc ne more izvesti na nekaj, kar ni. In jako majhen je na nekaj, česar je le malo. Malo inteligenten učenec v šoli ob naj večji pridnosti ne bo zadostno napredoval, pa naj se še tako »guli«. Te besede naj se seve ne razumejo tako, kakor da bi se obračale proti »izobraževanju« duha. to je nabiranju raznovrstnega znanja. Toda to izobraževanje seveda ni naloga fizično kulturne institucije, ampak drugih institucij. Pač pa je naloga telesne vzgoje, krepiti duha. razvijati in udovrševati njegovo moč ali, natančno rečeno, oni ustroj v živem človeškem telesu, ki je podlaga in neogibni pogoj za delovanje- duha, ki bo tem boljše, čim boljši je ta ustroj. Tudi to nalogo pa more izpolnjevati in jo je sploh mogoče dobro izpolnjevati le s prav vodeno telovadbo. Pa poglejmo, zakaj le z njo. (Dalje prih.) so nam še zalih bili najrajši Fele Marija ★ ★ ★ Dr. Viktor Murnik: 0 um lu pičim telesne vzpje naroda Žerjav-Peca Ruše. Pri doseganju skupnih ciljev je treba razumevanja vseh za to, za kar gre v celoti, in medsebojnega razumevanja, pa vneme vseh, če naj delo dobro uspe. Ob tem razumevanju in ob tej vnemi, ki ju vzbuja prav vodena telovadba, se v sodelujočih telovadcih, vodečih in podrejenih, razvija čut za solidarnost, če že ne tudi čut bratstva in ljubezni. Telesna vzgoja, namenjena vsemu narodu, vsem njegovim pripadnikom, ne pozna in ne sme poznati razločka stanu. Pozna, samo razloček med dobrimi in slabimi ljudmi! Dobre .skuša narediti boljše, slabe vsaj nekoliko dobre. Saj brez vsake dobre kali ni nihče, niti naj slabši človek ne. Iz boljših kali se bo razvil socialni čut, čut resničnega bratstva in ljubezni; iz slabših vsaj čut za Sovjetski gostje na Stadionu vzajemnost dolžnosti pri skupnem delu, za solidarnost. In kjer kali le niso preslabe, se bo njih razvoj prospešno izražal kakor na telovadišču tako zunaj njega. Solidarnost, bratstvo, ljubezen pa so najtrdnejša podlaga demokratičnosti. Telovadec pa se uči tudi solidnega dela. Pri marsikateri vaji je treba jako solidno delati, če naj sploh uspe, tem solidneje pri tveganih vajah. Pri telovadbi tudi ne pomaga nobeno prcslepljanjc. V šoli ti lahko součenec prišcpc-ta pravi odgovor. Tu pa moraš sam znati, vaje ni mogoče priše-petati. Tudi prepisati se telesna vaja ne da od součenca in tudi inštruktor je ne more narediti zate. In tudi pri skupnem delu na telovadišču se ne da varati in tu di ne manj solidno delati ali celo ne delati, delo prepuščati drugim, samo navidezno delati. Ako se more kakšen pevec v zboru sem-tertja zanesti na druge, samo odpirati usta, pa ne dati glasu od sebe, bo to morda brez škode ali pa, če je slab pevec, celo koristno. Pri skupnih telesnih vajah pa nihče ne more samo navidezno ali sploh ne delati brez škode za skupni uspeh. Telovadba navaja k izpolnjevanju in to h kar najboljšemu izpolnjevanju dolžnosti in tako razvija čut za dolžnost. Vsega tega se more človek učiti le v življenju, ne iz knjig. In telovadba je življenje, da, zvišamo življenje. Z dejanji, z lastnimi dejanji se uči telovadec v telovadnici: to je resnična šola za življenje. Jesenske predpriprave za smučanje Zvedav novinar je nekoč vprašal svetovnega mojstra v slalomu, Švicarja Rudolfa Romingerja, kdaj začne s treningom in kdaj neha. Po njegovem mnenju, takemu mojstru pač ni treba več nobene vaje. Rominger pa mu je odgovoril, da nikoli ne preneha vaditi, kajti za smučanje velja isto, kot za vsako drugo mojstrovino na svetu: nikoli nisi toliko spopol-njen v njej, da bi si lahko privoščil brezdelje, če hočeš napredovati. Rominger je še pojasnil začudenemu novinarju, da začne z neposrednim treningom že v septembru. »Neverjetno«, bi dejali naši smučarji, »saj smo vendar vajeni, da začnemo šple v drugi polovici novembra s telovadnimi predvajami kot smu čarsko gimnastiko. Največ pet ur vsega skupaj! Ko pa smo prvič prišli na teren, smo bili prepričani, da smo zadostili vsem zahtevam, ki jih postavlja na nas obvladanje belega elementa.« Toda bridko smo se razočarali, že ob prvem večjem vzponu smo s te1 žavo hropli in- lovili sapo A včasih ni ostalo samo pri težki sapi. Na videz nedolžen padec, — pa si obležal z zlomljeno nogo. A nismo Se zavedali vzroka nesreče, ki smo jo pripisovali le nerodnemu slučaju. Počasi pa smo vendarle prišli do spoznanja, od kod izvirajo vse te nevšečnosti. Sklenili smo, da začnemo prihoanje leto s sistematičnim delom, o katerem pa si nismo bili točno na jasnem, kje bi se ga poprijeli. Kajti naši stari pionirji nam niso o tem dosti povedali, ker nedvomno sami niso gojili sistematičnih prerivaj, saj so začeli svojo dejavnost navadno kot sodniki na posameznih tekmah, a ne kot pionirji na terenu. Neprilike pri prvih smučarskih poskusih v zgodnjih zimskih dneh niso bile posebno vzpodbudne glede na naše pričakovanje pri tekmah. In res smo večkrat prav pri tekmah začeli spoznavati prave vzroke neuspehov. In kje smo počasi izsledili vzroke teh neuspehov? Predvsem v nepoznavanju že omenjenega sistematičnega dela, to se pravi v nepoznavanju priprav s predvajami, nepoznavanju opreme, ki mora ustrezati tehniki, ter v nepoznavanju tehnike in taktike. Nemajhen vzrok neuspehov je bilo treba iskati tudi v neugodnem socialnem položaju smučarjev: na primer smučar tovarniški delavec ni imel ne sredstev za opremo, ne zadostnega časa za treniranje. Tako smo izgubili marsikakega sposobnega tekmovalca. Tudi nevzgojeno publiko lahko prištejemo k nepovoljnim prilikam na- šega smučarskega športa. Naša publika še ne zna na primer oceniti vrednosti uspeha smučarja, ki brzi v drzni hitrosti mimo dreves, v primeri s skakačem. V skoku vidi nevešča publika višek tveganja in znanja, ki daleč nadkriljuje tehniko smukaša. Ne zaveda se, da«je skok razmeroma veliko manj nevarna zadeva kot pa smuk, pri katerem preži na smukaša vsak trenutek nevarnost v obliki skale ali drevesa. Dosedaj nas je oviralo v razmahu tudi nerazumevanje oblasti. To bo sedaj popolnoma odpadlo in smo prepričani, da bomo uživali vso podporo oblasti, ki se zaveda pomembnosti tega športa. Vobče bo pa ves šport postal množična zadeva —• a ravno smučanje ima vse pogoje, da postane res masovni šport. S tem bo odpadlo nerazumevanje publike. Tudi socialni položaj ne bo več ovira uspešnemu športnemu udejstvovanju. Začeli bomo s sistematičnim delom, ki bo trdo, disciplinirano in bo obsegalo vse predpriprave, kondicijski trening, športni slog življenja — skratka vse, kar nam dosedaj sicer ni bilo čisto tuje, čeprav se nismo hoteli zavedati, da obstoji'vsak uspeh 90 odstotkov iz potu in trde asketske discipline. Sedaj pa končno poglejmo, kakšne bodo naše predvaje jeseni, kje in kako bomo vadili. Po letošnjem vročem poletju, ko je bilo dovolj prilike za kopanje, in smo si večkrat privoščili plavanje na daljavo ali skok v vodo, kar je zelo učinkovita vaja za smučanje, se bo- Met krogle ★ OSMBOBI& PADLIM TOVARIŠICAM V SPOMIN Pet hiš je visoko v bregu mul cesto, lehe so razmetane po strminah, kjer se 'posipa rjava, težka zemlja. Vse do vrha je sama strmina, gruče skalovja in v životih upognjeno drevje. Tja gor gre pot v dolgih ridah po samotni grapi. Po dnu šumi voda, vanjo se udira kamenje s kamenitih drč v Ravniku, zgoraj je goli Kog nad Sv. Katarino; vseokrog sama slemena: Goljek, rob nad vasjo Belo in tam Požarniki. Nebo se nrislanja nad vršiče smrek, čezenj gredo oblaki in gozdovi šume. Tako ždi Osredek spomladi, ko pokrije njegove bregove cvetoče resje in vzbrste jablane; ždi, ko orumeni žito in zastane veter v spari ni. Zdi v jesen, ko se pripode izza slemen mrzli piši; ždi v zimo z viharji in zameti. Resje je vzcvetelo, v grapah šumi narasla kalna voda. Izza Kras ja se je dvignila kanja in kroži nad glo-beljo. Jar-fm se upira v bregu, lemež škrta ob kamenju. Z roba v rob odmevajo zategli klici, nad vrhove drevja se Vrtinči dim in lega po razgrnjeni zemlji. Plug zvrača ogone, spet orje kmet kakor so orali očetje in dedje. Resje je vzcvetelo, toda med borovci je tišina, pesek ne škrtne na tizani, -ki so se spet izgubili, ko so na večer posedeli ob ognjiščih in so z njimi prihajale novice. Vsega tega ni več. Hajke so minule, bunkerji so se razsuli, poslednji kurir je pustil svojo sled še v snegu na stezi proti Vrabčam. Utihnilo je neprestano brnenje letal, ki so se Svetlikala v zraku, obmolknilo je daljno zamolklo bobnenje. — Mir je. Rdeče cvetje je pregrnilo grobove. Zdaj bodo vstajali mrtvi v tihe mesečne noči, ko se bo svetlikala rosa na tratah. Vračali se bodo v spomin in zablodeli odmevi se bodo vrnili. Na Krasju bo jeknil strel, zabevskala bo strojnica: Hajka! Pred tremi leti------— Sneg je odlezel s pobočij, le po osojnih senožetih na Belem so še ležale skrite zaplate in čeznje se je ovijala gaz, po kateri so prihajali ljudje iz doline. Med ljudmi so šle tuje, doslej neznane besede, ki so si jih šepetali kmetje. Na Belem so se oglašali partizani. Po meji so -Nemci gradili žične pregraje. in polagali mine. Tu pa tam je padel kakšen strel, vrh Go-ljeka so oprezovale straže. Tiho se je pripravljalo k nevihti, Vse noči so prihajali fantje in jemali puške iz skrivališč. V gozdovih je oživelo. Po dolini se je med zelenjem po njivah motal dim s pogorišč. Pijane tolpe so požigale in se znašale nad onimi, ki so ostali na domačijah. Po cestah in za plotovi so ležali pobiti ljudje. Iz vasi so odganjali može in jih odvlekli,_ da je komaj še kdo zvedel zanje. Takrat je prišla tudi Maša. Prej so jo morda imenovali kako drugače in nekje je ostal za njo kos drobnega življenja, tihe solze in poteptana sreča. »Prišla sem!« je preprosto dejala. Dvajset let njenega življenja je ostalo nekje na pogoriščih, zdaj se je porajalo v nji neko novo in divje. Pod borovci sta ležala dva ranjenca. Borba v dolini je bila okrutna. Za Gradaščico so še goreli prevrnjeni kamioni. Maša je ostala sama pri ranjenima. Četa sc je bila pod noč pomaknila na mejo, razkropljena, krvava, da bi prišla skoz vrzel v žični pregraji. Vzdolž meje so se vžigale rakete, bele in rdeče, ki so utripale kakor kakšne zlovešče kresnice in s svojimi žarki tipale v prežečo tišino po gozdovih, ki so ležali v temi kakor bi se plazila zver za plenom. Spodaj v grapi je žuborela voda. Bunker je bil izkopan v peščeni breg na okljuku steze, za streho so bile le nihajoče veje na drevju in vendar kega orožja v svojih rokah. Dogorevajoča raketa je padla na tla. , »Chi va la?« je zakričal stražar na cesti in strel je prasnil v temo. Topotajoči -koraki so doneli in dračje je hreščalo. Zatem zamolkel pok, nato je bruhnil jedek plamen v temo pod drevjem. V bregu nad Mostarjem je zalajala breda in druga za drugo so se vžigale rakete. Skoz veje nad bunkerjem so sikale krogle. »Naši se prebijajo«, ji je mirno rekel, ko so z vseh strani prasketali streli. In v njegovem glasu je zadrhtelo. Borba se je pomikala v dolino. Temo v nji so prešinjali kratki bliski in se družili s treskavimi poki. Krogle so klestile iglice z borovcev in svetleči se izstrelki so v ognjenih črtah švigali med njimi. Tu pa tam se je tleskoma zarila svinčenka v pesek. Maša je segla po čutari, globoko spodaj je šumela voda in prestreljeni je prosil. Nenadoma se je vzpela kakor senca, zdrsnila med borovci po bregu, ko je šinila v zrak bela raketa in je po pobočju drdral rafal. Nekaj krogel je udarilo v bunker. In znova. Zatem je nastala tišina, le spodaj v grapi sta v kratke, vznemirjene krike tresnila dva strela iz pištole. In od nikjer ni bilo več glasu. Zdaj je na Osredku pomlad, ona kasna pomlad, ki prihaja v gore šele potem, ko se v dolinah že ospe prvo cvetje. Morda se je z njo vrnila Maša v tiho mesečno noč, vso pokojno po tolikem hrumu, ko so ljudje iz tistih dni razkropljeni po vseh vetrovih, leže po grobeh v peščeni zemlji, pod bukvami v gozdo'-vih na Rogu, zasuti s skalami na Krasu, v gorah in na mejah in katerih pepel raznaša veter po daljni tuji zemlji. Vsi ti vstajajo in so kakor živi. Vračajo se in z njimi Maša, vsa sama kakor leži v samotnem grobu med cvetočim resjem, ki se je za-drnilo čeznjo. Dvajset let njenega življenja se je nekje izgubilo, toda kakršna je bila one kratke hipe od prvega mraka do svita, se je za vselej vrnila v življenje. B. OLAS Z AORA menjem vode so doneli glasovi ka kor bi se pogovarjali ljudje, včasih je zaškrtal pesek, da je ljudem v bunkerju zastal dih. »Voda šumi«, je rekla Maša, ko je ranjeni borec odvil poklopec na bombi, pa je razločno čula v dolini klic straže. »Že gredo naši?« je iz prestreljenih prsi zaječal drugi. »Gredo, potrpi!« ga je tešila Maša in mu otrla zaroseno čelo. »Vsak čas bodo tukaj.« Ranjencu je omahnila glava in tiho je bledel. »Se ne bojiš Maša?« je zdajci vprašal prvi, ko je prej dolgo prisluškoval v temo, in se dotaknil njene roke. Sklonila se je bliže, ko je šepetal: »Spodaj so, toda pred svitom ne bodo napadali. Zdajle se je menjavala straža. — Reši se Maša«, ji je vroče prigovarjal, »Vem za pot, po kateri bi šli. Pojdi nad' robom gozda...« Pod nebo je prasnila bela, svetla raketa, ki je presvetlila veje in se počasi spuščala navzdol. Maša je odmajala z glavo. »Če naju odkrijejo, se bova borila do zadnjega!« Brez besed se je stisnilo dvoje rok. »Vode!« je zaječal prestreljeni. »Vode .. .« Maša se je oklenila spolz- mo podali na tek čez drn in st m. Tek čez drn in strn — to je smučarjevo glavno orožje proti padcem, protr katerim se začne boriti že v jeseni. To je smučarjeva abeceda, to je njegova nikoli zadosti cenjena vaja. S cross countryjem pridobimo na moči, hitrosti, vztrajnosti. S tekom navzdol, švigajoč med grmovjem, prihajamo do hitrih odločitev, boljše reakcije in s tem do večje gibčnosti in spretnosti. Tek po mahu, rosni travi, zjutraj pod košatimi b.ukyami obvaruje mišice krčevitosti. Korak postane prožen, kratek sprint po jasi navzdol nam jača noge. Sledijo preskoki čez jarke, čez ograje po neznanem terenu, — ne vemo, kaj se skriva za oviro, Napon se menjava s sprostitvijo, pot navkreber zamenjava pot nizdol. Senčnat gozd sledi zeleni, razgreti jasi. Vse to imenujemo ritem prirode, od katere si skušamo osvojiti čim bolj naravne gibe in fin čut za kretanje. Cross country — priljubljena disciplina, s katero prehaja smučar pomladi, poslavljajoč se od zadnjih krp snega, v lahkoatleta, in v pozni jeseni, ko lahkoatlet vrže sprintarice v kot. začenja s cross countryjem, čuteč, da ga kličejo bregovi in postane zopet smučar. Tek čez drn in strn ne sme manjkati po nobeni telovadni uri, če je le dana možnost. Naša prva skrb bo, da ga oživimo in populariziramo. V čem pa je sorodnost teka čez drn in strn s smučanjem? Znan smuški pedagog je izjavil, da smučanje ni nič drugega kot tek z neizmerno podaljšanimi stopali. Sorodnost na je tudi v tem, da gojimo obe panogi v prosti naravi pod podobnimi okol-nostmi — premagovanje vzpona, ogibanje drevju, razni preskoki itd. Zakaj so severnjaki nenadkriljivi v smučanju? Lahko trdimo, da je veliko pripomoglo prav to, ker so zgodaj spoznali velike prednosti in pomen cross countryja. Ko si prvič v sezoni navežejo na noge smuči, imajo že nekaj sto kilometrov teka čez drn in strn za seboj. Cross country naj bo nekaka odskočna deska za smu- čarje in za lahkoatlete ter za ves ostali športni svet, ki se hoče akti-vizirati v telesni vzgoji. Mimogrede: Prav tako kakor bodo telovadci našli pot v gozd, tako bodo tudi smučarji in ostali športniki našli pot na telovadišče, ki predstavlja skupno s telovadnico drugo postajo za smučarje. Kateri gibi pa prihajajo v poštev kot predvaja za smučarja? Prav vsi! — Neki telovadec je izjavil: Vsako telesno delo je priprava za smučanje. Na telovadišču bomo tekli srednje proge, včasih z zaprekami, vmes lahni sprinti, prepleteni s stopnjevanjem hitrosti. Metali bomč disk, kroglo, kopje in to z obema rokama, na vse strani, kajti vse, kar nam gre z desno, naj nam gre tudi z levico — ravno tako kot pri kristjaniji v levo in desno. Za boljši odriv bomo poskrbeli s skoki v višino in daljino. Ko pa bo nastopilo jesensko deževje, se bomo zatekli v telovadnico^ in začeli z orodno telovadbo. Obrati na drogu, s skoki s krogov, talna gimnastika, ki obstaja iz raznih prevratov, stoj, kozolcev to bo delo za naše telo, ki bo gori v gorah ta trud stokrat poplačalo. Za stremuhe, ki želijo temeljite priprave in tekem, pa priporočamo kazačok-naprej in vstran, vstajanje na eni nogi iz globokega počepa, triminutne kroge s preskoki čez vrvco. Za zaključek pa še tole posebnost: iz zaprašenega kota za pečjo bomo vzeli naše »dile«, si navezali stremena z močnim diagonalnim potegom, oke bomo sklenili na hrbtu, kolena potisnemo naprej navzdol, nagnili se bomo naprej in se zibali v kolenih, a čutiti moramo, da opravljamo glavno delo v gležnjih. Komur pa še vse to ni zadosti, temu povemo, da se bomo smučarji zbrali v bližnji bodočnosti, potom oglasa v našem listu »Polet«. Zmenili se bomo za cross country po dvakrat tedensko, ob nedeljah pa bomo prirejali krajše ali daljše izlete in ture. Gorjan OBNOVLJENO DELO OSREDNJEGA DRUŠTVA SPD IN PODRUŽNIC Zveza fizkulturnih društev, v katero se je po sklepu Zbora planincev, dne 28. junija t. L, vključilo tudi Slovensko planinsko društvo z vsemi podružnicami, je na svoji seji dne 5. t. m. sklenila, da bo SPD vključeno v njenem okviru s popolno avtonomijo in z ohranitvijo svojega imena in celotne društvene organizacije. S tem sklepom je SPD povsem obnovljeno in si samo izbira svojo upravo, določa delokrog, ustanavlja podružnice in deluje v smislu pravil, ki jih bo odobrila Zveza fizkulturnih društev. S tem sklepom prestanejo delovati vsi planinski odseki posameznih fizkulturnih društev, kjer so bili ustanovljeni in vse planinsko delovanje prevzamejo podružnice SPD potom svoje zadnje izvoljene uprave, dokler ne bodo opravljene nove volitve. ALPINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI Sovjetski fizkulturniki, ki so se te dni mudili v Sloveniji, so imeli med drugim tudi priložnost, da so stopili v stik s slovenskimi planinci in so od njih prejeli informacije o naših planinah, naši planinski organizaciji in njenem delu. ,Na izletu v Planico, med katerim je sijalo ves dan sončno septembrsko vreme, so sovjetski gostje občudovali jasne vrhove Karavank, Grintovcev in Julijskih Alp. Ob neprestanem pogledu na mogočni vrh Triglava, so se gostje zanimali za veliko, vsenarodno vlogo planinstva in SPD, kot množične telesno vzgojne in prirodovarstvene organizacije. Kamor so se ozrli, vsepovsod so molele sive rajde naših gora v jasno nebo, tvorec meje in pregrade in deleč en narod v vrsto dolin, kar je usmerjalo zgodovino našega rodu in povzročalo probleme, združitve in delitve, ki so danes pred neposredno rešitvijo. Daši med člani Sovjetske delegacije ni bilo aktivnih alpinistov, sta nam zlasti dva, in sicer podpredsednik Vsezveznega komifčja za telesno vzgojo, Ivan Isajevič Nikiforov in tovariš Saharov, član Sovjetskega veleposlaništva pri naši vladi v Beogradu, ki je spremljal delegacijo in ki se je bil kot ruski odposlanec -aktivno udeležil naše osvobodilne borbe v Bosni,, podala temeljito poročilo o ruski alpinistični organizaciji. Pojasnila sta nam, da je oficial-na sovjetska državna organizacija za telesno vzgojo Vsezvezni komitet za fizkulturo in šport v Moskvi. Ta komitet ima za razne panoge telesne vzgoje posebne odseke, med katerimi alpinistična sekcija uravnava in upravlja zadeve alpinizma. Ta organizacija prireja alpinistične tehnične tečaje, organizira * množične pohode na vrhove Kavkaza in drugih pogorij v Sovjetski zvezi, prireja znanstvene odprave v azijska in druga neraziskana gorovja v državi itd. in strokovno usposablja kader alpinističnih učiteljev, ki poučujejo alpinistiko kot učni predmet v srednjih in visokih šolah, kjer je študij telesne vzgoje poleg ostalih učnih predmetov obvezen. Tehnika sovjetskih alpinistov — kakor smo iz teh podatkov posneli :— se v mnogočem razlikuje od naše odnosno zahodno evropske. Razlike so utemeljene v večjih razdaljah, kakovosti kamenin, dostopnosti in se tičejo predvsem načina navezave, plezalne obutve itd. Tehnični napredek sovjetskih alpinistov je zavrla vojska. Zelo verjet- no pa je, da bo ruski alpinizem doživel sedaj po končani vojni neza-sluten razmah, kateremu borno spričo tesnih bratskih zvez, katere bomo navezali s sovjetskimi alpinisti, točno sledili ter o njem v našem tisku redno poročali. Po uspelem izletu y Planico, med katerim je prebivalstvo sovjetske goste prisrčno pozdravljalo in pogošča-lo, smo se zvečer na družabnem večeru v Unionu poslovili od ljubih nam gostov. Podpredsednik SPD dr. Al. Vrtačnik je goste pozdravil v slovenščini in ruščini in je v svojem govoru poudaril pomen SPD kot vseljudske, demokratične, množične organizacije ter naglasil svoje veselje, da smo mogli stopiti v stike s sovjetskimi fizkulturnimi delavci in potom njih z odličnimi sovjetskimi alpinisti. Delegacija sovjetskih fizkul-turnikov je odnesla s seboj nekaj informativnih knjig, brošur in albumov, ki bodo ruskim alpinistom nudile delen pogled v slovensko planinstvo, njega delo, cilje in prizadevanja. Temu malemu darilu smo pridružili prošnjo, da nam sovjetski alpinisti pošljejo informativni alpinistični tisk zadnjega desetletja, ki naj. nam omogoči poglobiti svoje znanje in ^poznanje sovjetskega alpinizma. Tako šo bili ti dnevi prvega' srečanja med sovjetskimi in' slovenskimi pripadniki telesne vzgoje plodo-nosni in koristni tudi za medsebojne stike ter bodoče sodelovanje sovjetskih in slovenskih alpinistov. Dr. A. B. PLANICA To je tista Planica z vsemi svojimi neizčrpnimi krasotami in mikavnostmi za vsakogar. Planica, ki je bila in je še, in še posebno zdaj po teh mračnih dneh trpljenja, za marsikoga dolina hrepenenja, želja in stoterih lepih sanj. Preko travnikov in polj te vodi bela cesta skozi gozdove, goram, skalhim špikom, ki jim nikjer ni primere, naproti. Strmo se dvigajo prevesne temne stene proti modrini neba, rdeči zublji jesenskega gozda se pno pod srebrne skalne robe, vmes pa je zelenje borovja, ki daje toliko upanja in tak lep okrasni venec rdečemu bukovju. Mogočna raj da sten Mojstrovke in Travnika žari v vsej bohotni luči jesenskega sonca in svežini opojnega gorskega zraka. Stene so pregrade in opore, opore silnemu in mogočnemu zastavnemu Jalovcu, ki edinstveno kot zastaven fant, kraljuje nad skalnimi sosedi in gleda na Planico — zibelko tolikih krasot in tako mogočnega miru. Ti skalni špiki rde v jutranjih ali večerni]# zarjah. Kako lepe so te pečine v mesečnih nočeh, tako razkošne in mogočne, da puste ponosne spomine in nepozabljiva doživetja v duši in spominu vsakogar, ki jih je kdaj doživel. In mir, mir Planice je tako blagodejen, tako potreben po vseh tegobah prošlih dni. Dolžnost naša, dolžnost do samega sebe je, da si v veličini in miru Planice poiščemo miru, razvedrila ih novih svežih moči, da premostimo vse težave in dolžnosti, ki jih od nas zahteva potreba jutrišnjega dne. Pridite, pridite zaskrbljeni, da se v Planici tam pri Tamarju ob izviru Nadiže ob veličini mogočne prirode opogumite in napijete novih moči. Sproščeni se boste vračali k nalogam življenja, ki so v teh časih tako velike in potrebujejo ter zahtevajo spočitega in predanega človeka. Tamar v Planici — koča v dnu Planice pod stenami in špiki, sredi zelenja in miru gozdov, bo pfvič odprta v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. Gostoljubna oskrbnica in opremljena koča, bosta nudili vse, kar bomo skromno zahtevali od njiju' — miru in lepote pa v polni meri, in prav tega smo najbolj potrebni.« ŠPORTNA PRIREDITEV FD JESENKE dne 15. in 16. septembra 1945 na športnem igrišču FD »Jesenice« pod ruskim geslom: »Mladini so prosta pota brez meje...« V soboto 15. septembra ob 16. uri. Zbor vseh nastopajočih; fanfara, dvig državne zastave — mirno, godba »Hej Slovani« s petjem nastopajočih, otvoritveni govor — tov. Uroš Zupančič. Nogometna tekma: FD Kranj II : FD Jesenice ob 18. uri: Koncert godbe ob 19. uri: Recitacije (športne) ob 19.30: Tekme v boksu. V nedeljo 16. septembra ob 8. uri. Skušnja za popoldanski nastop in lahkoatletske tekme: skoki, krogla, disk, kopje. ob 9.30 uri: Mladinska nogometna tekma mladina Kranj- : mladina Jesenice ob 10. uri: teki: 60 m, 100 m, 400 m, 1500 m, po tekih drugi del mladinske nogometne tekme Odbojka ob 14. uri: Zbor nastopajočih: predaja zastave; govor tov. Uroša Zupančiča. Nastop: 1. Mladinke, 2. pionirji in pionirke, 3. mladinci, 4. mladinke (gimnastične vaje), 5. vojska, 6. nogometna tekma XVII. U. Dvizije : FD »Jesenice« L, 7. drog, skok čez konja, 8. drugi del nogometne tekme. OBJAVE GLAVNI ODBOR SPD bo imel sejo v nedeljo dne 23. IX. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani in ne kakoj- je bilo prvotno javljeno dne 22. IX. TELOVADBA FD UDARNIK Pričetek redne telovadbe pri FD Udarnik v Narodnem domu bo po sledečem urniku: Ženske: pionirke od 6. do 14. leta od 18. do 19. ure; mladinke od 14. do 18. leta od 19. do 20. ure; mladinke od 18. leta naprej od 20. d<7 21. ure. Moški vsak torek in petek: pionirji od 6. do 14. leta od 18. do 19. ure; mladinci od 14. do 18. leta od 19. do 20. ure; mladinci od 18. leta naprej od 20.15 do 2130 ure. Vabimo vse bivše telovadce in telovadke, kakor tudi tiste, ki niso še nikoli telovadili, da se priglasijo ob zgoraj navedenih dnevih pri vaditeljih in vaditeljicah in pričnejo z redno vadbo. FD Udarnik. RAZPIS pogojev za sprejem slušateljev v višjo šolo za telesno vzgojo v Zagrebu Po odredbi ministrstva za narodno zdravje, razpisuje rektorat Višje šole za telesno vzgojo v Zagrebu, sprejem slušateljev za šolsko leto 1945./46. — Po uspešno dovršenih dveh semestrih študija, bodo slušatelji poslani na enoletno prakso in se bodo potem vrnili v šolo h končanju učenja. Pogoji za sprejem so sledeči: Dovršena srednja ali njej enaka šola. — Dopolnjena starost 18 let in ne prekoračena starost 26 let. —-Zdravstvena sposobnost. — Uspešno opravljeni sprejemni izpit. Prošnje je treba kolekovane vložiti pri tajništvu šole v Zagrebu, Ju-išičeva 3/1, kjer dobe kandidati tudi vsa nadaljnja pojasnila. OPOZORILO Slovensko planinsko društvo, Osred-nje društvo v Ljubljani objavlja: Radi velikega navala v Domu v Kamniški Bistrici, imajo prednost za prenočišče predvsem člani SPD. Ostali gostje, posebno oni, ki se v Domu mude dalj časa, pa ob sobotah in dnevih pred prazniki ne morejo računati na prenočišče. Letoviščarji morajo ob sobotah in dnevih pred prazniki dati svoja ležišča na razpolago planincem. VESTI UREDNIŠTVA »POLET« SO IZHAJAL ' V PETEK Radi tehničnih zaprek smo pre' Tožili izid našega tednika na P6' tek, kar naj dopisniki in razpe' čevalci upoštevajo. Rokopisi n'®' rajo biti v rokah uredništva naj' kasneje v torek dopoldne Prej! izidom, ker sicer ne bodo mog11 biti objavljeni še isti teden. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj, —- Glavni urednik Boris Režek