Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 30, št. 4 • april 2024 Državni prvaki v futsalu selekcije U-17 z zvestimi navijači! Foto: Peter Brodnik (slika zgoraj). V krajevni knjižnici je potekala predstavitev novega knjižnega dela naše priznane etnologinje Anke Novak, ki je rezultat njenega več desetletnega raziskovanja na področju planšarstva. Foto: Gorenjski muzej (slika levo). Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-ja NASLOV PGD VIDEM – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD KOMPOLJE V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Naš kraj ■ april 2024 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Mesec april v znamenju uspehov! Pretekli mesec je minil v znamenju uspehov naših športnikov. Peter Prevc se je v zmagoslavnem slogu na planiški velikanki veličastno poslovil od skakalne karavane in se poslovil od športa, ko je bil na vrhu. Izjemen skakalec z vrhunsko statistiko se bo posvetil družinskemu življenju in drugim opravilom, ki jih do sedaj ni mogel opraviti. Uroš Gačnik Slovenijo je obiskala portugalska reprezentanca z odličnim Ronaldom na čelu, ki jim ni uspelo pokoriti male Slovenije, ki je v Stožicah slavila veličastno zmago. Polno nabit stadion navijačev je ponudil mešanico ljubiteljev virtuoza Portugalske in združenih slovenskih navijačev, ki so navijali za Slovenijo. Verjetno je težko navijati le za eno moštvo, saj je v Sloveniji igral igralec, ki je vzornik mnogim. Kljub vsemu je moje skromno mnenje, da bi bilo treba v takih trenutkih pokazati enotnost. Vsekakor pa smo enotnost pokazali na tekmah svojih nogometašev. Nismo se veselili le uspehov športnikov, ki prihajajo od drugod. Prijetno so nas razveselili in po uspešni sezoni so pričakovano postali državni prvaki mladi nogometaši futsala iz selekcije U-17. Osem let smo čakali, da so mladi nogometaši ponovili uspeh. Iskreno čestitam fantom, trenerjem, vsestranskim sodelavcem kluba in vodstvu kluba, ki se trudijo šport približati mladim. S trdim in kontinuiranim delom se pokažejo rezultati, na katere, verjamem, smo vsi občani zelo ponosni. Žal podobnih uspehov ne beleži trenutna vlada, saj ima odprtih več sindikalnih pogajanj zaradi stavkovnih zahtev več panog. V teh mesecih smo večkrat dobili občutek, da aktualne politike ne zanimajo težave, s katerimi jih nasprotna stran seznanja, saj se raje kot z usklajevanjem z različnimi službami ter pro- fili ukvarja z bližajočimi se evropskimi volitvami. Že v tej številki je objavljeno obvestilo, da se ukinja volišče v Zagorici, kar bo razočaralo predvsem vaščane Zagorice. Verjamem, da se bomo vsi prilagodili novemu načinu in tako oddali glas kljub oddaljenosti volišča. Na kulturnem področju bo tudi mesec maj pester in razgiban. V dvorani Jakličevega doma bo 8. maja potekalo regijsko srečanje otroških folklornih skupin. Ker je folklora močan element in je priljubljena pri mladih, verjamem, da boste prireditev številčno obiskali. Ne pozabite na koncert Prifarskih muzikantov, ki bodo s svojimi žametnimi glasovi 11. maja priklicali pomlad. Predstava Jamska ženska, kjer glavno vlogo igra vsestranska Rebeka Dremelj, bo potekala 14. maja. Gre za duhovit in prisrčen pogled na različnosti, napake in posebnosti tako moških kot žensk skozi sodobno žensko perspektivo. Ta navdihujoča komedija pripoveduje zgodbo o dveh popolnoma različnih bitjih, ki obupano poskušata sobivati na enem majhnem planetu – in si deliti eno kopalnico. Za ljubitelje zborovskega petja bo 18. maja poskrbljeno z revijo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Ne prezrite tudi vseh dejavnosti in veselic, ki se bodo odvijale v Ponikvah in Kompoljah. Upamo, da bo vreme naklonjeno in da bodo vse prireditve dobro obiskane, saj je to največja nagrada za vse, ki se trudijo in pripravljajo dogodke. Prvega maja bomo praznovali praznik dela, ki je mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znanih pod imenom haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja, ki je zahtevalo osemurni delavnik. Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. Ne od leta 1886, pač pa od leta 2023 je minilo že več kot leto dni, odkar sem prevzel vlogo urednika našega glasila. V tem času, ki je res zelo hitro minil, sem se priučil novih tehnik novinarskega področja, ki mi je bilo nepoznano. Veseli me, da ste občani glasilo res vzeli za svoje, da vam pomeni možnost za izražanje in podajanje poročil, obvestil o dejavnostih vaših organizacij. Dobim veliko pohval, kar me navdaja z novim delovnim elanom, se pa je v tem času primerila tudi kakšna napaka, ki jo običajno rešimo v obojestransko zadovoljstvo. Hvala, ker potrpite in razumete, da kdor dela, greši. Ko sem se pogovarjal z nekaterimi uredniki iz drugih občin, so vsi po vrsti izrazili navdušenje, koliko stvari se pri nas (v tako majhni občini) dogaja. Zato vam, spoštovane bralke in bralci, želim še veliko ustvarjalnih uric v povezavi s prispevki za naše glasilo. Pa prijetno branje! ■ Na š k r a j Kazalo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................6 DAROVI NARAVE............................14 INTERVJU........................................16 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................20 KULTURA ........................................30 IZ DRUŠTEV.....................................34 PISMA BRALCEV.............................46 ŠPORT.............................................49 ZAHVALE.........................................53 Naslednja številka izide v četrtek, 30. maja 2024. Rok za oddajo prispevkov je 18. maj 2024. 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ april 2024 Poročilo o delovanju občine Pripravil Uroš Pikl, direktor občinske uprave Vsi projekti, ki so bili predstavljeni v prejšnji številki Našega kraja, potekajo po začrtanem terminskem načrtu. OCPS DOBREPOLJE Izveden je bil uvodni projektni sestanek z izvajalcem Prometni institut Ljubljana d.o.o., na katerem so bile predstavljene vse faze projekta. KANALIZACIJA KOMPOLJE Projekt se izvaja po sprejeti časovnici. POKOPALIŠČE STRUGE Pripravljena je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobljena vsa soglasja nosilcev urejanja prostora. V mesecu aprilu bo izvedena parcelacija, na podlagi katere bo Občina Dobrepolje odkupila potrebno zemljišče za izvedbo gradbenega posega. DRŽAVNE CESTE Občina se je dogovorila glede odkupa potrebnih zemljišč za prestavitev kapelice. PODGORICA Občina Dobrepolje je obvestila vse ustrezne inšpekcije ter podala izjavo za medije. Seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje S 3. dopisne seje Med 10. in 12. aprilom 2024 je potekala 3. dopisna seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje. Svetniki so glasovali o soglasju ustanovitelja k izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost direktorjev oz. ravnateljev javnih zavodov, katere ustanovitelj­ ica je Občina Dobrepolje. Seje se je udeležilo 10 od 12 svetnikov. Občinski svet Občine Dobrepolje je podal soglasje ustanovitelja k izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost bivši in novi direktorici Zdravstvenega doma Grosuplje, pomočnicama direktorice in pomočniku direktorice Zdravstvenega doma Grosuplje, ravnatelju Glasbene šole Grosuplje in direktorici Mestne knjižnice Grosuplje. Občinski svet pa ni podal soglasja ustanovitelja k izplačilu dela plače za redno uspešnost ravnatelja JVIZ OŠ Dobrepolje. Celotno gradivo sej si lahko ogledate na spletni strani: https://www.dobrepolje.si/objave/76 Vse, kar ste želeli vedeti o problematiki, s katero se ukvarja občina Ker je bilo nekaj namigovanj v povezavi z delovanjem občine in občinske uprave, sem želel govorice preveriti, zato sem se pogovoril s podžupanom dr. Jernejem Staretom. Nekaj vprašanj sem naslovil tudi na podjetje Organa, d. o. o., pa do izdaje te številke še nisem prejel odgovorov. Uroš Gačnik Najprej me zanima, ali držijo govorice, da je Občina Dobrepolje od podjetja Organa prejela donacije? Nekateri si s tem razlagajo razmeroma počasen odziv na onesnaženje, ki ga domnevno povzroča Organa. Najprej naj povem, da občina nikakor ni pasivna. Storili smo praktično vse, kar je v naši moči. Inšpekcijske službe in druge pristojne organe neprenehoma obveščamo o tej problematiki in jim sporočamo aktualno stanje. Praktično v vsaki komunikaciji poudarjamo, da gre za zelo hudo onesnaženje in veliko okoljsko grožnjo, ki terja hitro ukrepanje in obsežno preiskavo. Vsak teden opravimo oz. podamo več kot deset ustnih in pisnih poizvedovanj ter pobud in zahtev. Za zadevo so se začeli zanimati večji mediji, ki so tudi na podlagi naših informacij izčrpno in korektno poročali. V preteklem mesecu so bili objavljeni prispevek na prvem programu Radia Slovenija ter dva članka v časopisu Delo. Novinarji so nam zagotovili, da bodo problematiko budno spremljali tudi v prihodnje. Predvsem pa občina od Organe ni prejela nobenih donacij niti v tem niti v prejšnjem mandatu, kar je občinska uprava preverila na mojo zahtevo. Prav tako ni nobenih indicev, da bi kateri koli aktualni ali nekdanji občinski funkcionar od tega podjetja prejel kakršnokoli korist. To je čista izmišljotina, mirno rečem tudi, da je laž. Do neke mere sicer razumem, da ljudje, ki niso seznanjeni s podrobnostmi, radi privzemajo preproste razlage v smislu, da »so vsi podkupljeni«. Po drugi strani pa takšne govorice ne koristijo nikomur oz. kvečjemu tistim, ki zaradi lastnih interesov želijo, da vprašanje nikoli ne dobi epiloga. Ponovno pa poudarjam, da občina niti ne izvaja nadzora nad upoštevanjem in izvajanjem predpisov niti ne omogoča njihove kršitve. Naša zakonodaja je urejena tako, da vsa potrebna soglasja izdajajo državni in ne lokalni organi. To Naš kraj ■ april 2024 je primerna varovalka, ki vsem zagotavlja enake standarde in preprečuje samovoljo »lokalnih šerifov«. Tudi zaradi tega občina ni edina, ki lahko poda prijavo nepravilnosti, to lahko stori vsak državljan. Na tem mestu se zahvaljujem občanom, ki so prepoznali resnost težave, in obvestili pristojne institucije ali nam ponudili pomoč. Kakor koli obrnemo, nadzor nad domnevnimi nepravilnostmi je v rokah pristojnih inšpekcij, na odločanje katerih pa ne moremo in tudi ne smemo vplivati. Smo pa od več sogovornikov slišali, da so inšpekcijske službe močno obremenjene in potrebujejo čas. Kako komentirate delo inšpekcijskih služb? Kolikor vem, ni zaključen še noben postopek oz. mi ni znano, da bi kateri bil. Drži, noben inšpekcijski postopek, ki smo ga sprožili, do danes še ni bil zaključen. Smo pa v komunikaciji z okoljsko inšpekcijo dosegli, da se bo v preiskavo vključila še Agencija RS za okolje (ARSO). Sporočili so nam, da gre za sum zelo obsežnega nedovoljenega posega v okolje, ki ga bo presojal ARSO v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave. Žal ne moremo vplivati na hitrost teh postopkov, bomo pa do konca vztrajali, da se onesnaževanje preneha in da se sanira vsa škoda, ki je pri tem nastala, kar poleg podgoriškega močila vključuje še ponikovalno polje v Bruhanji vasi, pa tudi druga zemljišča. Med Organo in močilom so poleg Organinega kmetijskega zemljišča namreč še tri njive v zasebni lasti, ki so prav tako izpostavljene onesnaženju in uničevanju kmetijskih površin. Ne vemo, ali so lastniki teh njiv sprožili podobne postopke in kakšen je status teh postopkov. Če pa s spornimi posegi Organe soglašajo, potem so za onesnaženje in uničevanje kmetijskih zemljišč odgovorni tudi sami. Kako komentirate navedbo direktorja, da je odtočno cev napeljal v močilo tudi zato, ker naj mu župan ne bi jasno povedal, da se s tem ne strinja? Ali gre za slabo šalo? Podjetje, ki je v stanju pridobiti več kot milijon evrov javnih sredstev za svojo proizvodnjo, se zateka v popoln amaterizem. Ali nas hoče prepričati, da ne poznajo postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj? Občina Dobrepolje ni nikoli (in tudi ni- 5 ••• Iz občine ••• koli ne bo) izdala soglasja za tak poseg, pri čemer je treba vedeti, da tudi soglasje občine ne bi omogočilo tega posega, ne da bi prestal presojo okoljske ustreznosti. V tej državi preprosto ni predpisa, ki bi dovoljeval, da se, grobo rečeno, tako zasvinjana odplaka spušča kamorkoli v okolje, kaj šele v vodni vir. Ne moremo si predstavljati, da podjetje s tem ne bi bilo seznanjeno; videti je, da jim ustreza, da tega kdaj tudi »ne vedo«. Pomenljivo pa je, in o tem sem govoril že v prejšnji številki, da je direktor Organe na sestanku, ki je bil izveden takoj po izgradnji odtočnega kanala avgusta lani, predstavnikom občine in vaškemu odboru Podgorica zatrjeval, da gre za izpust meteorne vode, ki ni povezan s proizvodnjo in industrijskimi odplakami. V resnici pa je šlo točno za izpust industrijskih odplak, kar je ustrezno dokumentirano – odvzeti vzorci zagotovo niso meteorna voda –, pa tudi očitno vsakomur, ki obišče močilo. Direktor je zatrjeval, da ima na dvorišču obrata ponikovalno polje, katerega kapaciteta večkrat presega količino njihovih izpustov. Takrat smo mu jasno povedali, da na napeljavo cevi ne pristajamo in da ne dovolimo nikakršnih izpustov v močilo (niti meteorne vode) ter da zahtevamo takojšnjo odstranitev cevi. Zaradi tega je govoriti o nekakšnih komunikacijskih težavah preprosto absurdno: popolnoma jasno smo povedali, da tega ne dovolimo! Še bolj absurdno pa se je sklicevati na to, da naj bi občina kupca zasebne infrastrukture seznanjala s komunalno opremljenostjo na nekakšnih sestankih. Za to obstajajo uradni postopki in ne morem si predstavljati, da bi nekdo kupil takšen objekt, ne da bi poprej pridobil informacijo po uradni poti. In še težje si predstavljam, da podjetje, ki proizvaja industrijske odplake, ne bi vedelo, da se takih neprečiščenih odplak ne sme odvajati v javno kanalizacijo pod nobenim pogojem. Ali imate občutek, da se je prejšnje vodstvo občine s podjetjem dogovarjalo na drugačen način, v smislu, da se določenih pravil sploh ni treba držati? Kot sem povedal že v prejšnji številki, mi kaj takega ni poznano. Za komunikacijske prijeme prejšnjega vodstva občine ne morem odgovarjati, ampak ponovno, sklicevanje na neformalne oblike komunikacije se v tako pomembnih zadevah zdi skrajno nezrelo in neodgovorno, sploh ob predpostavki, da je takšnemu podjetju popolnoma jasno, da se je treba držati postopkov. Nepoznavanje pravil ali stanja ne odvezuje odgovornosti. Kakšen je vaš osebni pogled na to težavo? Žalostno je, da se z nekim resnim gospodarskim deležnikom ne da pogovarjati drugače. Direktor pravi, da ne ve ničesar o onesnaženju močila ali da bi zaradi delovanja njegovega podjetja nastala kakšna škoda; pa bi za to zadoščal že pogled skozi okno, do močila pa je iz njegovega obrata kvečjemu tri minute hoje. Lahko bi poskusil tudi kozarec vode iz izvira; do pred kratkim je bila pitna. Če jim je že vseeno za okolje, v katerem delujejo, kakor lahko razumemo iz njihovih praks, pa bi vendarle pričakoval, da jim je mar vsaj za njihovo javno podobo in bi škodo vnaprej preprečili ali pa bi jo ustrezno sanirali. Kolikor razumem, so prav kupci tako imenovane »ekološke« oz. »alternativne« hrane med najbolj okoljsko rahločutnimi in tovrstne izdelke kupujejo, ker v hrani živalskega izvora vidijo preveliko obremenitev okolja. Kako bodo sprejeli informacijo, da je proizvodnja takšne hrane okoljsko sporna, ker podjetje neustrezno ravna s svojimi odpadki? V vlogi lastnika podjetja bi me to zelo najbolj skrbelo. Najlepše se vam zahvaljujem za odgovore. ■ OBVESTILO ZA NAŠ KRAJ Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje za leto 2024. Rok za oddajo prijav je 7. junij 2024. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine: https://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 6 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ april 2024 Okrajna volilna komisija Ribnica - Dobrepolje obvešča volivce Občine Dobrepolje, da na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 9. junija 2024, lahko glasujejo med 7. in 19. uro na naslednjih voliščih: JAKLIČEV DOM Videm 34, 1312 Videm – Dobrepolje (glasujejo volivci naselij Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm, Zdenska vas, Zagorica); GASILSKI DOM Hočevje Hočevje 19, 1301 Krka (glasujejo volivci naselja Hočevje); VAŠKI PROSTOR Predstruge Predstruge 60, 1312 Videm – Dobrepolje (glasujejo volivci naselij Cesta, Predstruge, Vodice); GASILSKI DOM Kompolje Kompolje 60, 1312 Videm – Dobrepolje (glasujejo volivci naselja Kompolje); PRIZMA PONIKVE Ponikve 76, 1312 Videm – Dobrepolje (glasujejo volivci naselja Ponikve); OŠ STRUGE Lipa 16, 1313 Struge (glasujejo volivci naselij Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič). Predčasno volišče bo v JAKLIČEVEM DOMU, Videm 34, 1312 Videm – Dobrepolje. Volivce prosimo, da so še posebej pozorni na novosti tokratnih volitev: • V Zagorici ni volišča, volivci naselja Zagorica glasujejo v Jakličevem domu na Vidmu. • V torek, 4. junija 2024, v sredo, 5. junija 2024, in v četrtek, 6. junija 2024, med 7. in 19. uro je mogoče glasovati na predčasnem volišču v Jakličevem domu na Vidmu. Zbiranje odpadnega jedilnega olja in masti iz gospodinjstev NOVO! Javno komunalno podjetje Grosuplje je v mesecu aprilu na območju Občine Dobrepolje postavilo ulični zbiralnik, kjer lahko občani oddate odpadno jedilno olje, svinjsko mast, margarino, maslo, pokvarjeno jedilno olje, olje s pretečenim rokom trajanja in olje iz vložnin. rek in podzemne vode, ki so neprecenljiv vir pitne vode. Ko se podtalnica enkrat onesnaži, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. En liter odpadnega olja pa onesnaži kar milijon litrov pitne vode! Ravno tako odpadno olje ne sodi v zabojnik za biološke odpadke. Na vseh nas je, da se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do narave. S predajo odpadnega jedilnega olja v ulični zbiralnik v veliki meri prispevate k ohranjanju zdrave družbe in čistega okolja. ■ Javno komunalno podjetje Grosuplje Pomembno je, da ohlajeno odpadno olje oz. maščobo zberete v plastenki ali steklenici. Steklenico dobro zaprite in jo oddajte v ulični zbiralnik. Zbiralniki so na Vidmu pri zdravstvenem domu. Odpadno olje lahko še vedno oddate tudi v Zbirnem centru Špaja dolina. Moramo se zavedati, da je odpadno jedilno olje prepovedano mešati z drugimi odpadki, prepovedano ga je odvajati v kanalizacijo, greznice ali neposredno v površinske vode. Če zlivamo odpadno olja v straniščno školjko, povzročamo mašenje kanalizacijskih cevi, okvare na čistilnih napravah, kar posledično po- meni zviševanje stroškov vzdrževanja. Lahko se pojavijo tudi mali glodavci. Prav tako ga ne smemo zlivati na domač kompostnik, saj s tem tvegamo onesnaženje 7 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ april 2024 Zbiralna akcija odpadne električne in elektronske opreme Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane Občine Dobrepolje, da bo prevzem odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) v SOBOTO, 11. maja 2024, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ČAS ZBIRANJA: STRUGE 7.30–8.00 KOMPOLJE 8.15–8.45 ZAGORICA 9.00–9.15 PONIKVE 9.45–10.15 PREDSTRUGE 10.30–11.00 CESTA 11.15–11.30 VIDEM 11.45–12.15 ZDENSKA VAS 12.30–12.45 HOČEVJE 13.00–13.10 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki, elektronske igrače ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. Osnove konzervativnega zdravljenja urinske inkontinence Urinska inkontinenca oz. nenadzorovano izločanje urina je pogosta in nadležna težava, s katero se srečujejo tako ženske kot moški. Nezaželeno uhajanje urina znižuje kakovost življenja, kar posledično vpliva na aktivno socialno udejstvovanje posameznika. Uroš Gačnik Urinska inkontinenca ne prizadene samo ženskega spola, ki je seveda zaradi krajšega sečevoda bolj nagnjen k vnetjem sečil. Veliko k težavam pripomoreta tudi nosečnost in porod, saj se ob porodu strukture medeničnega dna precej razširijo. Drugi vzroki za nastanek so še hormonske spremembe (pomanjkanje estrogena), operacije v mali medenici (npr. po odstranitvi rodil), čezmerna telesna teža, telesna nedejavnost, popuščanje vezivnega tkiva zaradi starosti. Prav tako urinska inkontinenca narašča s starostjo prebivalstva. Po razpoložljivih podatkih je v Sloveniji inkontinentnih približno 30 odstotkov žensk, starih med 45 in 50 let, in vsaj 50 odstotkov žensk, ki so starejše od 65 let. Pri moških se urinska inkontinenca pogosteje pojavlja ob bolezni prostate ter po operaciji ali obsevanju prostate. Nove tehnike obsevanja in natančne (robotske) operacije prostate pomembno pripomorejo k zmanjšanju težav. Kljub vse- mu urinska inkontinenca prizadene do 32 odstotkov moških. Urinsko inkontinenco delimo na štiri tipe: • Stresna inkontinenca je običajno posledica slabšanja medeničnega dna in se kaže kot uhajanje urina ob povišanem pritisku v trebuhu (npr. ob kašljanju, kihanju, smejanju, dvigovanju težjih bremen). • Urgentna inkontinenca se kaže kot nenadno, nehoteno uhajanje urina ob ali kmalu po čutenju močne potrebe po odvajanju urina, urin uide, še preden dospemo do stranišča. Do težav pride podnevi in ponoči. • Mešana urinska inkontinenca je kombinacija stresne in urgentne inkontinence. • Čezrobna (overflow) inkontinenca se kaže kot uhajanje urina pri čezmerno polnem sečnem mehurju. Pojavi se pri kroničnem zastajanju seča ob nepopolnem praznjenju sečnega mehurja. Zastajanje seča v sečnem mehurju je lahko posledica ovire v odtekanju urina na ravni sečnice (po- večana prostata, zožitev sečnice, poškodba v področju medenice) ali pri bolnikih z nevrološkimi okvarami in slabšo krčljivostjo stene mehurja (npr. pri multipli sklerozi, pri sladkorni bolezni, pri meningomielokeli …). Urinsko inkontinenco najprej ugotavljamo z vprašalniki ter s kliničnim pregledom, dodatni nadaljnji diagnostični postopki so še enourni test z vložkom za količinsko stopnjo uhajanja urina, laboratorijska analiza urina, urinokultura, funkcionalne meritve ter slikanje sečil (UZ, MR-preiskava). Pri blagi oziroma začetni urinski inkontinenci si lahko pomagamo že sami: opustitev kajenja, omejitev uživanja kofeina in alkohola, izvajanje vaj za medenično dno (Keglove vaje). K neinvazivnim metodam zdravljenja urinske inkontinence spadata tudi zdravljenje oziroma stimulacija mišic medeničnega dna na magnetnem stolu ter lasersko zdravljenje, ki jih kot storitev ponujajo nekatere zasebne ambulante. ■ 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ april 2024 Klopni meningoencefalitis: Huda bolezen osrednjega živčevja, ki jo je možno preprečiti Toplo vreme in sonce prinašata delo na vrtu in številne druge dejavnosti na prostem. Na plan pa sta privabila tudi klope. Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prinašajo klopi. Med temi boleznimi je tudi klopni meningoencefalitis, ki lahko povzroči trajno invalidnost ali celo smrt. Se pa proti klopnemu meningoencefalitisu lahko zaščitimo – s cepljenjem. Dr. Tomaž Čakš, NIJZ, predstojnik OE LJ Zaradi razmeroma mile zime bi bila dejavnost klopov letos lahko večja, saj mila zima in vlažna pomlad okrepita njihovo dejavnost. Največja pojavnost klopnega meningoencefalitisa je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji. Klopi so predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. V Sloveniji v zadnjih letih beležimo v povprečju 110 primerov klopnega meningoencefalitisa letno. Ta bolezen pri desetih odstotkih obolelih vodi v ohromitve, pri polovici teh ostanejo trajne. Dobra tretjina bolnikov ima (dolgo) trajne posledice v obliki glavobolov, utrujenosti, tresenja in slabšega prenašanja stresnih dogodkov, kot so motnje pomnjenja in zbranosti ter ravnotežja in sluha. Do dva odstotka bolnikov pa zaradi meningoencefalitisa umre. Pri starejših, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse prebivalce, starejše od enega leta, ki živijo ali pa se gibajo na območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. V Sloveniji je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Brezplačno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki. To so vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali pozneje. Cepljenje (osnovno cepljenje oz. tri odmerke) zgoraj naštetim osebam krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbranem osebnem zdravniku. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo vse leto, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Na ta način se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred dejavnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zašči- ta, se lahko uporabijo »pospešene sheme cepljenja«. Sprva se bolezen kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi dva do štiri dni. Bolniki imajo vročino, bolečine v mišicah, so utrujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato pa dobijo visoko vročino s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko nastopijo motnje zavesti. Poleg klopnega meningoencefalitisa klopi prenašajo tudi lymsko boreliozo. Cepiva proti tej bolezni, ki se v prvi fazi kaže v obliki rdečega kolobarja na koži, ni. Bolezen se zdravi z antibiotiki. ■ 9 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ april 2024 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Petek: 18.00 do 20.00. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ENOTNOST OBČIN Sedež: Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Vodja SOU EO Kočevje, Kostel, Osilnica, Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje: Janko Kalinić Telefon: 01 89 38 222 / 220 E-naslov: sou@kocevje.si Kaj je prostofer? Komu je namenjen? Kdo je lahko prostofer? Prostofer je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Namenjen je vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov itd. Za prevoz pokličite na brezplačno številko 080 10 10. Rezervacijo prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. Kako postati prostofer? Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na Občino Dobrepolje na telefon 01 7880 210 ali po elektronski pošti na obcina@dobrepolje.si 10 ••• Obvestila ••• Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Občina Dobrepolje vabita Območna revija odraslih pevskih zboroV in malih pevskih skupin, tretji del Sobota, 18. maj 2024, ob 19. uri Jakličev dom Videm Dobrepolje Pozdravni nagovor: Janez Pavlin, župan Občine Dobrepolje strokovno spremljanje: Fernando Mejías povezovanje: Klara Miklič VSTOP PROST. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI IVANČNA GORICA Javni sklad RS za kulturne dejavnos , OI Ivančna Gorica, Koordinacija osrednja Slovenija in OŠ Dobrepolje vabijo na ��������������, ��������������������������������������������������������������� sreda, 8. maj 2024, ob 17. uri Jakličev dom, Videm Dobrepolje pozdravni nagovor: I�������������, ravnatelj OŠ Dobrepolje povezovanje: ������������ strokovno spremljanje: ������������������������������� Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI IVANČNA GORICA Naš kraj ■ april 2024 Naš kraj ■ april 2024 ••• Obvestila ••• 11 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ april 2024 Nasveti za večjo varnost motoristov Na tem mestu objavljamo koristne napotke, namenjene voznikom enoslednih motornih vozil. Damjan Lenček, pomočnik načelnika PP Grosuplje • Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Spomladi se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neučakani sedejo na motor ob prvih sončnih žarkih, ko razmere na cesti še zdaleč niso idealne. Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskočite priprav. Zelo pomembno je, da lahko motorno kolo vozijo le osebe, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije, saj • lahko policisti v nasprotnem primeru na podlagi 23. člena ZPrCP opravijo zaseg motornega vozila. • Vozniki motornih koles in mopedov! • • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. • Motorno kolo je ozko, zato vas lahko pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. • Poskrbite tudi, da boste čim vidnejši. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, • • • trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6–0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju ena sekunda, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več. Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 kilometrov na uro 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. OBVESTILO PISARNA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE - OZ GROSUPLJE OD APRILA 2024 DELUJE V PROSTORIH GASILSKEGA CENTRA NA GASILSKI CESTI 6 V GROSUPLJEM, STRANSKI VHOD PRI SPOMENIKU OSAMOSVOJITVE. KER SMO ZARADI NARAVE DELA TUDI VELIKO ODSOTNI, NAS PRED PRIHODOM POKLIČITE NA: 051 380 351 ALI NAM PIŠITE NA: grosuplje.ozrk@ozrks.si. ZARADI POMANJKANJA PROSTORA NE SPREJEMAMO VEČ OBLAČIL IN DRUGIH UPORABNIH PREDMETOV. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje 13 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ april 2024 Podjetniški kotiček z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje Vstopamo v čudovito pomladno obdobje, polno svežih priložnosti in novih zagonov. OOZ Grosuplje v sodelovanju s številnimi zunanjimi partnerji pripravlja prva nova predavanja v sklopu predavanj 2024. Patricija Brezovar, mag. inž. str., poslovna sekretarka OOZ Grosuplje Preden se odpravite na poletne počitnice, vas vabimo, da se udeležite naših izobraževanj ter vložite v svoja znanja. Naša izobraževanja so kot vitaminski dodatek za vašo ustvarjalnost, produktivnost in poslovno uspešnost. PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE: KDAJ ter KJE? NASLOV • VARSTVO PRI DELU TER VARSTVO PRED POŽAROM 25. 4. 2024 ob 9.00 v Domu obrtnikov 13. 5. 2024 ob 13.00 v Domu obrtnikov 17. 5. 2024 ob 10.00 v Domu obrtnikov Prijave PREOBLIKOVANJE s. p.-ja v d. o. o. BREZPLAČNI seminarji bodo izvedeni v sodelovanju z Unijo. SEMINAR O STANDARDIH, STANDARDIZACIJI IN PREDPISIH BREZPLAČNI seminarji bodo izvedeni v sodelovanju s SIST-om. Usposabljanje je sestavljeno iz dveh delov: varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Zajema povzetek zakonodaje, nevarnosti za poškodbe na delovnem mestu, uporabo osebne varovalne opreme, seznanitev z izjavo o varnosti z oceno tveganja, kako obvladovati tveganja na delovnem mestu ter iz dolgoletnih izkušenj tudi obravnavanje različnih vrst poškodb, ki so bile na delovnih mestih. V drugem delu pa se predstavijo pogoji za gorenje, vzroki požarov, ukrepi za varstvo pred požarom, ukrepanje v primeru požara, konkretni posnetki požarov in slike posledic požara iz neposredne okolice. S praktičnim delom se tudi pogledajo različni sistemi aktivne požarne zaščite ter prikaz uporabe gasilnika. PRIJAVE: https://forms.office.com/e/PVAedU4SSC Prijave: https://forms.office.com/e/UeSxM8t2rD Vsebine: ● Poglobljeno znanje o vlogi standardov in njihovi povezavi z zakonodajo. ● Interaktivne razprave z našimi strokovnjaki. ● Odgovori, prikrojeni vašim specifičnim vprašanjem. Prijave: https://forms.office.com/e/GCdFggWUAL UMETNA INTELIGENCA IN CHAT GPT pri delu in ustvarjanju 4. in 5. 6. 2024 ob 8.30–11.30 Predavateljica: Biserka Kišič Vabimo vas, da spremljate našo spletno stran, Facebook in Instragram za vse novosti ter aktualne novice. Kmalu bomo objavili še več izobraževanj. S 1. aprilom 2024 smo žal morali zapreti Digi info točko v Dobrepolju. Vendar ostajata aktivni še dve točki, kjer vam bodo naše prijazne svetovalke z veseljem pomagale. Delavnica obširno predstavi novo področje umetne inteligence in njene uporabe na različnih področjih poslovanja. Spoznamo orodja za generiranje besedil, za generiranje fotografij, podrobneje Chat GPT, DALL-E, Bing in njegov klepetalnik ter druge opcije, ki se porajajo v svetu umetne inteligence. PRIJAVE: https://forms.office.com/e/7XwXKSK7Q0 Vabimo vas na točko v Domu obrtnikov v Grosuplju (pon., sre., pet.: 8.00– 12.00, tor., čet.: 12.00–15.00) in točko v Ivančni Gorici v prostorih knjižnice (pon., tor., čet.: 8.00–12.00, sre.: 16.00– 19.00, pet.: 13.00–16.00). Obiščite nas v mesecu maju ter poleg strokovne pomoči dobite tudi brezplačno kavico. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu: 01 786 51 30. V času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. 14 ••• Darovi narave ••• Naš kraj ■ april 2024 Darovi narave Rubriko pripravlja Danica Borštnik Velika kopriva (Urtica dioica) Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje. Kopriva zraste do višine 50–150 centimetrov in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je štirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Kopriva cveti od maja do julija. Raste blizu človeških bivališč, na vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Menda je ni rudnine, ki je kopriva ne bi vsebovala. V prizadevanju, da bi se vrnili k naravi, je pravilno razmišljanje, kako izkoristiti tisto, kar nam ponuja. V ljudskem zdravilstvu se uporabljata za različne zdravilne namene tako koprivni čajni napitek kot sok iz sveže rastline. Notranje naj bi ustavila krvavitve iz pljuč, ledvic, maternice, črevesja in nosa, obnovila kri ter odpravila kožne izpuščaje, lišaje mladostnega, posebno še živčnega izvora, pospešila celjenje ran, zvečala zmogljivost žlez za izločanje želodčnega soka in izboljšala izločanje žolča, pomagala pri sladkorni bolezni, zaradi diuretičnega učinka blažila vnetje sklepov ter sklepno in mišično revmo, pospešila pa tudi celično presnovo pri obrabljenih sklepih. Je čudovita zaveznica žensk z nočnimi oblivi, izčrpanostjo, slabokrvnostjo, močnimi menstrualnimi krvavitvami ter menstrualnimi krči. Zunanje naj bi koprivni pripravki odpravili prhljaj in mastne lase, zaradi dražilnega učinka histamina pa naj bi bila koristna masaža s koprivno tinkturo ob revmatičnih bolečinah. Nabiramo in uporabljamo lahko celo rastlino, vse od pomladi do jeseni. Za hrano, namok in tinkturo nabiramo zgornjih 15–20 centimetrov mladih kopriv (pred cvetenjem). V Sloveniji imamo srečo, saj koprive poženejo dvakrat letno in nas razvajajo tako spomladi kot jeseni. Če pa koprive režemo, pa imamo praktično vedno na voljo vsaj nekaj mladih rastlin. Starejše rastline vsebujejo več oksalne kisline in lahko ob prepogostem uživanju škodijo ljudem s težavami z ledvicami, zato jih rajši ne uporabljamo. Najpogostejši nezaželeni učinek koprive pa je, da nas opeče. Na spodnji strani listov ima izredno ostre žgalne laske, ki lahko predrejo zgornji sloj kože (epidermis) in sprostijo vsebino v podkožje (dermis), ko kopriva zbode. Koktajl žgalnih laskov, ki povzroča pekočo bolečino, sestavljajo histamin, serotonin, mravljinčna kislina, acetilholin … Različne kulture koprivo že stoletja uporabljajo za lajšanje bolečin v sklepih. Posebnost tega je njen način uporabe: z njo se »šibamo«, kar pomeni, da v rokah držimo šop kopriv in se z njim tolčemo po bolečem sklepu. Nekateri menijo, da to pomaga zmanjšati bolečino in otrdelost sklepov pri osteoartritisu in revmatizmu. Že samo dejstvo, da je ta način že tako dolgo v uporabi v ljudskem zdravilstvu, prav gotovo kaže, da ta način naravnega zdravljenja do neke mere učinkuje. To potrjuje sloves koprive kot ostre rastline, saj sta obe snovi na koži dražeči in pekoči. Ker se telo lahko osredotoči le na določeno količino bolečinskih signalov naenkrat, draženje, ki ga povzroči velika kopriva, blokira bolečino v sklepu. Korenina koprive: Korenina koprive se lahko uporabi kot krepčilo za lase in lasišče, krepčilo urinarnega sistema ter kot krepčilo imunskega sistema. Semena koprive: Semena nabiramo poleti in jeseni. Semena lahko uporabimo tudi sveža, lahko jih vložimo v med, lahko pa jih popražimo in shranimo za kasnejšo uporabo kot začimbo. Seme koprive hrani endokrine žleze, močno vpliva na lase in kožo. Hrani imunski sistem, krepi ledvice in jetra. Ima visoko hranilno vrednost. Uporabljamo četrt čajne žličke dnevno. Posušena semena dodamo smutijem, jogurtu, v juhe, omake … Krepčilni koprivni namok (dr. Tina Mele): Približno 30 gramov suhega zelišča (eno skodelico) prelijemo z enim litrom vrele vode, tesno zapremo in pustimo namakati 4–10 ur. Ko precedimo, ponavadi spijemo skodelico in preostalo shranimo na hladnem, da upočasnimo kvarjenje. Lahko spijemo 2–4 skodelice na dan (0,5–1 litra). Za zeliščni namok je najbolje uporabiti posušene rastline. Prav tako je za sprostitev vseh mineralnih zakladov iz koprive potrebno dolgotrajno namakanje (in ne samo priprava čaja). Namok lahko sladkamo z medom ali pa mu dodamo ščepec soli za boljši okus. Koprivni namok je polnejšega okusa in veliko bogatejši z mikrohranili. Koprivni namok lahko štejemo tudi kot hranilo: če se nam namok pokvari, si z njim oplaknemo lase ali pa zalijemo rože. Koprivni poparek: Koprive pripravimo tako, da pet žličk (3–4 grame) kakovostno posušenih prelijemo z dvema decilitroma vrele vode ter pustimo stati deset minut. Uživamo trikrat na dan ter pijemo po požirkih! Postopek ponavljamo največ tri tedne, nato kuro prekinemo in po potrebi ponovimo. Za pripravo poparka lahko uporabimo tudi sveže nabrane poganjke koprive. V tem primeru jih uporabimo dvakratno količino Naš kraj ■ april 2024 v primerjavi s suho zeljo. Rudolf Stainer, utemeljitelj biološko-dinamičnega kmetovanja, je menil, da se ta rastlina ne more nadomestiti z nobeno drugo. Njene učinkovine so za zdravje ljudi nepogrešljive. »Človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca, saj je resnično zunaj v naravi v svojem čudovitem notranjem delovanju, svoji notranji organizaciji pravzaprav podobna tistemu, kar je v človeškem organizmu srce,« je opisal koprivo in njeno delovanje v Kmetijskem tečaju (l. 1924). Najprimernejšo slavo pa je zapel koprivi znani ljudski zdravnik in pesnik dr. Heinrich Hoffmann (1809–1894), ko povzdiguje njeno zdravilno moč v verzih: »Kopriva, ti nespoznana zel, tebe moram hvaliti, tvoja krasna zelenina je v najlepši obliki ustvarjena iz železa, kalcija, kalija, fosforja, samih dragocenih vrednot, ki kalijo iz naročja dobre matere zemlje. Le k njim se ti je treba skloniti, natrgati poganjke za blagor svojega telesa in jih uživati kot sok, sočivje ali čaj. To, kar zastonj raste v gozdu, na poti in trati, celo še bliže, kraj poti v bornem velemestu, jemlji, kar ti čisto in nepokvarjeno ponuja dobrotljiva narava, v svoji dobrohotni ljubezni na svojih blaženih potih!« Navadna marjetica (Bellis perennis) Cvet marjetice je sestavljen iz zunanjih jezičastih cvetov, ki so bele barve in po zunanji strani rdečkasti. Notranji cevasti cvetovi so rumene barve. Tako je marjetica sestavljena iz dveh delov, združenih v enega. Marjetico nekatere kulture že dolgo povezujejo z otroštvom, ••• Darovi narave ••• lepoto, nedolžnostjo in preživetjem. Cveti od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Marjetica je trajnica in pri nas zelo pogosta rastlina, ki žal večino časa ostaja podcenjena. V zdravilne namene nabiramo cvetove in liste. Najučinkovitejše zdravilo pa dobimo, če jih posušimo takoj, ko jih naberemo, in sicer v senci, na prepihu. Marjetica se lahko uporablja za zdravljenje različnih zdravstvenih težav v najrazličnejših oblikah. Z dodatkom njenih učinkovin lahko naredimo obkladek, ki pomaga zmanjšati vnetje, jo zmešamo v čaj za lajšanje prebavnih težav in vnetega grla ali jo nanesemo lokalno za lajšanje razdraženosti in vnetja kože. Čaj iz listov in cvetov pa lahko uporabljamo tudi pri prehladu dihal, posebno pri vnetju poprsnice, pri notranjih krvavitvah, želodčnih težavah, slabokrvnosti. Zunanja uporaba zelišča se izvaja v obliki oblog, kot taka pa marjetica pomaga pri celjenju ran, zdravljenju kožnih izpuščajev ter drugih kožnih vnetij. Z žvečenjem marjetičnih listov si bomo pozdravili afte v ustih. Učinkuje hladilno, lahno odvajalno, pospešuje prebavo in blaži krče ter bolečine. Foto utrinek Z Manco Špik so nastopili tudi otroci iz Dobrepolja. 15 Poleg tega se cvetovi marjetice pogosto uporabljajo kot sestavina naravnih mil, obraznih mask in mazil, macerat pa se uporablja za svetlenje kože in kožnih madežev. Ker imajo cvetovi rahel in blag kisel okus, so tudi užitni. Sveže nabrani in oprani cvetovi marjetice se namreč uporabljajo kot kulinarični dodatek jedem. Listi marjetice pa so spomladi skupaj z regratom prva solata, ki daje novih moči in čisti organizem. Marjetice uporabimo pri pripravi juh, omak, solat in sendvičev, lahko pa jih uporabimo kot okrasno popestritev preostalih jedi. Sirup patra Simona Ašiča: Pest cvetov poparimo z enim litrom kropa, po 12-ih urah precedimo, ožamemo ter skuhamo z dvema žlicama sladkorja v gosto tekočino. Macerat marjetice: Liste in cvetove marjetice posušimo ter napolnimo kozarec do polovice, čez suhi rastlinski material do vrha natočimo kakovostno hladno stiskano olje (oljčno, sončnično, mandeljnovo …). Kozarec zapremo, ovijemo v alu folijo ter postavimo na toplo in temno mesto. Čez štiri tedne imamo pripravljen macerat marjetice. Dobro ožamemo ter shranimo v temno stekleničko. S tem pripravkom se mažemo ali pa ga dodamo v različne kreme in mazila. Macerat marjetice tonizira ter krepi in je zaklad lepotne nege, olje krepi prožnost kože in je primerno za nego prsi ter dekolteja. Uporabljamo zjutraj in zvečer. Prav tako ima blagodejne učinke pri težkih nogah. ■ 16 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ april 2024 Zaljubljena v konje Vesna Pugelj, doma iz Strug, je svojo ljubezen in strast našla pri delu s konji. Mladostna želja – udejstvovanje z živalmi – je prerasla v zaposlitev. Uroš Gačnik Vesna, ki me je očarala s svojo pre­ prostostjo, vedno nasmejana, sijočih oči ter izredno topla in pozitivna oseba, prihaja iz Strug. Za srečanje sva se dogovorila na njenem delovnem mestu. Vesna, pozdravljena, vedno znova me pritegnejo posebne zgodbe naših občanov, ki imajo zanimiv pogled na svet. Tudi vaš je neobičajen. Vesna, vseeno bi vas na začetku prosil za kratko predstavitev, da vas bralci spoznajo. Pozdravljeni, sem Vesna, 23-letna ljubiteljica živali, narave in vsega s tem povezanega. Prihajam iz Strug, natančneje iz vasi Rapljevo. Že od malih nog sem najraje v družbi konj, moja prva misel dneva so zagotovo konji in psi. V prostem času pa se ukvarjam tudi s fotografijo. S konji se zadnji dve leti ukvarjam tudi poklicno in ne predstavljam si početi kar koli drugega. Med razgovorom sem občutil, da je to delo tisto, kar vas osrečuje in polni vaše življenje. Ljubezen do konj je očitna, iz hobija je prerasla v službo. Ste vedno tako veseli? Seveda! Sicer sem prej počela tudi druge stvari, a brez ljubezni do dela na dolgi rok ne gre. Meni delo ni le služba za osem ur in dohodek konec meseca, vendar poslanstvo, kjer se lahko izražam in izpopolnjujem. To mi daje nek zagon za naprej in pa svobodo. Konji so mi v življenju iskreno povedano vedno na prvem mestu. Vedno sem prednost dajala temu, tudi ko sem se kot 13-letnica za nadaljevanje jahalnih ur odpovedala ritmični gimnastiki. Tudi študij po srednji šoli me ni nikoli zanimal, saj sem vedno računala, da bom delala s konji – če ne doma, pa v tujini. Vesela in nasmejana sem res večino časa, sploh ko sem v dobri družbi. Če je ne najdem, grem h konjem. :) Kdaj ste se navdušili ter kakšno je bilo vaše udejstvovanje? Nad konji sem se navduševala že od malega, to bi morala vprašati mami! Vedno sem se jim rada približala ali se usedla na njihov hrbet. Tudi doma smo imeli konja, stric je imel konje. Kjer sem bila, sem jih našla. Oči me je večkrat dal na konja, tudi brez sedla. Pri desetih letih sem dobila svojo prvo kobilo – Lejdi. Kasneje se nama je pridružila še ena toplokrvna kobila, ki jo je kupil oči. Vendar je bilo jasno, da se moram jahanja še pošteno naučiti, zato so me pri desetih začeli voziti na tečaj jahanja k inštruktorju in velikemu človeku Alojziju Klančarju v Grosuplje. Naučil me je ogromno o konjih in življenju, ne samo tehnike jahanja (kar me je naučil, jaz danes učim naprej). Zaradi Alojzijeve bolezni sem jahanje nadaljevala pri Sari Stojšin v Robu, kasneje pa sem med srednjo šolo občasno preskakovala ovire v KK Trnovo. Doma sem imela sočasno dva konja, ki sem ju sama socializirala in trenirala, predvsem pa terensko jezdila. Je bilo treba narediti kakšne tečaje, šole? Seveda, že zgodaj sem opravila osnovna tečaja jahač 1 in jahač 2, lani sem se lotila licence za preskakovanje ovir. Pri konjih mi pomaga tudi izobrazba veterinarske tehnice. Veliko sem tudi samouka, doma sem imela konja, na katerih sem se lahko samoizpolnjevala, vendar se nikoli ne nehaš učiti, sploh s konji. Zato se rada udeležujem delavnic raz- Naš kraj ■ april 2024 ••• Intervju ••• 17 ličnih trenerjev, uspešnih jahačev. Nikoli ni dovolj znanja, vedno je nekaj novega. Zadnja štiri leta jaham western discipline, v njih se še učim. Večkrat pridem od kakšnega trenerja na učno uro in takoj predajam znanje na svoje jahače, recimo, da za pol manj denarja izvejo isto informacijo. Lani sem se udeležila tudi prve SIQHA tekme, kjer sva bila v disciplini horsemanship s konjem pasme ameriški paint konj najboljša tako v konkurenci kot izven nje. Cilj pa mi je še opraviti licenco za western inštruktorja jahanja, a to v Sloveniji še ni mogoče, zato mi ostane le tujina (Italija, Avstrija ...). Sedaj ste že dve leti zaposlena na Kmetiji Čož (Leskovec nad Višnjo Goro), kjer opravljate opravila v povezavi s konji. Kako ste zašli v te konce? Tako je, ravno sem iskala delo, ko sem po naključju naletela na oglas za delo s konji in poučevanje jahanja. Najprej sem bila navdušena, kasneje v dvomu, če je to res zame, saj je delo zelo odgovorno. Bila sem brez pričakovanj. Vmes sem si tudi že premislila, na koncu pa je le uspelo in temu pravim, da je vmes posegla usoda. Koliko konjev oskrbujete? Na Kmetiji Čož oskrbujemo 16 konj, nekaj je tudi najemniških (imajo svoje lastnike), od tega jih imamo šest za jahalne ure, poni ure, vprego. Vse konje dnevno vodite na treninge? Vseh ne, večinoma svoje »šolske« konje, s katerimi delajo tudi otroci, začetniki in drugi jahači. Imamo pa vsako leto kakšnega mladega konja, ki potrebuje socializacijo in treninge pod sedlom, Jože jih nauči tudi delati v vpregi. Kako poteka vaš delovni dan? Večinoma si urnik prilagajam glede na jahalne ure, konje, ki potrebujejo trening, vreme (imamo le zunanje jahališče) ... Odvisno tudi od tega, če so konji zunaj ali v hlevu, saj je treba bokse počistiti. Med šolskim letom naše delo poteka popoldne, med počitnicami pa po cele dneve. Vedno rada pridem v hlev pred jahači, da pripravim vse potrebno za ure, pripeljem in pregledam konje. Nato potekajo jahalne ure v maneži, včasih gremo tudi na terensko ježo. Na koncu dneva ostane še kaj za pospraviti, čeprav spodbujam jahače, da pospravljajo za sabo in svojim konjem. Urnik je res prilagodljiv. Rada si vzamem čas, da tudi sama prejaham kakšnega konja, če le ne dela v tistem dnevu. Najraje si zvečer prižgem reflektor in tako v miru treniram. Ježe učite mnogo mladih. Prevladujejo predvsem dekleta. Prihaja k vam kdo iz Dobrepolja? Res je. To je taka odgovornost! V ekipi se najde tudi nekaj fantov, vendar, da – prevladujejo dekleta. Redno ali le nekajkrat pa nas obiščejo tudi jahači(-ce) iz Dobrepolja, z nekaterimi se poznamo že od prej in so prišli za mano. Pridejo pa tudi na jahalne tabore, ne le jahalne ure, in na to sem zelo ponosna, saj nismo najbližji. konj, opreme, reda in discipline. Najprej mora biti ljubezen do živali in kasneje do športa. Na lep način skušam mlade spodbuditi k odgovornosti, saj ni vse vedno rožnato. Rada na primer vidim, da starejša dekleta pomagajo mlajšim, da ni vse skupaj le jahanje konj, ampak tudi prijetno druženje. In da znajo otroci pospraviti za sabo. Moj cilj je, da začetnik postane čim bolj samostojen, se najde s konji, obvlada tehnike jahanja, ravnanja s konjem. Opravljamo tudi izpita jahač 1 in 2, kar je za začetnika ena taka lepa potrditev osnov. Ker smo western naravnana šola jahanja, spodbujamo čim več rednih jahačev, da nadaljujejo to disciplino. Poletni tabori so dobro obiskani, komu vse so namenjeni? Poletni termini so vedno polno zasedeni (do 20 otrok), udeležbe smo zelo veseli. Tabori so namenjeni otrokom med 5. in 16. letom. Potekajo od ponedeljka do petka, s spanjem in petimi obroki dnevno. Na taborih smo zelo aktivni, veliko smo na konjih, program in ponudba pa sta zelo pestra. Telefoni so na primer prepovedani. Otroci so konec dneva zagotovo utrujeni! Poleg konj imate v ponudbi še kaj, zaradi česar vas vsak dan obišče veliko ljudi? Seveda, poleg western šole jahanja in jahalnih taborov so na Kmetiji Čož pod vodstvom Urške in Jožeta Čoža možni tudi praznovanje rojstnih dni, vožnja s kočijo, najem prostora za praznovanja, zunanja in notranja igralnica za otroke, oddaja apartmajev in glamping ... Obratuje tudi domača slaščičarna, kjer izdelujejo od tort do vseh vrst sladic. Od srede do nedelje je odprta tudi Kavbojska dežela, kjer se dobijo odlično kosilo, kavica, tortica za vse okuse. Vse pa zavito v čisto pravi kavbojski stil! Takrat ste tudi učiteljica. Kako poteka vaše poučevanje in na čem temelji? Ne gre le za učenje jahanja, vendar celostnega konjeništva, poznavanja Imate tudi doma kakšnega konja, kakšno drugo žival? Eno kobilo sem pred kratkim preselila na Kmetijo Čož, saj imam tam boljše 18 pogoje za trening, doma pa imam v penzionu še kobilo Lejdi, ki je tudi moj prvi konj in je z mano že 14 let. Imam še eno bursko kozo, dva psa in tri mačke. Vedno je pestro! :) V Strugah je bila pred leti konjeniška prireditev struška alka, zadnje čase nimam informacij oz. obvestil glede te dejavnosti. Lahko poveste kaj več o tem? To so bili časi. Ta prireditev je najbrž starejša, kot sem stara jaz. Potekala je v sklopu daljinskega jahanja, alke in spretnostne ježe. S konji so se pripelja- ••• Intervju ••• li konjarji iz cele Slovenije, gledalcev je bilo vedno veliko, saj je bilo kaj takega v majhnem kraju lepo videti. Zvečer je sledilo druženje z ansamblom. Že nekaj let ta prireditev ni več aktualna, ni organizacije, sicer pa v domačem konjeniškem društvu nisem aktivna, zato težko povem kaj več. Boste morda to prireditev oživili? Za take prireditve so nujni pokrovitelji, te pa danes težko dobiš. Upam, da v prihodnje uspe kaj takega. Naš kraj ■ april 2024 Kar se tiče dela, želim čim več zadovoljnih otrok, začetnikov, ki bodo ob konjih vsaj tako uživali, kot uživam jaz. Moje želje za prihodnost pa so, da še bolj izpopolnim znanje o western jahanju, da bi na lastnem ranču sama vzrejala in trenirala mlade konje. Zagotovo pa je na vrhu spiska obisk ZDA, kjer je rojstvo western jahanja in western pasem konj. Hvala za prijeten pogovor, tudi v prihodnje vam želim veliko dobre volje in uspešnega dela. Hvala za obisk! ■ Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Glasilo Naš kraj vstopa v 30. leto! V preteklih številkah ste spoznali vse dosedanje urednike in lektorico. Za uspešno zaključeno izdajo glasila pa je treba urediti predpripravo za tisk, ki jo uspešno že vrsto let izvaja Franci Novak z Vidma. Uroš Gačnik Franci je že vrsto let sodelavec, ki skrbi za oblikovanje in sooblikuje postavitev prispevkov in pripravi vse potrebno za tisk. Franci, stanujete na Vidmu ter, če me spomin ne vara, ste s tiskarno vpeti v sam začetek izdajanja Našega kraja? Ko so se na občini odločili za izdajanje občinskega glasila, so seveda prišli k nam, v tiskarno na Vidmu, ki je bila najbližja. Pa tudi komunikacija in sodelovanje z urednicami in uredniki, ki so bili vsi iz naših krajev, sta bila potem lažja. Prelom glasila – kot se v grafični dejavnosti imenuje oblikovanje in postavitev besedila in slik v zaključeno celoto – zna biti kar zahtevno opravilo, za katerega je potrebno precej znanja in občutka za vizualno. Na začetku smo se srečali s številnimi izzivi, tako tehnološkimi kot vsebinskimi. Včasih programska oprema za prelom še ni bila tako dodelana, pa tudi tehnološki postopki priprave za tisk so bili daljši in zapletenejši. Na srečo pa mi je delo pri prvih številkah precej olajšala prva urednica Mihaela Steklasa, ki je z gradivom za glasilo vedno dostavila še izrisano shemo postavitve s pozicijami slik in besedila za vsako posamezno stran. Je bil pa takrat, na začetku, obseg glasila seveda precej manjši, kot je sedaj, tam okoli 28 do 32 strani. Spomnim se tudi, da smo glasilo dolga leta ročno znašali, torej sestavljali natisnjene pole v celoto, pa vsak izvod posebej smo speli, kar je bilo zamudno delo, pri katerem smo sodelovali vsi člani družine. Koliko časa aktivno sodelujete pri tem? Glasilo postavljam in pripravljam za tisk že od prve številke, ki je izšla leta 1995, vse do danes. Torej sem z glasilom že od samega začetka. Nekaj časa, ko se je iskal nov urednik, sem bil celo vršilec dolžnosti urednika. Prispeval sem tudi nekaj člankov, pa fotografiral kakšno prireditev. V nekem obdobju sem Naš kraj tudi opremljal z lastnimi fotografijami dobrepoljske narave. Lokalna glasila so namreč precej specifična in kar zahtevna za postavljanje: ker članki niso omejeni s številom znakov in pripadajočih fotografij, je včasih gradivo težko razvrstiti po straneh, ne da bi ostalo kaj praznega prostora. Tako da sem te prazne prostore na straneh zapolnil kar z lastnimi posnetki. V letih 2009 in 2014 smo imeli v glasilu rubriko Fotokronika, ki jo je pripravljal moj bratranec Olivier Grandovec. Takrat se je izkazalo, da imamo v Občini Dobrepolje kar nekaj odličnih fotografinj in fotografov. Mogoče bi kdaj v prihodnje veljalo razmisliti o čem podobnem ali pa uporabiti kakovostne fotografije bralk in bralcev za grafično opremo glasila. Je pa prišlo v procesu nastajanja časopisa seveda tudi do kakšnih negativnosti, s tem mislim predvsem na pritiske in vpletanje lokalne politike v delo nekaterih uredništev. Tudi z lektoriranjem so bile težave, v nekem obdobju časopis ni bil lektoriran, zaradi česar so se bralci precej pritoževali. V celoti pa je moja izkušnja, predvsem kar se tiče sodelovanja z urednicami in urednikoma, v glavnem pozitivna. Spominjam se, da sem kot tajnik gasilske zveze vsako leto prišel do vas, da smo se dogovorili za tisk koledarja. Nato kar naenkrat niste več delovali. Kdaj je potem tiskarna Auroragraf prenehala svoje delo ter kakšni so bili razlogi za to? Podjetje je prenehalo delovati leta 2016. Naša tiskarna ni bila več konkurenčna, po osamosvojitvi in kasneje se je zaprlo precej manjših tiskarn v okoliških krajih. Nekaj časa sva z očetom še vztrajala, potem pa ni več šlo. A glavni razlog je bil ta, da sem si sam želel bolj dinamičnega okolja, ki bi mi omogočalo tudi pridobitev kakšnih drugih znanj. Če delaš sam, se moraš tudi sam dokopati do kakšnih tehničnih ali drugačnih rešitev, večji kolektiv pa omogoča hitrejšo izmenjavo znanja. Sedaj že vrsto let glasilo tiska tiskarna Partnergraf iz Grosuplja, kjer ste tudi zaposleni. Kakšne zadolžitve imate tam? Delo v grafičnem studiu je raznovrstno in kompleksno ter zahteva uporabo različnih znanj. Med drugim se ukvarjamo z grafičnim oblikovanjem, pripravo za tisk in digitalnim tiskom. Začel sem kot operater na stroju za digitalni tisk, zdaj pa več delovnega časa posvečam montaži tiskovin za ofsetni tisk. Ves čas pa opravljam tudi prelom, torej postavitev dveh lokalnih glasil, ki izhajata vsak mesec, poleg Našega kraja so to še grosupeljski Odmevi. Vam delo daje zadovoljstvo, vidite v svojem delu izzive? Delo, ki ga opravljam v službi, je zadosti raznovrstno in ponuja precej novih izzivov. Tudi moje vzporedno delo, torej literarno ustvarjanje, mi ponuja nešteto izzivov, pa tudi zadovoljstva, poleg tega 19 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ april 2024 letnik XVI. št. 1 januar 2010 Zaključek Foto Kronike 2009 Podeljene nagrade prvega fotografskega natečaja, ki smo ga organizirali v naši občini. Levo: Zmagovalci z županom Janezom Pavlinom, Gregorjem Grešakom (članom žirije Foto Kronike) in Olivierjem Grandovcem. Nagrade in priznanja Foto Kronike 2009: 1. nagrada Naš kraj-Foto Kronika: Jernej Stare, »Jesen« 2. nagrada Naš kraj-Foto Kronika: Janko Nose, »Iz take snovi, kot so sanje« 3. nagrada Naš kraj-Foto Kronika: Brane Klinc, »Panorama-Laguna Miscanti« Priznanje žirije: Saša Strnad, »Samotna obleka vlaka« Nagrada Občine: Janko Nose, »Tam, kjer čas teče bolj počasi« Nagrada občinstva: Irena Bahovec, »Jutranja meglica«. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 2. 2010. pa lahko pri tem najbolj izrazim svojo ustvarjalnost. Je pa na splošno delo v času potrošniškega neoliberalizma precej razvrednoteno. Pretirana produkcija materialnih dobrin je postala sama sebi namen in delo, ki ravno ne prinaša dobička, a je nepogrešljivo za družbo, je še vedno precej necenjeno, celo zaničevano. A stvari se tudi na teh področjih počasi spreminjajo. Poleg tega se mi zdi, da se ne znamo več razveseliti po uspešno opravljenem delu. Zahteva po nenehni produkciji na vseh področjih nam sploh ne omogoča več časa za razmislek in za pogled nazaj. Tako da so me prispevki ob 30-letnici izhajanja Našega kraja prijetno presenetili. Hvala za pohvale, veseli me, če so bralcem izbrane teme povšeči. Zanima me, kako se spopadate z vsakodnevnimi obremenitvami, s katerim se srečujete? Branje knjig je po mojem mnenju še vedno izvrsten način, da se odmakneš od vsakdanjosti. Včasih grem pa še na kakšen fotografski izlet v naravo, ampak ne več toliko kot prej. Poleg urejanja in oblikovanja prispevkov se »spopadate« tudi s poezijo in prozo. Kako ste s tem začeli in kaj imate danes še v načrtu? Že v mladih letih me je zanimalo pisanje, v osnovni šoli sem celo napisal nekaj krajših zgodb, ki so bile nagrajene na različnih natečajih ali pa objavljene v takratnih mladinskih časopisih. Strast do literature je v meni, odkar pomnim. Vedno sem bil vztrajen bralec, pa tudi zapisovalec. Sem pa do sedaj izdal štiri knjige, dve pesniški zbirki in dve zbirki kratkih zgodb. Pesniški zbirki sta bili nominirani za Jenkovo in Veronikino nagrado, zadnja knjiga pa je dobila nagrado za najboljšo knjigo kratke proze Novo mesto short. Literarno ustvarjanje zahteva precej zbranosti, samodiscipline in časa, in tega zadnjega bi rad imel še več. Upam, da mi bo sčasoma uspelo spisati roman, ki je v nastajanju, ampak je potrebno še precej dela, da bo dobil končno obliko. Trenutno se več posvečam ustvarjanju krajših, bolj zgoščenih literarnih del, kot so pesmi in kratka proza. V nastajanju sta še dve pesniški Foto utrinki iz Dobrepolja letnik XIII. št. 3 marec 2007 letnik XVIV. št. 2 februar 2013 Velika noč, prelepi praznik nam z rožami je zasijal, in v veličastni je lepoti Gospod in kralj iz groba vstal. Že klije, cvete plan in gora, še ptica božji dan slavi in sonce na prestolu zlatem nad nami jasno se blešči. Zato želimo vam, da veselo bi praznovali. Župan in občinska uprava Občine Dobrepolje V petek, 7. februarja, je bila v Podpeški jami ob stoti ob­ letnici organiziranega razisko­ vanja jam pri nas projekcija dokumentarnega filma Jama št. 17. Avtorja Zoran Grabarac in Žiga Palčar sta skupaj s sodelavci predstavila najdaljšo jamo na Dolenjskem številnim Foto: Franci Novak Iz vsebine: Občinski proračun za leto 2007 sprejet 3 Sprejem dohodninskih napovedi 4 100 let MPZ Rafko Fabiani 6 Občni zbori Prispevke sprejemamo najkasneje do 20. aprila 2007. 23 Filmsko potovanje v podzemni svet premiera dokumentarca o Podpeški jami navdušenim obiskovalcem. Naslednja projekcija bo 23. marca v Jakličevem domu na Vidmu. Fotografija v ozadju: Žiga Palčar, posnetki iz filma: Ciril Mlinar ­ Cic Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 3. 2013 20 zbirki, katerih izid pa menda ni toliko oddaljen kot izid romana. Imate za naše bralce kakšno sporočilo, vodilo, misel? Sodobna družba s pomočjo medijev, družabnih omrežij, pa tudi na bolj prefinjene načine, vse bolj in bolj ustvarja nerazmišljujočega, otopelega in samozadovoljnega človeka. Temu se je treba nekako upreti. Zame je literatura eden od ••• Iz vrtca in šole ••• načinov upora proti banalnosti in vulgarnosti današnjega sveta, pa tudi sredstvo za njegovo razumevanje. Mora pa seveda vsak od nas najti sebi lasten način, da ohrani lastno samosvojost. Franci, lahko bi rekla, da ste svojevrsten in raznovrsten umetnik, saj oblikujete in me vedno znova presenečate s svojo ustvarjalnostjo. Želim si, da bi to sodelovanje še trajalo in da svoje Naš kraj ■ april 2024 skupno delo še nadgradiva, kar nama že sedaj, po moji presoji, tudi uspeva. Tudi tukaj hvala za vso pomoč, razumevanje ter usklajevanje, ki je potrebno, da občani glasilo prejmejo v tako kakovostni postavitvi in izvedbi. Uspešno delo želim tudi v prihodnje. Tudi jaz se – kot bralec in soustvarjalec glasila – zahvaljujem za vaše izvrstno uredniško delo in si želim še naprej najinega uspešnega sodelovanja. ■ Pomlad pri Miškah Mesec marec je mesec praznikov, začetek pomladi, lepih želja in zahval. Tudi mi smo se staršem zahvalili za vse, kar dobrega storijo za nas. Zato smo jih povabili, da vstopijo v otroški svet petja in plesa ter se ob materinskem dnevu podružijo z nami na prireditvi Pozdrav pomladi in na praznovanju materinskega dne. Staršem smo zapeli, zaplesali, deklamirali, otroci so jim povedali, da jih imajo neizmerno radi. Mateja Lohkar in Mojca Gruden Na materinski dan smo odšli v Ljubljano v Lutkovno gledališče, kjer smo si ogledali predstavo V dobrih rokah. Spoznali smo glavno junakinjo Milo, ki se z očetom in mamo odpelje z vlakom na obisk k babici, ki praznuje rojstni dan. Na podeželju se pustolovščina za Milo začne. Z Milo smo imeli priložnost raziskovati podeželsko okolje, naravo, družbo in njene spomine z dedkom. V predstavi je jasno sporočilo nam odraslim, da moramo dopustiti otrokom čas, da razvijejo svojo domišljijo in iznajdljivost. Po ogledu predstave smo si ogledali še Prešernov trg, Petkovškovo nabrežje, Mesarski most in Ljubljansko tržnico. Odzvali smo se povabilu občine, ki je organizirala čistilno akcijo po dobrepolj- Naš kraj ■ april 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• 21 skih vaseh. Čistili smo ob makadamski poti od Podgorice do Bruhanje vasi. Poskrbeli smo za varnost in pobirali smeti z zaščitnimi rokavicami. Nabrali smo dve vreči smeti, večinoma pločevink in plastične embalaže. Otroci so zelo kritični do onesnaževalcev okolja, in kjerkoli smo, hitro opazijo smeti in povejo, da se to ne sme delati. Kako bi bilo lepo, da prisluhnemo otroškemu glasu in čuvamo naš planet, našo naravo, naše okolje. Čistilna akcija v naravi je odličen način, da otroke naučimo skrbi za okolje in pokažemo, kako lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu okolju. Po čistilni akciji smo se odpočili na leseni ploščadi ob Pavlovi luži v Bruhanji vasi. V marcu in začetku aprila smo posejali tudi različna semena in opazovali njihovo kalitev. Skrbno jih opazujemo, sadike zalivamo in čakamo, kdaj jih bomo posadili na naš ekovrt. Uredili smo si tudi gredo na skupnostnem vrtu na Vidmu in tam tedensko opazujemo živahne paglavce v vodni kotanji. V aprilu smo skrbno načrtovali pohod na Ojstri vrh. Do Čušperka smo se odpeljali z vlakom. Na železniški postaji nas je pričakal Dušan Cimerman z vnukom Nejcem in našim novim štirinožnim prijateljem Jackom. Dušan je bil naš vodič in skrbno nas je vodil do vrha. Otroci in kuža so se odlično ujeli pri hoji in igri. Na pohod smo povabili tudi Izaka Jakopiča, ki so ga otroci spoznali na kmetiji Jakopič. Izak se je vabilu veselo odzval in se je hitro vključil med vrstnike. Skupaj smo opazovali prebujajočo se naravo v gozdu, žuželke na poti in razne palice in veje, ki so pritegnile pozornost otrok. Med vzponom na vrh smo imeli tudi postanke, kjer smo se odžejali in odpočili. Po uri hoje smo prispeli na vrh, kjer smo se najprej okrepčali. Nato je otroke čakalo presenečenje. Ludvik Gruden nam je pripravil kurišče, kjer smo pekli penice. Pred pečenjem penic nad kuriščem smo otroke naučili varnosti in previdnosti. Opazovali smo tudi razgled. Z vrha se razprostira čudovit pogled vse do Gorjancev, Zasavskega hribovja, Savinjskih Alp, Kamniških Alp, Karavank ter dela Julijskih Alp. Otroci so še raziskovali okolico, plezali po večjih kamnih, posedeli na klopeh in se družili. Sledila je vrnitev do doline. Pot navzdol je bila hitrejša in polna otroškega smeha. Ko smo prišli v Čušperk, smo se ustavili tudi pri Duša- nu doma, kjer smo se okrepčali in malo odpočili. Nato smo odšli na železniško postajo Čušperk, počakali vlak, ki nas je odpeljal do Predstrug. Polni dogodivščin in nepozabnega doživetja smo se odpravili proti vrtcu. Življenje je vzpon, a razgled je čudovit. Zahvala Dušanu Cimermanu za vodenje, pogostitev in prijetno druženje, Ludviku Grudnu za pripravo kurišča in pomoč pri pečenju penic in Mateju Strahu za brezplačno vožnjo do železniške postaje Predstruge. ■ 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ april 2024 Pomladni koncert v polnem sijaju V čarobnem vzdušju pomladi se je v sredo, 20. marca 2024, že skorajda tradicionalno odvil pomladni koncert JVIZ OŠ Dobrepolje v Jakličevem domu na Vidmu. Ta čarobni večer, poln glasbe, plesa in prijateljstva, je bil priložnost za predstavitev talentov šolskih pevskih zborov, folklornih skupin, inštrumentalistov in recitatorjev. Maja Hrovat, JVIZ OŠ Dobrepolje, foto: Tamino Petelinšek V okrašeni dvorani in ob zvokih ambientalne glasbe so se zbrali poslušalci, vsi navdušeni nad prihajajočim dogodkom. Ko je bila dvorana nabito polna, je pod vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar večer odprla Mlajša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje. Predstavili so se s točko Zajčki so skakali, avtorica te postavitve je Martina Prhaj. Navdušili so nas s svojo srčnostjo in predanostjo tradiciji. Po uvodni točki je sledil govor ravnatelja, ki je zbrane prijazno nagovoril in z lepimi besedami spodbudil vse nastopajoče, se jim zahvalil za svoj trud ter poudaril pomen skupnosti in sodelovanja med učenci, starši ter zaposlenimi. V glasbo so nas potem s pesmima Materinski dan in Vesela pomlad popeljali otroci Predšolskega pevskega zbora Vrtca Ringaraja, ki so svoje petje popestrili še z Orffovimi inštrumenti. Sledila je kitarska solistična točka Žane Groznik, ki se je z ubranim igranjem predstavila s skladbo M. Carassija Etuda. Po Žanini točki je na odru ponovno ubrano zazvenelo otroško petje, saj se je s pesmima Vrtnica in Bibbidi-bobbidi-boo predstavil OPZ PŠ Kompolje, ki je navdušil občinstvo z razigranostjo. Sledila je solistična točka Brine Peterka, ki je na kljunasti flavti, ob klavirski spremljavi Dominika Jakšiča, zaigrala Drežniško. Po njenem nastopu se je oder ponovno razvnel ob zborovskih zvokih OPZ Škratki. Ti so pod vodstvom Barbare Režek zapeli pesmi Kukavica in Nikoli slabe volje. Na koncertu ni manjkalo niti recitacij, saj so pod mentorstvom učiteljice Anje Tekavčič učenci 5. a in b recitirali Prešernovo pesem o Lepi Vidi, recitacijo pa so tudi inštrumentalno obogatili. Predstavil se je tudi OPZ Zvončki, katerega mentorica je učiteljica Marjana Rus. Zapeli so pesmi Sinička in Mamica moja. Pod mentorstvom učiteljice Karin Kovaček pa na Naš kraj ■ april 2024 šoli ubrano sodeluje tudi trio klarinetov, ki se je na koncertu predstavil s skladbo Jupiter skladatelja Gustava Holsta. Po ubrani inštrumentalni točki pa je sledil nastop OPZ PŠ Struge, ki so kljub manjši zasedbi navdušili občinstvo in pod vodstvom učiteljice Maje Hrovat ••• Iz vrtca in šole ••• zapeli pesmi Dva majcena šopka in Ti si fuč. Sledila je angleško-nemška točka, ki je nastala pod mentorstvom učiteljic Brede Božič in Helene Erčulj. Sprva sta občinstvo navdušili učenki dramskega krožka, nato pa so se jima pridružili še drugi učenci, ki obiskujejo dramski kro- 23 žek in pouk nemščine ter skupaj ubrano zapeli pesem Ich lieb den fruhling/I love the spring time v angleškem in nemškem jeziku. Nastop so popestrili še s kitarama, cajonom in zvončki. Sledil je klavirski nastop Davida Kadunca, ki je zaigral Pesem brez besed skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja in s svojo suverenostjo osupnil občinstvo. Po njegovem nastopu se je ponovno napolnil oder Jakličevega doma, saj sta sledila dva zborovska nastopa pod vodstvom učiteljice Maje Hrovat. Sprva je navdušil občinstvo nastop OPZ OŠ Dobrepolje, ki se je predstavil s pesmima Pomlad in Pesmica za špas. Sledil je nastop MPZ, ki se je sprva predstavil s čustveno pesmijo Mama. Ta je bila podkrepljena še z inštrumentalno spremljavo učiteljice Karin Kovaček na flavti in učenke Maruše Česen na violini. Mirnost prve pesmi pa so razigrali z drugo pesmijo Sing, sing!, petje te so obogatili še z gibom in s svojo točko povzdignili večer. Vse zborovske nastope je suvereno kore- 24 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ april 2024 petiral pianist Dominik Jakšič, ki se mu iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Po strnjenih točkah šolskih talentov pa je nato predstavnica šolskega sklada, učiteljica Mateja Javoršek, na kratko predstavila dosedanje delovanje sklada ter načrte za prihodnost, hkrati pa poudarila, kako pomembno je finančno podpreti šolske dejavnosti in omogočiti učencem številne priložnosti za razvoj njihovih talentov. Za sklepno točko je Folklorna skupina Kompolje, ki deluje pod mentorstvom Marije Hočevar in Špele Petrušen, občinstvo ponovno popeljala nazaj k tradiciji in nastopila s predstavitvijo Lačni pa ne boma. V tradi- cionalnih oblačilih in ob zvokih harmonike so učenci še drugič prikazali plesno dediščino naše dežele. Ob zaključku večera je bilo čutiti navdušenje in zadovoljstvo med obiskovalci. Pomladni koncert je bil več kot le kulturni dogodek, bil je priložnost za povezovanje in soustvarjanje skupnih spominov. Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem ter vsem drugim sodelujočim, ki so pripomogli k izvedbi takšnega kulturnega dogodka, ki bogati kraj, se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in spodbujanje ter negovanje umetnosti in kulture v šolskem okolju. ■ 25 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ april 2024 Spoštovani bralci in bralke Našega kraja! APRIL 2024 Tokrat se vam javljamo s spektakularnim intervjujem. Naša novinarka Maja Jančar iz 8. razreda je namreč opravila več kot odličen intervju z urednikom Našega kraja, gospodom Urošem Gačnikom. Ponosni smo na Majin pogum, vedoželjnost, odlična vprašanja, kar se je pokazalo v odličnem intervjuju. Za piko na i pa vam prinašamo še poročilo iz Planice, ki ga je napisala Staša Kušlan iz 7. razreda. Prijetno branje! Ekipa, da te skipa – novinarke in novinar OŠ Dobrepolje VELIKI INTERVJU z Urošom Gačnikom, urednikom Našega kraja Spoštovani gospod Uroš Gačnik, urednik Našega kraja. Novinarska ekipa OŠ Dobrepolje je počaščena, da ste se odzvali našemu vabilu in ste si vzeli čas za intervju. Z vami se bom pogovarjala Maja Jančar. Prvo leto vašega urednikovanja Našemu kraju je minilo. Kakšni so občutki, ko se ozrete na ta čas? Predvsem sem bil, ko sem se tega zavedel, presenečen, kako hitro lahko mine čas. Res je, februarja je minilo leto urednikovanja ter s tem izdanih že dvanajst številk Našega kraja. Februarja 2023 je bil začetek meni popolnoma neznanega področja, ki mi je v tem letu prineslo veliko osebnega napredka in možnosti vpogleda tudi v ta način komunikacije med občani. Vesel sem, da sem lahko del te čudovite zgodbe, saj menim, da je naše glasilo bogato in odraža različne dejavnosti iz življenja občanov. Morda pogrešam še kakšne prispevke z drugih področij, za katera vem, da delujejo, in jih tudi sedaj pozivam, da se opogumijo ter zapišejo nekaj misli o svoji dejavnosti. S tem povečajo svojo prepoznavnost in morda nagovorijo še kakšnega novega člana, da se jim pridruži. Kako vam uspeva ohranjati svežino in zanimanje bralcev, ko pišete o različnih tematikah in težavah občine? Ravnam se po trenutnem navdihu, pregledam oziroma spremljam dogajanja po Sloveniji, če imam možnost, se ozrem tudi na druga glasila. Bralcu sku- šam dati raznovrstnost, domačnost ter možnost, da glasilo vzame za svoje. Res je, da sem vpet v različne organizacije in je posledično mogoče lažje vse spremljati. Ker je že veliko občanov ponotranjilo glasilo in se jih veliko redno in mesečno odziva in polni strani z dogodki, za kar sem jim hvaležen, se tudi ti odzivajo in dodajo predloge, opozorijo na izzive, na katere se vedno odzovem in prispevke nato skušam vključiti v glasilo. Na ta način skušam slediti naravnemu prilagajanju ter novim smernicam, ki jih prinaša oziroma oblikuje družba. Ste si pred začetkom urednikovanja zadali kakšen moto? Ste morali napisati svoj program urednikovanja, ki mu sledite? Ob sami prijavi (odločitev ni bila lahka, saj je to velika odgovornost, po drugi strani pa velik izziv) je bilo treba predstaviti program dela. Vsekakor je treba slediti predhodno začrtanim smernicam in izvajati programsko politiko. O izvajanju in prilagajanju programa obveščam izdajateljski svet Občine Dobrepolje, s katerim odlično sodelujemo. Izdaja- teljski svet tudi podaja predloge, ki jih nato v skladu z odločitvijo izvajamo. Na sestankih pregledamo in dodamo sveže ideje, ki se seveda dopolnjujejo oziroma spreminjajo s časom, v katerem živimo. Moje vodilo pa je, da o vseh dogodkih objektivno poročam, predstavim obe plati medalje, da dam možnost vsem, ki želijo sodelovati. Spodbujam lasten angažma posameznikov, saj je težko zagotoviti prisotnost na vseh dogodkih, poleg tega pa pisec, ki področje pozna, lažje in kakovostnejše predstavi dogajanje. Ali sprejmete vse članke, ki vam jih pošljejo v objavo? Za zdaj lahko rečem, da sprejmem vse članke, ki so zapisani v bralcu razumljivi obliki in so povezani z delovanjem občine. Do sedaj sem zavrnil nekaj člankov, ki niso bili v skladu s tem, sem pa piscem prispevkov predlagal spremembe/ dopolnitve oziroma sem jim predstavil razloge za zavrnitev. Nekajkrat se je primerilo, da je o istem dogodku prišlo več prispevkov različnih avtorjev, kar je treba nato uskladiti. Vedno skušam delovati pozitivno in spodbujati pisce. Sem pa odprt tudi za prispevke, ki bogatijo glasilo in dajo bralcu nekaj več, vse v duhu informiranja in pozitivnega razmišljanja. Kako vidite svojo vlogo in prispevke v skupnosti? Če odgovoriva najprej na vloga urednika, se ta odraža s širino, ki jo urednik mora imeti. Nehote si postavljen na ocenjevanje. Treba je imeti čut sprejemanja in prepoznavanja včasih že malenkosti in 26 jih nato izpostaviti. Mediji imajo veliko moč, česar se večina ne zaveda. Svoj prispevek k skupnosti v smislu prostovoljstva ocenjujem kot način življenja, saj velik del svojega časa namenjam ravno temu. Nekaj let sem beležil porabljene ure in samo za gasilski del letno v povprečju namenim več kot 800 ur. Ponosen sem na dosedanje delo, čeprav vem, da mi je pri idejah in izvedbah težko slediti, me pa veseli, da po nekajletnem premoru največji nasprotniki idejo vzamejo za svojo in jo uresničijo. Menim, da je treba skupnost graditi, saj je le dobro utečena skupnost prvi pogoj za uspešno reševanje izzivov, ki nam jih zastavi življenje. Ko se je naša novinarska ekipa pripravljala na intervju z vami, je prišla do podatka, da ste magistrirali iz radiološke tehnologije. Je bila to vaša želja že od otroštva? Ko se zazrem nazaj v leta osnovne šole, moram priznati, da nisem točno vedel, v kaj naj se usmerim. Konec osmega razreda, ko se je bilo treba vpisati na srednjo šolo, sem kolebal med gimnazijo in poklicno tehnično smerjo. Ker sem po naravi bolj praktik in me delo z ljudmi veseli, sem se takrat usmeril na področje zdravstva, ki je bilo že takrat deficitarni poklic. Mogoče je k tej odločitvi nekaj pripomogel zgled mame, ki je bila zaposlena v UKC Ljubljana. Svoje šolanje sem nato nadaljeval na Zdravstveni fakulteti in nato v času službe tudi magistriral s področja radiologije. Trenutno delate na področju radiologije? Res je, že 22 let sem zaposlen na Onkološkem inštitutu v sektorju radioterapije – oddelek radiofizike, kjer sem zadolžen za izdelavo obsevalnih načrtov, kontrolo kakovosti, delovanja na področju varstva pred ionizirajočim sevanjem ..., del časa pa kot namestnik poveljnika Civilne zaščite za Onkološki inštitut namenim tudi temu področju. V času covida-19 sem poleg generalne in strokovne direktorice skrbel za izdelavo in izvajanje ukrepov, ki jim je nato čez čas sledila cela Slovenija. Predvsem smo želeli dobro zaščititi naše onkološke bolnike in poskrbeti za njih, saj so zaradi terapij imunsko oslabljeni in zato še dovzetnejši za najrazličnejša obolenja, ki za posameznika niso posebna težava, pri njih pa se te stvari lahko ••• Iz vrtca in šole ••• zakomplicirajo in tragično končajo. Občasno še pomagam v Zdravstvenem domu Litija, kjer na področju slikanja pljuč in zob zmanjšujem čakalne vrste, za kar me je zaprosila nekdanja kolegica. Trenutno je povpraševanje po našem profilu veliko in dela nikoli ne zmanjka. Kako ste združili svoje znanje iz radiološke tehnologije z delom na Onkološkem inštitutu? Kot radiološki inženir imaš možnost delovati na treh področjih: diagnostika, nuklearna medicina in radioterapija. Po zaključku vojaškega roka sem dobil povabilo na razgovor na zadnjo dejavnost, v kateri sem ostal do danes, čeprav me tudi diagnostika veseli, saj sem delček življenja preživel na urgenci UKC Ljubljana, kjer sem imel možnost začutiti utrip dela z urgentnimi bolniki. Medicina je zanimiva, zahtevna ter zahteva popolno predanost. Da slediš vsem smernicam, se je treba tedensko izpopolnjevati in izobraževati. Podobno je verjetno tudi v drugih panogah, le da je tu razvoj na mesečni ravni. Ste tudi član Združenja radioloških inženirjev Slovenije. Imate tudi tam kakšno vlogo? Že kot pripravnika so me sodelavci povabili in me včlanili v takrat Društvo radioloških inženirjev Slovenije, kjer sem zastopal radioterapijo. Pozneje sem na prigovarjanje kolegov prevzel in kar dvanajst let vodil društvo kot predsednik društva. Nato sem se malo umaknil z vodstvenih funkcij ter tako zadnje štiri leta izvajam naloge blagajnika. Veseli me povezovanje vseh kolegov po Sloveniji. Naj omenim, da je v društvo včlanjenih več kot 800 kolegov, kar je okoli 80 odstotkov vsega strokovnega kadra tega strokovnega področja. Koliko ste bili stari, ko ste vstopili h gasilcem? Že kot mlad fant sem se takoj po vstopu v osnovno šolo na povabilo starejših gasilcev odzval in začel gasilsko pot. Te stvari se tudi danes niso spremenile, saj običajno gasilci v svoje vrste vabimo mlade, stare šest let in več. Kaj vas je k delu v gasilskem društvu pritegnilo in kako vpliva na vaše življenje? Naš kraj ■ april 2024 V samem začetku je veliko vlogo imelo druženje s prijatelji, sovaščani, pozneje je svoje prispevala tekmovalna dejavnost, z leti in usposabljanji pa je prevladal čut za pomoč bližnjemu, čut za graditev skupnosti, ki je povezana in lahko naredi veliko dobrega za sokrajane. Gasilstvo je zadnjih 25 let velik del mojega življenja, saj želim idejo prostovoljstva dnevno udejanjati. V teh letih sem pridobil nekaj znanja in izkušenj, ki jih s pridom kot inštruktor predajam mladim na tečajih v organizaciji GZS, ki poteka na lokaciji URSZ Ig pri Ljubljani. Trenutno ste predsednik gasilske regije Ljubljana II. Kaj zajema vaše delo in kakšne so vaše odgovornosti v tej vlogi? Oktobra 2023 sem na kongresu Gasilske zveze Slovenije zaključil desetletno udejstvovanje na področju predsedovanja regijskemu svetu Regije Ljubljana II. Priznati moram, da je bila to posebna izkušnja, ki mi je dala popoln vpogled v dejavnost gasilske organizacije na najvišji državni ravni. V tej vlogi sem povezoval delovanje gasilskih zvez: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok, Ribnica, kot najvišji predstavnik gasilske organizacije sodeloval na številnih proslavah, tekmovanjih, dogodkih in intervencijah. Spodbujali smo delo mladine, članic in veteranov ter poudarjali pomen medgeneracijskega dialoga. Vsekakor smo veliko pozornost namenili operativni pripravljenosti društev, kar je osnova in vodilo vseh gasilskih organizacij. Kot član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije sem imel priložnost sooblikovati in predlagati spremembe, ki pomembno vplivajo na razvoj gasilskih organizacij po vsej državi. Nalog je seveda še veliko več, bi pa najin pogovor posledično trajal veliko dlje, zato sem jih izpostavil le nekaj. Veliko lepih spominov in novih poznanstev in prijateljstev se je spletlo v teh letih. Pojete tudi v moškem pevskem zboru. Kaj vas je pripeljalo k petju v zboru? Res je, že več kot 30 let prepevam v zboru. Pred tem smo imeli kot mladi fantje nekaj let zasedbo, kjer smo prepevali pesmi, nastopali, se družili in se skratka imeli fino. Ker so bili v veliki večini naši očetje člani Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, odločitev, da se pridružimo zboru, ni bila vprašljiva. Veliko je Naš kraj ■ april 2024 lepih in posebnih dogodkov, katerih del si, če se pridružiš najrazličnejšim skupinam. Petje je v naši družini prisotno že več generacij. Naj omenim svojo staro mamo Marjeto Menard, ki je bila dolgoletna cerkvena pevka, solistka in so jo vsi poznali. Njeno strast do petja sta nadaljevala tako oče kot mama, posluh in glas pa smo podedovali vsi trije otroci. Verjetno pevsko bolj prepoznate mojo sestro Tino, ki namenja temu talentu posebno pozornost. Zbir vsega je verjetno razlog, da še vedno prepevam, se pa žal dogaja, da trpi moja prisotnost na vajah, saj zaradi vseh naštetih dejavnosti udeležba velikokrat šepa. Kljub temu pa se vedno potrudim, da si vzamem čas za pevske vaje, saj je na vajah prijetno, velikokrat se nasmejimo, naučimo kaj novega. Na tem mestu povabim vse mlade fante, da se nam pridružijo, saj moramo zbor nujno pomladiti. Kako vam uspe ohraniti motivacijo in strast do vseh teh vlog in odgovornosti? Vedno znova me motivira vera v ljudi. Res je, da me nekateri zaradi svojega nepoznavanja nato razočarajo, vendar mi po nekaj dneh razmišljanja to ne vzame volje in nato še z večjim veseljem in žarom delam, kar me veseli in izpopolnjuje. Rad imam akcijo, rad imam nove izzive, rad udejanjam ideje, zato mi motivacije ne zmanjka. ••• Iz vrtca in šole ••• Prosti čas, kaj je to?  Če mi poleg vseh dejavnosti uspe najti čas, rad pogledam kakšen dober film žanra triler, drama ali akcija. V lepih dneh se rad prepustim užitku vetra v laseh ter se z motorjem popeljem na različne destinacije naše lepe Slovenije. Je pa res, da veliko krajev po Sloveniji spoznavam kot predsednik ocenjevalne komisije, kjer izvajam kontrolo nad znanjem usposobljenosti operativnih gasilcev. Odzval sem se tudi klicu domovine in kot pogodbeni pripadnik Slovenske vojske kakšen mesec preživim tudi v tej uniformi. Tako da prostega časa ni oz. poskrbim, da je kakovostno zapolnjen. Kako se vidite v prihodnosti v teh vlogah in kakšne cilje si postavljate? Počasi bo treba opustiti določene vloge, saj nisem več najmlajši. Vse večjo vrednost prepoznavam v kakovosti preživetega časa, ki ni stresen, je raznovrsten in življenje izpopolnjuje. Cilji so več ali manj, hote ali nehote, doseženi. Želim polno, mirno življenje v sožitju in sobivanju družine ter prijateljev. Na katere dosežke ali projekte v teh različnih vlogah ste najponosnejši? Pretekli projekti me vsekakor veselijo, sem pa najbolj vesel, da imam tri zdrave otroke, ki jim želim dati zgled vključevanja v različne dejavnosti, priučiti delavnost ter jih učiti veščin za življenje. Imate sploh kaj prostega časa? Če da, kaj počnete takrat? Kakšne spomine imate na šolanje na naši šoli OŠ Dobrepolje? Ali je v Planica 2024 Besedilo in foto: Staša Kušlan V četrtek, 21. marca 2024, smo se učenci sedmih razredov OŠ Dobrepolje in PŠ Struge odpravili v Planico navijat za naše smučarske skakalce. Zbrali smo se že ob 6.30 pred šolo na Vidmu, kjer smo dobili malico. Ob 6.45 smo se z avtobusom odpeljali proti Gorenjski. Po uri in pol smo prispeli v Planico. Že iz avtobusa smo si ogledali nekaj skokov. Pogled je bil nepredstavljiv. Nato smo odšli iz avtobusa in učiteljice so nam razdelile kape, vstopnice in nalepke. Pomalicali smo, nato pa si poiskali mesto za navijanje. Ogledali smo si del treninga in kvalifikacije. Po 27 času vašega šolanja na šoli obstajal šolski časopis? Če da, ali ste bili del novinarske ekipe? Na šolanje imam veliko lepih spominov. Predvsem na druženje po šoli in med odmori ter res krasne generacije sošolcev. Prav tako se z velikim spoštovanjem spominjam svojih učiteljev, ki so se razdajali in nas poleg poučevanja tudi vzgajali za življenje. Veseli me, da je tudi sedaj veliko učiteljev lahko zgled, me pa osebno moti dejstvo, da zaradi trenutnih omejitev vzgoja s strani učiteljev ni več možna v taki meri in obliki, kot je bila nekoč. Šolski časopis takrat ni izhajal ali pa se vsaj jaz ne spomnim, imeli smo dramski krožek, katerega del sem bil, ter športne dejavnosti, kar nam je bilo – predvsem fantom – takrat ljubša izbira. Veseli me, da sedaj obstaja novinarska ekipa, vedno z veseljem preberem vaše prispevke, s katerimi bogatite naše glasilo. Zato vam ob tej priložnosti iskreno čestitam za vse delo; čestitam tudi vsem mentorjem, ki vas pri tem usmerjajo. Gospod Uroš Gačnik, hvala za vaše odgovore in veliko veselja pri vašem delu na vseh področjih. Hvala vam, sem vesel in počaščen, da ste me prepoznali kot zanimivo osebo, vredno intervjuja. Želim vam, da bi svojo dejavnost tudi v prihodnje nadgrajevali in postali redni dopisniki, tudi ko zaključite šolanje. želji smo si lahko kupili pripomočke za navijanje ali pa kaj sladkega. Navijačev je bilo res veliko. Ogled skokov je organizirala Zavarovalnica Triglav, ki že kar nekaj let pelje otroke v Planico. Uspešnih poletov je bilo kar nekaj; tudi iz naše reprezentance, za katero smo zelo (glasno) navijali. Žal smo videli tudi nekaj padcev. Po koncu poletov je nastopila skupina LPS, za njimi je imela nastop Zavarovalnica Triglav, za tem pa še skupina Joker Out. Prizorišče smo zapustili med govorom predstavnika Zavarovalnice Triglav. Dan je bil poln nepopisnih občutkov, zato si želim, da se še kdaj ponovi. 28 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ april 2024 Čaj za mamico V mesecu marcu smo se spomnili naših mamic, ki so praznovale materinski dan. In na ta dan smo se v prvem razredu prav posebej pripravljali. Ines P. Šilc Narava se je začela prebujati: trava je začela rasti, drevesa zeleneti, znanilci pomladi pa so pokukali na plan. O teh smo se pogovarjali tudi pri pouku, jih našteli in se o njih podučili. Nato smo odšli v bližnji gozd in na travnik. Tam smo jih tudi poiskali. Spoznali smo, da so nekateri znanilci pomladi tudi užitni. Med njimi so pljučnik, lapuh, vijolica in trobentica. In ko smo jih takole iskali v širši okolici naše šole, smo dobili čudovito idejo: mamicam bomo za njihov praznik poklonili čaj! Dober teden pred 25. marcem smo se skoraj vsak dan odpravili proti gozdu. Obuti v škornje in z vrečko v rokah smo vsaj eno uro na dan tekali po okoliških poteh in na koncu že prav tekmovali, čigava vreča bo polnejša. Ko smo se vrnili v šolo, smo poiskali prostor, kjer so se naša nabrana zelišča sušila. Vsak dan smo opazovali, kako hitro so se »krčile« naše nabrane rožice, zato smo imeli še toliko večjo motivacijo, da smo jih znova in znova hodili nabirat. Kupili smo tudi kozarčke, jih napolnili s posušenim cvetjem in čaj je bil pripravljen. Da bi bilo uživanje ob čaju res sladko, smo poskrbeli še za piškote. En dan smo OBVESTILO IN POVABILO Vse otroke, ki bodo v šolskem letu 2024/2025 obiskovali prvi razred, vabimo k vpisu na verouk. Kdor ga bo obiskoval, naj pride na vpis v nedeljo, 19. maja, po dopoldanski maši, ki je ob 10.30 v farni cerkvi. Vpis bo potekal v učilnici verouka. Veroučiteljica: Marija Žnidaršič tako namenili tudi peki, kjer je vsak pomagal po svojih najboljših močeh. Ko so bili piškotki pečeni in zapakirani v vrečke, sestavine za čaj pa zatesnjene v kozarčku, je bilo naše darilce pripravljeno. Ampak to še ni vse. Učenci so dobili prav posebno nalogo: k čajanki so morali povabiti vse družinske člane, svoje druženje fotografirati, fotografijo pa poslati svoji učiteljici. V šoli smo pogledali njihove utrinke in vsak učenec je bil ponosen, da je s čajanko dan polepšal celi družini, ne le svoji mamici. ■ Naš kraj ■ april 2024 29 ••• Iz vrtca in šole ••• Prireditev ob materinskem dnevu na PŠ Struge V torek, 19. marca 2024, smo na PŠ Struge za krajane pripravili lepo prireditev v počastitev materinskega dne. Zapisale učiteljice: Mojca, Andreja, Karmen, Mateja Ob 18.00 se je avla PŠ Struge napolnila z družinami naših učencev. Povezovalki prireditve Lana in Maša sta dobro uro na oder vabili različne točke: učenci 1. in 2. razreda so se predstavili s spletom ljudskih plesov in pesmi, gospod župnik Ma- rinko je skupaj s Potiskavčani predstavil vas Potiskavec, učenci 4. in 5. razreda so odplesali na morje, člani otroškega pevskega zbora so mamicam podarili dva majcena šopka in se poigrali z besedami, ki se rimajo, sledile so angleške točke, člani dramskega krožka so zaigrali igro o posebnem večeru, prireditev pa so zaključili naši harmonikarji. Ker pa nam 30 LET VRTCA V DOBREPOLJU VABILO NA SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 30-LETNICI PREDŠOLSKE VZGOJE V DOBREPOLJU, KI BO V PETEK, 24. 5. 2024, OB 18. URI V ŠPORTNI DVORANI DOBREPOLJE. otroci in strokovni delavci vrtca mame res veliko pomenijo, so se čisto na koncu prireditve vsi učenci postavili na oder in res iz srca povedali, zakaj je njihova mama nekaj posebnega. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim: najprej seveda učencem in mentorjem, zahvala tudi gospodu podžupanu dr. Jerneju Staretu, ki se je odzval vabilu in poskrbel, da bodo spomini za vedno zapisani na fotografijah. Najlepša hvala tudi Janiju Žnidaršiču, ki je poskrbel za ozvočenje in spremljavo na harmoniki. Drage naše mame in babice, gotovo se ne da v denarju meriti, koliko smo vam dolžni za ves trud, potrpljenje, objeme in spodbudne besede. Zagotovo pa se da izmeriti, koliko ljubezni je v srcih vaših otrok, ki so pripravljali prireditev. V dneh pred prireditvijo so vaši otroci prijemali v roke škarje, lepilo, barvice, žago, brusni papir, vrtalnik in z veliko vnemo izdelovali presenečenja za vas, drage mame. Vse, kar so naredili, so delali z ljubeznijo, trudom in mislijo na vas. Res sta iz njih izžarevala hvaležnost in ponos! Da si lahko brezskrben otrok, moraš imeti skrbno mamo in ata. Da si lahko vesel otrok, moraš imeti še sestro in brata. Dobro je še, če imaš mačko, psa, drevo in reko. Ni pa tako pomembno, da imaš računalnik, motor in moderno obleko. (Neža Maurer) 30 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ april 2024 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje ● tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Predstavitev strokovne monografije z naslovom Planšarstvo v Bohinju: Vse svoje življenje sem pustil v siru naše cenjene etnologinje Anke Novak V knjižnici Dobrepolje je potekala predstavitev novega knjižnega dela z naslovom Planšarstvo v Bohinju: Vse svoje življenje sem pustil v siru, katerega avtorica je naša spoštovana in cenjena etnologinja gospa Anka Novak. mag. Tatjana Dolžan Eržen Gospa Anka je bila kot kustosinja etnologinja v Gorenjskem muzeju zaposlena v letih med 1959 in 1992. V tem času je intenzivno raziskovala tudi bohinjsko planšarstvo. Predstavljena knjiga je rezultat njenega več desetletnega dela tako na terenu v planinah kot pri zbiranju informacij med domačini ter študiju literature in arhivskih virov. Gre verjetno za najbolj celovit pregled bohinjskega planšarstva na enem mestu doslej. Knjigo je predstavila urednica Saša Roškar, etnologinja in kulturna antropologinja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki se je več let posvečala urejanju in pripravi na izdajo knjige. Knjižno delo je izdal Gorenjski muzej, njeno pripravo pa sta sofinancirala Javni zavod Triglavski narodni park in Turizem Bohinj. Z nami je bila tudi muzejska svetovalka mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je predstavila katalog predmetov, ki jih je Izšlo je novo obsežno strokovno knjižno delo naše etnologinje Anke Novak, ki je rezultat njenega več desetletnega raziskovalnega dela na področju planšarstva. Anka Novak zbrala v Planšarskem muzeju. Na dogodku je bil med drugim predvajan digitaliziran film Planšarstvo v Bohinju, ki sta ga posnela Anka Novak Avtorica knjige gospa Anka Novak z urednico Sašo Roškar in muzejsko svetovalko mag. Tatjano Dolžan Eržen. in Naško Križnar leta 1978. Predstavitve knjige se je udeležilo obsežno število obiskovalcev, med njimi tudi priznani poznavalci različnih strokovnih področij, s katerimi je gospa Anka spletala vezi v času svojega predanega raziskovalnega dela. Strokovni opus etnologinje Anke Novak je neizmerljiv, njen prispevek k ohranitvi in obeleženju naše lokalne in nacionalne kulturne dediščine pa zagotovo neprecenljiv. Naj spomnimo, da je gospa Anka prejela Valvazorjevo nagrado za življenjsko delo v muzejski stroki in Murkovo priznanje za življenjsko delo v etnologiji. ■ Predstavitve knjige se je udeležilo zelo veliko obiskovalcev, saj je raziskovalno delo gospe Anke izjemno cenjeno v stroki, njena predanost in doprinos pa sta prepoznana in vrednotena tudi v lokalni in širši skupnosti. Naš kraj ■ april 2024 31 ••• Kultura ••• Sprejemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje Pomlad je tu in z njo prihajajo sprejemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje! Učiteljice in učitelji Glasbene šole Grosuplje se veselimo novih malih umetnikov, ki si želijo stopiti na pot glasbenega izobraževanja. Vabimo vas v svoje vrste, kjer bomo skupaj spoznavali skrivnosti in lepote življenja z glasbo. Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman Rezultati s tekmovanj, številni učenci, ki nadaljujejo glasbeno pot na višjih stopnjah glasbenega izobraževanja, koncerti in prireditve, na katerih redno sodelujemo, visokokakovostni seminarji v organizaciji šole in gostovanja mladih glasbenikov tako doma kot na tujem, so kazalniki kakovosti Glasbene šole Grosuplje, ki sodi v sam vrh slovenskega glasbenega šolstva in je predvsem rezultat strokovnosti, trdega dela in predanosti naših glasbenih pedagogov. Zato odločitev za vpis ne bo težka! Pedagogi Glasbene šole Grosuplje se zavedamo pomena glasbe in glasbenega izobraževanja za celovit ter vsestranski razvoj otrok, zato želimo čim večjemu številu omogočiti sodelovanje v svojih glasbenih programih. Delovanje javnih glasbenih šol ureja Zakon o glasbenih šolah, ki v svojem 23. členu pred vpisom v glasbeno šolo predpisuje sprejemni preizkus (»Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega Pridruži se nam na sprejemnih preizkusih Glasbene šole Grosuplje 25. maja in 1. junija od 9. do 12. ure ter 21. maja od 18. do 20. ure v prostorih Jakličevega doma. www.gsg.si preizkusa. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena je vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v program glasbene in plesne pripravnice mogoč brez sprejemnega preizkusa«). Zakonu seveda sledimo tudi na naši šoli, a zagotavljamo vam, da sprejemni preizkusi niso nikakršen bavbav. Ne ustrašite se jih! Pričakujemo vas med 21. majem in 1. junijem 2024 v Grosuplju, Dobrepolju, Ivančni Gorici, Zagradcu in na Škofljici. Več informacij na: www.gsg.si. ■ Petdeset let Glasbene šole Grosuplje Glasbena šola Grosuplje letos praznuje 50 let svojega delovanja. Ob svojem jubileju se s koncerti predstavljajo vsi oddelki šole v vseh šolskih okoliših – v Grosuplju, Ivančni Gorici, Dobrepolju in na Škofljici. Za zdaj smo lahko prisluhnili godalnemu, trobilnemu, kitarskemu in harmonikarskemu oddelku, naslednja pa se bosta predstavila oddelek nauka o glasbi ter oddelek solopetja, citer in tolkal. Neža Hrovat, foto: Robert Petrič V februarju 2024 je minilo 50 let, odkar se je v Glasbeno šolo Grosuplje vpisalo prvih 67 učencev. Danes je z osmimi oddelki ter s številnimi komornimi skupinami, z orkestri in s pevskim zborom gonilo glasbene umetnosti v našem okolju. Svoj jubilej praznujejo z nizom koncertov vseh svojih oddelkov, na katerih se predstavijo učenci matične šole in vseh podružnic. 32 ••• Kultura ••• Leto koncertov je na Vidmu odprl godalni oddelek, ki je svojo pot začel v šolskem letu 1995/1996 in velja za drugi najštevilčnejši oddelek na šoli. Naslednji se je s svojim koncertom v Ivančni Gorici predstavil trobilni oddelek, ki je na glasbeni šoli prisoten že vseh 50 let. Danes trobila žal sodijo med deficitarne inštrumente, a po zaslugi Glasbene šole Grosuplje lahko v naših krajih še vedno prisluhnemo rogu, pozavni, tubi in drugim trobilom. Praznovanje 50. obletnice je šola nadaljevala na Škofljici, kjer sta se s koncertom predstavila kitarski in har- Naš kraj ■ april 2024 monikarski oddelek. Na njem so nastopili solisti, dve komorni skupini ter kitarski in harmonikarski orkester. Glasbena šola bo z oddelčnimi koncerti nadaljevala vse do decembra. ■ Umetniška zbirka Kroples z gradiča Zavrh v Narodni galeriji Zasebna umetniška zbirka Kroples z gradiča Zavrh pri Spodnji Slivnici je razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani. za katerega so prav te umetnine nastale in mu s svojim bistvom pripadajo.« Lastnik Stanislav Kropušek pa je v uvodu dodal: »Ta zbirka je nastala zaradi neomajnega prepričanja, da je slovenska umetnost neizmerno dobra in čudovita.« V katalogu so reproducirana dela sama, k polnemu vtisu umetnine pa gotovo prispevajo tudi ustrezni okvirji, saj je lastnik inženir lesarstva in je temu detajlu pri vsaki antikviteti posvečal dodatno pozornost. Razstava je na ogled postavljena samo še do 14. julija 2024, zato je do takrat priložnost, da si jo ogledamo. ■ Povzel Drago Samec Umetniška zbirka Kroples je zbirka podjetja za izvoz in uvoz lesa in lesnih izdelkov Kroples s Spodnje Slivnice. Direktor Stanislav Kropušek je desetletja obnavljal dvorec in ga v iskanju lepote opremil z umetninami, katerih izbor je predstavljen na razstavi. Pri rasti zbirke se je posvetoval s strokovnjaki, z nasveti pri nakupih mu je pomagal predvsem galerist Franci Novak, in vsi predmeti imajo provenienco, certifikat in vso potrebno dokumentacijo. Tudi zato je zbirka lahko predstavljena v Narodni galeriji. Na razstavi je na ogled 66 umetnin 30 slovenskih umetnic in umetnikov, katerih »skupna lastnost je etnični poudarek«, in tako lahko prvič vidimo nekatera imenitna dela, če omenimo samo, da lahko vidimo petmetrsko Panoramo z Dobrača koroškega slikarja Marka Pernharta, ki jo sestavljajo štiri posamezne in povezane slike, pa izgubljeno sliko Ivana Groharja Pred poroko, zgodnja dela Zorana Mušiča, tudi Maksima Gasparija in Hinka Smrekarja, Gvidona Birolle, Metke Krašovec … Med predstavljenimi je tudi namizna svetilka Franceta Kralja iz leta 1931, ki so jo v katalogu opredelili kot »vitalistična oda bivanja«; umetnik Tone Kralj pa je zastopan z dvema podobama, z Godci (Kurentom, 1934) na mavčni podlagi in upodobitvijo Marije z Jezusom (1940) na Podoba Kurenta (1934) umetnika Toneta Kralja iz Dobrepolja Mali Osojnici z ozadjem simbola slovenstva Blejskim otokom. Ob razstavi je izšel še zajeten katalog z reprodukcijami in umetnostno-zgodovinskimi pojasnili. V predgovoru kataloga je direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki izpostavila zbirateljevo estetsko hotenje: »Iz umetniške zbirke Kroples izžarevajo zbirateljeva strast, ljubezen in predanost slovenskemu kulturnemu izročilu, zato jo lahko postavimo za zgled premišljene zbiralne politike, za zgled zavesti, da dediščina pripada vsem, in zgled razumevanja za bogatitev okolja, Slika Toneta Kralja Marija z Jezusom (s pogledom na Bled z Male Osojnice, 1940). Pot k umetnosti ne vodi skozi udoben atelje brezkrbnosti in sanj. Nasprotno, pogosto je trnova in neverjetno mukotrpna, vendar me vseeno privlači z nepremagljivo močjo. Wolfgang Amadeus Mozart Naš kraj ■ april 2024 ••• Kultura ••• 33 France je rekel: »Ta Radio Mlajku je samu ze enkrat nastuopat, tu naj ze večkrat!« Zmotil se je, Radio Mlajku deluje že več kot 20 let! Tokratni pogovor sem naredil v sosednji Občini Ribnica. Pogovarjal sem se z Marušo, Katjo, Anjo, Nino in Gregorjem. Vsi so Hrovačani, ki pa jih je življenje razkropilo po celi Sloveniji. Še vedno pa se radi vračajo v domačo vas, kjer prirejajo različne prireditve. Najljubša ostaja gledališka improvizacija Radio Mlajku. Ljubiteljski igralci radi povedo, da jih družijo predvsem ljubezen do narečja, prijateljstvo in humor, smeh in še enkrat humor. Uroš Gačnik, foto: Žiga Lovšin Maruša, kaj je Radio Mlejku? Za vse, ki jih frekvence še niso dosegle, naj povem, da je Radio Mlajku zasedba štirih gostobesednih ženičk in enega manj zgovornega, a zato nič manj brihtnega gospoda, ki s svojimi nastopi ne razveseljuje zgolj dobrega humorja vajenih ribniških ušes, ampak je prepričala že marsikaterega tujega gosta. V 20-ih letih delovanja je zabavna druščina naštela kar 198 nastopov in bo ravno ob 20. rojstnem dnevu imela svoj 200. nastop. Razveseljuje jih dejstvo, da se ljudje radi nasmejijo njihovim šalam, tudi tistim, izrečenim na njihov račun, kar še enkrat dokazuje, da so Ribničanje narejeni iz pravega testa. Nina, kje se je rodila ideja o vaši frekvenci? Danes, ko je razvoj komunikacijske tehnologije še vedno v pospešenem teku, si težko zamislimo dan brez svežih svetovnih novic, mobilnega telefona, spleta in dobre radijske frekvence. V času, ko je iz kuhinj še dišalo po svežem domačem mleku in ko je novi dan še naznanjal hi- šni petelin, se je do dobre novice, resnične ali ne, dalo priti predvsem in tudi pri zbiralnicah mleka. V spomin na te čase je mladina iz Hrovače pred 20-imi leti ustanovila improvizacijsko igralsko zasedbo Radio Mlajku, ki tako kot večina današnjih medijev vsakodnevne aktualne dogodke pobarva s kančkom dramatičnega in akcijskega momenta. V nasprotju z aktualnim medijskim poro- čanjem pa sta cilj tega radia predvsem dobro počutje in smeh po prejemu nove informacije. In naj povemo, da smo takrat kot nadobudni pokovci želeli presenetiti našega sovaščana Janeza Škrabca za njegov rojstni dan. Vedeli smo, da ceni Hrovačane, predvsem pa smo vedeli, da mu ne bo krivo, če se v pristnem ribniškem narečju pohecamo na njegov račun. Navdušenje je bilo veliko in drugo je le še preteklost! V igralski zasedbi deluje več članov? Iz frekvenc Radia Mlajku se oglašajo štiri gostobesedne ženičke in eden manj zgovoren, a zato nič manj pameten gospod. Pod rutami in klobukom se skrivajo rojeni Hrovačani, ki so svoj pečat v Ribnici pustili tudi kot Gledališka skupina VETD Hrovača. Njihove like odlikujejo karakterne lastnosti, v katerih se lahko najde vsak posameznik: France (igra ga edini moški predstavnik Gregor Prelesnik) je copata, mediator, razgledan, največji kmet v vasi, ki rad zahaja v lokalno gostilno Lobajnca. Je redkobeseden, a tisto, kar pove, drži. Johana (igra jo Nina Demšar) je velika 34 poznavalka vseh ljudi. Rada hodi na oddih v hotel Delfin v Izolo. Za krilo se je še pri štiridesetih drži sin Franci. Mica (igra jo Anja Bolha) je tiha dolgoletna vdova, ki se malokrat prepira. Če ne bi bila v družbi opravljivk, bi jo lahko zamenjali za navadno ženico. Ima najmanj mleka. Rada hodi k frizerki Danici. Franca (upodablja jo Maruša Prelesnik Zdešar) je krščanska duša, ki pogosto hodi na Brezje k Mariji Pomagaj. Ves čas se križa in slepo zaupa župniku. Tudi penzion mu rada nese, samo da dobi odpustek. Pavla (pod njeno ruto se skriva Katja Prelesnik) ima sorodnike po celi Ribniški dolini. Zelo hitro govori in vedno hoče biti najpametnejša. Mlekarice in mlekar jo težko preglasijo. Ima borčevsko penzijo. Katja, ali lahko obiskovalci vaših prireditev vlečejo vzporednice z navadami, ki so jih ali jih še gojijo danes? Hrovačani se najbolj zabavajo ob pripravah na nastope. Takrat iz njih bruhajo ideje o dogodku ali osebi, za katero bodo nastopili. Radi se spominjajo be- ••• Iz društev ••• sed svojih starih mam iz časov, ko so še na sredi vasi nosili »mlajku«. Vse so rade zatrjevale, da se ob srečanjih in čakanju na »mlajkarja« ne razširijo najbolj vroče novice, a že laični opazovalec bi si upal trditi drugače. Vroče so bile debate sredi vasi, verjamem, da je tako tudi drugje. Anja, boste imeli kmalu kakšno predstavo? Ob lanskoletni okrogli obletnici smo se »mlajkarji« odločili, da vas ponovno povabimo na večer pristnega smeha v Športni center Ribnica. Ljubiteljski igralci radi povemo, da nas družijo predvsem ljubezen do narečja, prijateljstvo in humor, smeh in še enkrat humor. Maruša, bo letošnje leto na prireditvi kakšno posebno presenečenje v obliki gostov ali programa? Po toliko uspešnih nastopih in veselju, ki ga že vrsto let prinašajo naše šale, je na mestu, da humorju in praznovanju rojstnega dne posvetimo celovečerni dogodek. Kljub temu da imamo dobro namazane jezike, ki se zlepa ne utrudijo, smo se odločili, da za to posebno priložnost Naš kraj ■ april 2024 v goste povabimo tudi Tilna Artača, Žigo Bižala in Romana Zupančiča, ki bodo Večer Radia Mlajku napolnili tudi z dobro glasbo. Da bo večer še prijetnejši, smo se obrnili tudi na znano voditeljico s TV-zaslonov Bernardo Žarn in njenega nepogrešljivega sovoditelja v oddaji Nedeljsko popoldne Jožeta Robežnika. Ja, tega bi zagotovo lahko povabili kot posebnega reporterja Radia Mlajku, če bi le znal ribniško narečje. In če bi ga, seveda, med svoje ženske spustil France. Edini moški v ekipi večkrat sicer ostane brez besed, a so tiste, ki jih izreče naglas, toliko bolj sočne in zabeljene. Torej velja povabilo, da se v nedeljo, 19. maja 2024, obeta večer humorja, spektakel, ki prinaša mnogo presenečenj, ki se spodobijo za okrogle rojstnodnevne zabave. Tokrat bodo nastopili tudi njihovi najmlajši člani, otroški Radio Mlajku, a ne pričakujte samo humorja, pričakujte še več … so mi zaupali viri okrog Radia Mlajku. Me pa dodajamo, da so vstopnice na voljo na Petrolih, v trafiki Ribnica in na prodajnem mestu: www.mojekarte.si. ■ Kolaž dejavnosti v PGD Videm - Dobrepolje Poleg intervencij in preostalega operativnega dela smo člani PGD Videm - Dobrepolje v zimsko spomladanskih mesecih opravili najrazličnejše naloge. Uroš Gačnik Veliko časa smo namenili pripravam ekip mladih gasilcev, ki so se uvrstili na regijsko tekmovanje v gasilskem kvizu, ki je potekalo v Loškem Potoku. Regijske ravni se udeležijo ekipe, ki so dosegle najboljše rezultate v posameznih gasilskih zvezah: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok, Ribnica. Mladi so prikazali veliko znanja, ki jim bo koristilo tudi pri drugih dejavnostih, ter pri tem dosegli: pionirji 6. in 15. mesto, pripravniki pa so zasedli 11. mesto. Zahvala vsem tekmovalcem, ki ste redno obiskovali vaje, in mentorjem, ki požrtvovalno namenjate svoj prosti čas za našo prihodnost. Starejši kolegi in kolegice so se usposabljali na rednih operativnih vajah: Tako smo v sredo, 28. februarja, v ve- černih urah izvedli redno mesečno vajo. Ponovili smo trodelni napad, sestop v prostor z lestve ter načine prezračevanja prostorov. V sredo, 13. marca, smo izvedli operativne vaje iz prezračevanja prostorov. Odpravili smo se na objekt, kjer smo v praksi preizkušali nadtlačno, podtlačno in hidravlično prezračevanje. S pomočjo dimnih naprav smo realno prikazali gibanje dimnih plinov, ki so v primeru pravega požara nevarni za dihala. Zadnjo sredo v marcu smo načrtovali uspo- Naš kraj ■ april 2024 sabljanje s področij: gašenje požara, postavitev vozil, priprava napadalnih ekip, priprava cevovoda B, priprava cevovoda C, delo ekipe gašenja zunaj, delo ekipe v notranjosti in delo ekipe na strehi. Žal nam je zagodlo slabo vreme, zato smo nekaj vaj izpeljali teoretično. Da nismo le ponavljali, smo svoje znanje s pridom uporabili na treh intervencijah: V sredo, 6. marca, smo ob 16.37 skupaj s PGD Zagorica posredovali v Zagorici, kjer je prišlo do padca osebe z višine. Poškodovano osebo smo oskrbeli in predali reševalcem NMP. Nato pa je bila prepeljana s helikopterjem v UKC Ljubljana. V četrtek, 7. marca, smo ob 12.33 35 ••• Iz društev ••• odhiteli v Predstruge na pomoč oboleli osebi. Spremljali smo njene življenjske znake do prihoda dežurne zdravnice in reševalcev NMP. V ponedeljek, 25. marca, smo ob 19.28 dobili poziv na preventivni pregled po pogašenem dimniškem požaru. Gasilci PGD Videm - Dobrepolje in PGD Kompolje smo požarišče pregledali s termokamero in izmerili prisotnost nevarnih plinov v notranjosti stanovanjske hiše. Lastnik je že pred našim prihodom učinkovito pogasil požar, ki se je že širil v izolacijo hiše. Prisebnemu in hitremu ravnanju lastnika ter gasilskemu znanju domačih se imamo zahvaliti, da večje posredovanje ni bilo potrebno. V preteklih mesecih smo se lotili tudi vzdrževalno-obnovitvenih del v notranjih prostorih gasilskega centra. Trenutno smo v fazi prenove dotrajanih sanitarij ter kuhinje, ki je potrebovala popolno prenovo, saj je bila do sedaj »sestavljena« iz pohištva ter opreme, ki smo jih pred 20 leti dobili v dar in so bili že rabljeni. Več o tem projektu pa v naslednji številki. ■ Vključevanje ženske moči v PGD Videm - Dobrepolje V preteklem mesecu smo članice namenile veliko časa za povezovanje, izobraževanje, mentorstvo in operativo. Zala Zevnik Mesec marec smo začele s presenečenji. Ob osebnih praznikih članic smo se zbrale in poveselile s slavljenkami, kar nam je dalo dodatnega zagona za delo v društvu. Poleg sodelovanja na rednih operativnih vajah, ki jih pripravljajo naši člani, smo 36 imele tudi dve dodatni vaji spoznavanja opreme v našem vozilu GVC. Poznavanje gasilske opreme in orodja nam bo koristilo na usposabljanjih in intervencijah. Pet naših članic se trenutno izobražuje za čin gasilca in so še posebno motivirane za dodatna znanja. Ravno tako se udeležujemo intervencij, na katerih utrjujemo pridobljeno znanje. ••• Iz društev ••• Ker brez ženske roke v hiši ne gre, smo vedno pripravljene priskočiti na pomoč. Tako smo za namen žalne seje očistile zaprašen gasilski dom, ki je trenutno v fazi prenove. Se pa že veselimo generalnega čiščenja in nadaljnjega druženja v prenovljenih prostorih. Mentorjem mladine smo pomagale pri izvedbi izobraževanj in pripravi otrok na tekmovanja. Naš kraj ■ april 2024 Ogledale smo si tudi tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki je potekalo v Ivančni Gorici. Članom se želimo zahvaliti za povabilo v njihove vrste, podporo in spodbudo. Vedno znova smo navdušene, ko dobimo potrditev, da smo vam v pomoč. ■ Operativne vaje s PGD Preska - Medvode Skupina gasilcev pripravnikov se je 16. marca udeležila regijskega tekmovanja v kvizu, ki je potekalo v Loškem Potoku. Mark, Nina in Neja so dosegli odlično sedmo mesto. Tjaša Grandovec, PGD Kompolje Skupaj s PGD Videm smo 25. marca posredovali na intervenciji v Podgori. Požar so pogasili domači še pred našim priho- dom. Pregledali in nadzirali smo izgorevanje saj, očistili dimno tuljavo ter svetovali domačim obisk dimnikarja. Pri tej intervenciji je še zadnjič sodeloval naš dolgoletni poveljnik Jože Pinosa. Gasilci in gasilke se ti še enkrat zahvaljujemo za ves tvoj trud, ki si ga vložil v društvo in v nas. Aprilska operativna vaja je potekala v sodelovanju s PGD Preska - Medvode. Naš kraj ■ april 2024 Dogodek, ki smo ga simulirali, je bil zelo realističen in nam je omogočil, da smo preizkusili svoje sposobnosti v različnih scenarijih nesreč. Na začetku vaje smo prejeli klic o požaru na piknik prostoru. Hitro smo se odpravili na kraj dogodka, kjer smo se razdelili v ekipe. Ob prihodu 37 ••• Iz društev ••• smo opazili dim iz koče, otroka, ki je poškodovan ležal ob brežini, in prevrnjen traktor z ujetim starejšim gospodom. Prioriteta je bila evakuacija poškodovanega otroka in nudenje prve pomoči. Drugi gasilci so ta čas začeli gasiti požar v koči, da se je čim prej preprečila nadaljnja škoda. Gasilci iz PGD Preska Medvode pa so začeli reševati starejšega gospoda. Vaja je bila odlična priložnost za preizkus naših veščin in sodelovanja z drugim društvom. Še vedno potekata tečaja za operativnega gasilca in za strojnika. Prvega obiskuje 11 naših gasilcev, za strojnika pa se izobražuje osem gasilcev v Velikih Laščah. Gasilci in gasilke PGD Kompolje vas vljudno vabimo, da se nam v maju pridružite na vseh dogodkih, ki jih bomo organizirali. Že 1. maja bo potekal drugi vzpon na Grmado, po katerem bo sledilo druženje s hrano in pijačo pri gasilskem domu. Na igrišču pred PŠ Kompolje pa bo 18. maja potekala veselica z ansamblom Foksnerji. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in bogat srečelov. Pred veselico pa se bo odvijalo še 5. Dobrepoljsko tekmovanje harmonikarjev. Na vse dogodke lepo vabljeni. ■ Vaška akcija v Ponikvah V soboto, 16. marca, je na občinski ravni potekala čistilna akcija, ki smo ji v Ponikvah pridružili še delovno akcijo prenove avtobusne postaje. Janez Gačnik, vaški odbor Ponikve Ob 8. uri so se udeleženci zbrali pri gasilskem domu in se razdelili v skupine, ki so obhodile različne dele vasi in okolico. Še posebej lepo je bilo videti mlade družine, ki so se v lepem številu odzvale vabilu, manj razveseljivo pa je, da je bilo nabranih precej namerno odvrženih odpadkov, kljub temu da so nekateri vašča- ni že pred samo akcijo ob cesti pobirali smeti. Okoli 11. ure so se skupine ponovno zbrale, udeležencem pa je Občina Dobrepolje pripravila sendvič in vodo. V sklopu čistilne akcije je bila izvedena tudi delna obnova avtobusne postaje. Nekateri so se zbrali že ob 7. uri, ko so se začela dela v predelavi garaže gasilskega doma PGD Ponikve, ob 8. uri pa se je del udeležencev prestavil k avtobusni postaji v spodnjem koncu. Streho je ob robovih večkrat razkrival veter, zato je leseni del precej propadel, prav tako je bil posebno na zahodnem delu leseni del zelo zbledel. Prvotni namen je bil izvesti le manjše popravke, Bojan Zgonc pa se je dogovoril z Lovsko družino Dobrepolje, da bi podarili kritino, ki je še zelo ohranjena in ni bila dolgo na strehi. Tako smo se odločili, da se za zamenjano kritino na 38 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 novo preletvuje streho, zamenja najbolj načet opaž ter prebarva najbolj zbledele lesene dele. Glavnina del, ki jih je usmerjal Gregor Petrič, je bila narejena v soboto, nekaj pa je bilo treba dokončati še v nedeljo. Kleparske zaključke je izvedel g. Boštjančič. Skupaj je bilo za prenovo avtobusne postaje opravljenih 121 prostovoljnih ur, vsa sredstva za prenovo pa so bila podarjena. Iskreno se zahvaljujem Lovski družini Dobrepolje za strešnike, Bojanu Zgoncu za letve, Romanu Gačniku za opaž, Ibrahimu Muhiću za plačilo obrob, podjetju PUCIHAR-P za plačilo barv, Občini Dobrepolje za sendviče in vsem, ki ste namenili nekaj svojega časa za skupno dobro. STAR PAPIR ZA NOVO GASILSKO VOZILO PGD Ponikve organizira akcijo zbiranja starega papirja. Izkupiček bomo namenili nakupu novega gasilskega vozila. KJE? Gasilski dom PGD Ponikve KDAJ? Pokličite na telefonsko številko 041 856 535 ali 041 920 423 in se dogovorite za termin. Ob drugi priložnosti načrtujemo še izvedbo žlebov, prebarvanje preostalega lesenega dela in pleskanje poškodovanega ometa, zato že sedaj vabim vse, ki ste se že odzvali, in vse, ki se še niste, da spremljate stran »Ponikve – Dobrepolje« na družbenem omrežju Facebook ali mi na: janezgac@gmail.com sporočite svoj elektronski naslov, kamor vas bomo obveščali o dejavnostih vaškega odbora Ponikve. ■ PGD PONIKVE PREVZEM NOVEGA VOZILA IN VESELICA S FIRBCI V SOBOTO, 1. 6., OB 18.30 PRED GASILSKIM DOMOM V PONIKVAH 18.30 Prireditev ob prevzemu GVC-1 20.00 Gasilska veselica s skupino Firbci Lahko porežeš vse cvetove, a prihoda pomladi ne moreš preprečiti. Pablo Neruda 39 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 Občni zbor Čebelarske zveze Slovenije V soboto, 9. marca 2024, je na Brdu pri Lukovici, v prostorih Čebelarske zveze Slovenije, potekal 73. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije, ki je bil hkrati volilni. Udeležilo se ga je 139 delegatov čebelarskih društev Slovenije, med katerimi sva bila prisotna tudi Breda Žunič in Marko Miklič iz našega ČD Dobrepolje. Marko Miklič, ČD Dobrepolje Za slavnostni začetek je poskrbel čebelarski pevski zbor s čebelarsko himno in pesmijo o čebelah. Po izvolitvi delovnih organov je sledila podelitev odličij, priznanj in nagrad posameznikom ter čebelarskim društvom za njihovo delo pri razvoju in napredku čebelarstva. Po poročilu verifikacijske komisije je sledila izvedba volitev za predsednika, člane Nadzornega odbora in člane Častnega razsodišča ČZS. Člani Upravnega odbora ČZS so bili izvoljeni predčasno na regijskih posvetih. Iz 13 volilnih okoli- šev je bilo izvoljenih 19 članov. Sledila so poročila o delu v letu 2023, razprave o poročilih in njihov sprejem. Nato smo razrešili predsednika in stare člane Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ter razglasili rezultate volitev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Boštjan Noč, ki je predstavil program za naslednje mandatno obdobje. Poleg aktivnega sodelovanja s čebelarskimi društvi in skrbi za našo kranjsko čebelo je poudaril prizadevanje za zagotovitev finančne podpore vsem čebelarjem za vsako čebeljo družino in zagotovitev sistemske pomoči v primeru naravnih nesreč če- belarjem, ki živijo izključno od te panoge. Občni zbor ČZS ga je pooblastil, da zastopa oba sklepa na sestankih z Vlado RS in resornim ministrstvom. Lahko smo ponosni, da imamo takega predsednika, ki je že in še bo s svojo ekipo veliko naredil za slovenskega čebelarja in za našo čebelo, prav tako pa tudi na mednarodnem področju. Najnovejša pridobitev je ustanovitev evropske čebelarske zveze s sedežem v Sloveniji. Občni zbor smo zaključili ob malici in prijetnem klepetu. ■ ČEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE v sodelovanju z TURISTIČNIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE Vabi vse, ki bi želeli kaj več izvedeti o čebelarstvu, pomenu čebel in čebeljih pridelkov na DAN ODPRTIH VRAT v petek, 17.5.2024, od 9. do 14. ure na Videm pred občinsko stavbo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo starega in novega čebelarskega orodja. Na dogodku si bo možno v živo ogledati tudi skrivno življenje čebel znotraj panja. Lepo vabljeni. Ponovno je pomlad. Zemlja je kot otrok, ki pozna pesem na pamet. Rainer Maria Rilke Spomladi bi ob koncu dneva morali dišati po zemlji. Margaret Atwood 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 Skupnostni vrt Če bi se zavedali koristnosti rokovanja z zemljo, bi v gručah odhiteli na vrtove in polja in pridelovali hrano zase in vse nas. Zakaj? Jožefa (Jožica) Fabjan Vsako gibanje v naravi, na svežem zraku, pa najsi bo na vrtu, poljih ali v gozdovih, je za današnji način življenja ljudi nujen, če želimo ohraniti kolikor toliko zdrav način življenja. Zlasti to velja za ljudi, ki opravljajo svoje poklicno delo dalj časa v zaprtih prostorih ali v okoljih, kjer je veliko hrupa in prahu … Iz leta v leto se tudi na podeželju srečujemo na sprehodih, kolesarimo po znanih in manj znanih poteh, ki peljejo med travniki, gozdovi, ob potokih, rekah. Organizirane so razne skupnosti, ki nas usmerjajo k zadostnemu gibanju v naravi v smislu krepitve telesa in duha. Tu pa se za večino ljudi neposredni stik z naravo tudi neha. Opažam, da so naša polja vse manj zasejana z različnimi rastlinami, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani ljudje in živali. Preprosteje je iti v trgovino in kupiti pridelke ali že pripravljeno hrano za zaužitje. Opaža se tudi trend, da si ljudje rajši poiščejo stalna bivališča v blokih in stolp­nicah. Pristni stik z zemljo, ki ga je imel zlasti kmečki človek v Naj ima vodna kotanja dolgo življenjsko dobo brez poškodb. preteklosti kot življenjsko potrebo, je v današnjem času bolj posebnost kot nekdanje naravno pravilo. »Pretekli« človek ni bil na naravo navezan samo delovno, ampak tudi čustveno. Spomnimo se zgodovinskih prizorov naših domačih izseljencev, ki so odšli v tujino »s trebuhom Praviloma je zemlja (tudi obdelovalne površine) porasla z rastlinami ali zastrta s slamo, travo. za kruhom« s pestjo rodovitne domače zemlje, ki jim je v tujini lajšala težke dni. Posledice odtujenosti od narave se kažejo v raznoraznih kriznih situacijah. Pred nekaj leti se je na pobudo Mateje Lohkar zbrala skupina občanov in občank, ki nam ni vseeno, kako in od Naš kraj ■ april 2024 Nada Prijatelj je izvrstna pridelovalka naravnih semen. česa bodo živeli naši potomci. S svojimi dejavnostmi posegamo v tisti najbolj vitalni del narave – pridelavo avtohtonih semen vrtnin in starih pozabljenih vrtnih in poljskih rastlin. Na cerkvenem 41 ••• Iz društev ••• zemljišču v osrčju Vidma je tako nastal pridelovalni prostor. Občina nam je odobrila denarna sredstva, ki smo jih začeli v teh dneh porabljati za najnujnejšo opremo. V Jakličevem domu nam je dodeljen prostor, ki smo ga uporabljali zlasti v zimskem času za urejevanje prvih pridelanih semen s skupnostnega vrta. Septembra 2023 smo ustanovili Zavod Skupnostni vrt, Zavod za varovanje okolja in izobraževanje, Dobrepolje, katerega direktorica je Urška Zalar. Strokovno delo v zvezi z vrtom vodim Jožefa (Jožica) Fabjan. Prva pomladna dela na vrtu so v polnem teku. Te dni je pogled na vrt zanimiv zlasti zaradi prvih cvetočih vrtnin: rukole in okrogle repe, ki jih obletavajo čmrlji in čebele. Ker je vrt odprtega tipa, je dostopen vsakemu. Tudi otrokom, zlasti šolski mladini, saj se ob spremstvu staršev, učiteljev ali sodelavcev in sodelavk skupnostnega vrta seznanijo z življenjem rastlin od semena do semena oziroma spoznajo življenjski krog rastlin z vsem njihovim pomenom. Zanimiva je tudi nastajajoča vodna kotanja z na novo dodanimi vodnimi rastlinami ter mrestom s paglavci. Vrt kot tak je tudi preizkus našega odnosa do njega oz. do narave. Otroci se tega odnosa šele učijo. Zato je dobro, da se jim predstavi na human način in se usmerijo tudi v aktivno sodelovanje na vrtu. Našim aktivnim članicam in članom ni tuje, da pridejo na vrt s svojimi otroki in vnuki. Zaželeno je, da je teh obiskov staršev, vrtca in šole čim več, saj se na ta način povezujemo z naravo. Zato vabljeni na vrt večkrat, tudi na delovne akcije, ki jih bomo objavljali na Facebook strani Skupnostni vrt. Lahko pokličete na tel. št.: 031 677 339 (Jožica), kjer boste sproti obveščeni o vseh dejavnostih. Vsako sredo se lahko tudi oglasite v skupnostni sobi v Jakličevem domu med 17. in 18. uro. Vabljeni! Naj nam bo skupnostni vrt izkaznica življenjske zrelosti! ■ Delavnica S knjigo in naravo do znanja pod vodstvom Danice Borštnik Na tokratni delavnici pod vodstvom Danice Borštnik v prostorih krajevne knjižnice so se udeleženci seznanili s pripravo naravnih kremnih dezodorantov. Udeleženka delavnice Barbara Novak Gospa Danica je izjemna poznavalka zelišč ter naravnih zdravilnih rastlin. Sama zelišča tudi nabira in jih uporablja v različne namene. Njena velika strast je naravna kozmetika. Z njo želi navdušiti in razširiti njeno uporabo tudi med širšo populacijo. Pri tem je zelo učinkovita, saj s svojim delovanjem ozavešča, kako pomembna je narava in kakšna rastlinska bogastva lahko v njej najdemo. Svoja znanja je med drugimi pridobila na strokovnih izobraževanjih pri priznanih poznavalcih ter z branjem strokovne literature. »Delavnice z gospo Danico Borštnik so zelo dobrodošle, saj na ta način vsi, ki nas naravni kozmetični izdelki zanimajo, dobimo informacije, ki so preizkušene iz prve roke. Njeno znanje je izjemno bogato in dragoceno, tako da pridobimo številne uporabne podatke z različnih področij. Zavedamo se tudi, da so cene tovrstnih delavnic zelo visoke, gospa Danica pa je pripravljena deliti svoje znanje zgolj za minimalno vrednost, ki vključuje Delavnica izdelave naravnih dezodorantov pod vodstvom Danice Borštnik pokritje stroškov uporabljenih sestavin. Tudi vzdušje na delavnicah je izjemno prijetno.« 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 Prispevek Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge Čas hiti in nas prehiteva na vsakem koraku. Še ni dolgo tega, kar smo izvedle ocenjevanje in razstavo poprtnikov in pripravile pogostitev za kulturni dan, sedaj pa smo že pri letnem občnem zboru. Marija Nučič, predsednica Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge smo 6. marca 2024 imele letni občni zbor. Letos so bile tudi volitve za novo vodstvo društva. Vse članice so bile enotne, da ostane staro vodstvo. Torej se ni nič spremenilo. Predelale smo tekoče točke: poročilo o delovanju društva, načrt dela za leto 2024, ki je zelo pester, in finančno poročilo. Vse točke so bile soglasno sprejete. Članice so si želele, da bi se še naprej tako lepo usklajevale, se razumele ter še veliko stvari videle in opravile – vse koristno z dobrim. V četrtek, 4. aprila 2024, sva bili z Jožico na občnem zboru Zveze kmetic Slovenije, ki je potekal v Škocjanu na Dolenjskem. Tudi zveza, pod vodstvom gospe Irene Ule, deluje dobro in uspešno. Prisotni so bili tudi ugledni gostje: gospod Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in gospod Bogovič, evropski poslanec. Povedala sta nam o njihovem delovanju in pomenu Zveze kmetic v kmetijstvu in družbi. Naša društva delujejo po celotni Sloveniji. Ko pa se vse to strne skupaj, se naredi veliko pozitivnega za obstoj nas žensk in deklet kot tudi celotnega delovanja tako v kmetijstvu kot v zasebnem življenju. Tako smo skupaj boljši in močnejši. Na tiho nedeljo, 17. marca 2024, članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge že nekaj let pripravimo sejem pri svetem Antonu v Zdenski vasi. Tudi letos smo ga izvedle zelo uspešno s pomočjo Občine Dobrepolje, Radia Zeleni val ter gospoda župnika, ki so nas podprli s svojimi objavami, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Veliko je bilo obiska tudi iz drugih občin in krajev. Vreme je bilo zelo lepo, vzdušje enkratno, ambient pa ne bi mogel biti lepši ob vseh tistih oljkah pri prelepi cerkvi svetega Antona. Članice smo napekle veliko potic, kolačkov, piškotov, kruha, naredile smo rezance, skuhale ajdove štruklje, manjkala pa ni tudi nepogrešljiva Fanikina žolca. Imeli smo tudi šunke, klobase, hren, med, košarice, zajčke iz pliša in še kaj bi se našlo. 43 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 Na cvetno nedeljo, 24. marca 2024, pa smo pripravile tržnico na Vidmu pred Jakličevim domom. Tudi takrat je bilo lepo, malo sneženo, vendar uspešno. V soboto, 13. aprila 2024, smo sodelovale s poprtniki na državnem ocenjevanju kruha v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi, Občina Šmarješke Toplice. V soboto, 20. aprila 2024, smo imele srečanje štirih društev podeželskih žena. Tokrat so bile na vrsti kot gostiteljice članice iz društva Sončnica iz Grosuplja, naslednje leto smo na vrsti članice našega društva, nato članice društva iz Veli- kih Lašč, zadnje pa so članice iz društva Ivanjščice iz Ivančne Gorice. Vse, ki bi želele z nami sodelovati, vabimo, da se nam pridružite. Zelo bomo vesele vašega vstopa v naše društvo. Lepo pozdravljeni. ■ Obiskali smo go. Ano Zabukovec Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Gospa Ana Zabukovec, »Gašperčkova mama« iz Podpeči, je v marcu dopolnila 90 let življenja. Prav na rojstni dan sva jo z Anico Jakopič obiskali na njenem domu in ji voščili v imenu župnijske Karitas, Rdečega križa in Društva upokojencev Dobrepolje. Marta Šuštar Gospa Ana živi skupaj s hčerko in njeno družino. Vsi jo imajo zelo radi in jih skrbi, da ne bi kje padla ali se prehladila. Mama Ana je bila namreč vse življenje zelo delovna in je tudi sedaj težko brez dela. Seveda so leta prinesla razne zdravstvene težave in bolečine, a če le more, rada kaj postori v gospodinjstvu. Včasih se sprehodi tudi do kokošnjaka in pobere jajčka. Redno pa za vso družino zlaga in lika perilo. Rada gre v cerkev, vsaj za praznike, če ji le zdravje dopušča. Redno se udeleži tudi srečanja za starejše, ki ga Karitas organizira vsako leto zadnjo nedeljo v juliju. Skupaj s hčerko Marinko in vnukinjo Nino smo posedeli v kuhinji in poklepetali o tem in onem. Obujali smo spomine na njeno mladost. Rojena je bila v Bruhanji vasi. V družini je bilo šest otrok, štiri dekleta in dva fanta. Ana je bila druga po vrsti. Ko je bil najmlajši brat star tri mesece, Ana je bila takrat stara devet let, so partizani mobilizirali njihovega očeta. Skupaj s še drugimi fanti in možmi, ki so jih takrat mobilizirali, so ga odpeljali najprej na Videm, kjer so bili tri dni zaprti v šoli. Mama mu je nosila hrano. Po treh dneh so jih odpeljali nekam na Dolenjsko in kmalu so izvedeli, da je padel oz. je bil ubit. Anina mama je šla z vozom tja in želela truplo izkopati in ga pripeljati domov, da bi bil pokopan na domačem pokopališču, a so ji tamkajšnji domačini to odsvetovali, češ da so bila trupla že pred pokopom skoraj neprepoznavna. S to težko izgubo in bolečino so morali živeti naprej, obdelovati zemljo in trdo delati, da so lahko preživeli. Brata sta bila mlajša, zato so v glavnem ženske opravljale vsa težja dela na kmetiji. Sta- rejša sestra je več pomagala v gospodinjstvu, Ana pa je rada delala zunaj na polju in v hlevu. Postala je prava mojstrica v košnji s koso. Bila je tako hitra, da je v istem času več pokosila kot sosedova dva fanta, ki sta kosila na sosednjem travniku. Težko delo in življenjske preizkušnje so jo utrdili, zato ji tudi po poroki ni bilo težko poprijeti za kakršnokoli delo na kmetiji njenega moža v Podpeči. Rodili sta se jima dve hčerki. Lepo sta vse življenje skrbela za kmetijo, ki jo zdaj vzorno vodita zet in hčerka. Ima šest vnukov. Prav v tistih dneh, ko smo bili na obisku, so vsi z veseljem pričakovali novega družinskega člana, ki bo prvi pravnuk ali pravnukinja mame Ane. Ker sem tudi jaz doma iz Podpeči, se mame Ane spominjam kot vedno prijazne, nasmejane, polne pozitivne energije. Vedno jo je bilo lepo srečati in z njo poklepetati. Takšna je še zdaj, zato smo se kar dolgo zadržali v prijetnem druženju. Hvala domačim za prijazen sprejem. Spoštovana Gašperčkova mama, še enkrat vam iz srca čestitam za visok življenjski jubilej, želim Božjega blagoslova, veliko veselja ob pravnukinji in še mnogo lepih dni v krogu tistih, ki vas imajo radi. ■ Pomlad se je prebudila na vrtu, vsepovsod je duh ljubezni. In vsaka cvetlica in rastlina na temnih prsih zemlje je vstala iz sanj zimskega počitka. Percy Bysshe Shelley 44 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 Prizmin korak v velikonočne praznike V Prizmi Ponikve smo obeležili velikonočne praznike z izdelavo butaric in barvanjem pirhov. Barbara Bavdek, dip. del. ter., Prizma Ponikve V sredo, 20. marca 2024, smo se dobili v dvorani zavoda, kjer smo skupaj izdelovali tradicionalne butarice. Tudi tokrat je za vse nas poskrbela delovna inštruktorica Marija Hribar, ki je že predhodno nabrala ves potrebni material. Skupaj smo pregledali zgodovino in simboliko naših butaric, med izdelavo pa, priznamo, so nas občasno malo boleli prsti. Vezenje ni tak mačji kašelj, a vseeno smo se na koncu lahko pohvalili s sedmimi prečudovitimi butaricami. Vsako leto se odločimo za novo tehniko barvanja pirhov. Letos smo se tako odločili, da jih pobarvamo z voščenkami. Voščenka se je topila in drsela še po vročih jajcih, kar je bila vizualna ter svojevrstna senzorna izkušnja. Pobarvali smo več kot 30 jajc in s težavo smo odnehali. Dejavnost je bila združena s kulinariko, saj smo v nadaljnjih dneh naredili jajčni namaz. Ob tej priložnosti bi se prav tako zahvalili za prejeta velikonočna darila od Župnijske Karitas Dobrepolje in upamo, da ste tudi vi prejeli kakšen pirh, kos potice in trenutke, preživete s svojimi najbližjimi. V marcu smo prejeli tudi prav poseben obisk na svetovni dan lutkarjev. Maruša Trofenik nam je predstavila kamišibaj. Naučila nas je dveh japonskih besed, in sicer »kami«, ki pomeni papir, in »šibaj«, ki pomeni gledališče. Povedala nam je, da je to oblika japonskega uličnega pripovedovanja zgodb. Potrebuje se le majhen lesen oder oz. okvir, ki se imenuje butaj, in slikanice formata A3. Pripove- dovalec menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Mi smo imeli priložnost slišati zgodbo o polžku Vladmirju, ki je šel na štop. Preprostost in praktičnost gledališča sta nam bili zelo všeč in razmišljamo, da si tudi mi izdelamo svojega. Ob zaključku smo si tudi izdelali poljubne lutke na kuhalnici. ■ 45 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ april 2024 Zbor članov Rdečega Križa Slovenije - Območnega združenja Grosuplje 2024 Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Volilni zbor članov RKS - OZ Grosuplje je potekal ob rekordni udeležbi zastop- nikov, s ponosom na opravljeno delo in veliko voljo uresničevati poslanstvo in ideale gibanja RK tudi v prihodnje. V letu 2023 je 214 prostovoljcev opra- vilo več kot 13.000 ur dela na področjih materialne in psihosocialne pomoči ljudem v stiski, na področju krvodajalstva in prve pomoči ter pri delu za kakovostno in zdravo staranje. Predsedniku Matjažu Marinčku bo naslednja štiri leta stala ob strani podpredsednica, izkušena humanitarka Mirjana Jarc. Hvaležni smo vsem, ki so sprejeli delovanje v območnem in nadzornem odboru ter častnem razsodišču. Z aplavzom smo pozdravili nove prostovoljce v krajevnih organizacijah, saj je naša moč prav v mreži prostovoljcev po celem območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. S pogumom in enotnostjo gremo novim izzivom naproti. ■ Pomladno študentsko Pomladni vetrič s seboj ni prinesel le cvetnega prahu, ampak tudi spomladanske dogodke v Grošu, na katerih lahko razmigaš svoje telo in misli ter obudiš svoje ročne spretnosti. Erika Dizdarević, ŠK GROŠ V marcu smo ponovno organizirali sedaj že tradicionalni projekt s socialno vsebino Groševe mamice in očki. Zavedamo se, da sočasnost študija in starševstva ni lahka, zato želimo s tem projektom vsaj s finančnega vidika malo olajšati začetek starševske poti, tako da mladim družinam podelimo bone za otroško trgovino Baby Center in trgovino DM v Grosupljem. Marec pa smo zaključili s spomladanskim občnim zborom, kjer smo 29. marca 2024 v svojih prostorih na Industrijski 1g potrdili vsebinsko in finančno poročilo kluba za leto 2023, potrdili pa smo tudi spremembo Pravilnika o varovanju osebnih podatkov, ki je v prenovljeni obliki na naši spletni strani pod razdelkom dokumenti. V april pa smo kar priplesali, saj smo izvedli še enega izmed glasbenih dogod- kov v sklopu našega projekta Mixtape, ki je v svoji tretji sezoni še vedno vse: glasba, ljubezen, užitek. Sklop štirih dogodkov, štirih koncertov in štirih doživetij. Družili smo se med nastopi skupin Smetnaki in Koala Voice, v petek, 3. maja 2024, pa letošnjo sezono zaključujemo z nastopom Travnika in Klemna Klemna. Vstopnice so za člane pet evrov, za nečlane pa deset evrov. Zagotoviš si jih lahko v času na- ših uradnih ur, na samem dogodku pa te čaka prav posebna edicija Groševih nogavičk in majic, da spomin na Mixtape ostane tudi v fizični podobi. Letošnji dan Zemlje, ki je bil v torek, 24. aprila, smo v Grošu obeležili z delavnico izdelave rastlinskih terarijev, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Miho Leitingerjem iz podjetja Tropicarium. Udeleženci so po delavnici svoj košček Zemlje odnesli domov. Delavnica je trajala predvidoma uro in pol, pri čemer smo se v prvem delu naučili, kako terarij deluje in katere rastline, organizmi, podlaga in posode so primerni za izdelavo delujočega terarija, v drugem delu pa smo se izdelave lotili tudi sami. Za vse gledališke navdušence pa v prostore Groša na praznično soboto, 27. aprila 2024, ob 20.00 v sklopu njihove letošnje turneje po Sloveniji prihaja predstava Zadnja večerja. Nastala je kot 46 avtorski projekt mladega umetniškega kolektiva Odprta scena. Ta je odprta v svojem raziskovanju slovenske kulturne scene, talentov, ki jih mladi z različnih ustvarjalnih vetrov prinašajo, in v razkrivanju zgodb, ki se dotaknejo vsakega izmed nas, a jih odrske luči premalokrat osvetlijo. Zadnja večerja je tako nastala kot odgovor mlade generacije na občutke, ki nas prevevajo v prijateljskih odnosih, ljubezenskih zavozlankah, vzbuja premislek o tem, katere družinske vzorce moramo res nositi s sabo in kako na koncu odpustiti drugim, posebej pa samemu sebi. Vstopnice so za člane pet evrov, za nečlane pa deset evrov in so dostopne v času naših uradnih ur, prav tako pa na dan dogodka. Tudi letos pa nas najdeš na Škisovi tržnici, ki bo potekala v četrtek, 9. maja ••• Pisma bralcev ••• 2024. V popoldanskem delu bomo skupaj z drugimi študentskimi klubi po Sloveniji predstavili sebe in ugodnosti, ki jih prinašamo. Člani ŠK Groš pa bos- Naš kraj ■ april 2024 te lahko dobili tudi ugodnejše karte za večerni glasbeni del, o podrobnostih pa bomo obveščali na našem Instagramu: @sk.groš, spremljaj pa tudi profil: @skisova_trznica, kjer bodo kmalu objavljeni predstavitveni posnetki posameznih regij in njihovih klubov. Se vidimo, pa naj bo sonce ali dež, študentska energija bo z nami ne glede na vreme! Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Industrijska cesta 1g, torek od 18.00 do 20.00 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17, četrtek v Jakličevem domu, Videm 34, po dogovoru. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si ■ Praznovanje praznika Gospodovega oznanjenja in materinskega dne v Župniji Struge Na praznik Gospodovega oznanjenja se spominjamo, kako se je angel prikazal Mariji in ji oznanil, da bo postala mati Božjemu Sinu. Dobila je najlepšo in hkrati najzahtevnejšo nalogo vsake ženske, ki sprejme svojo posebno danost – materinstvo. modri podlagi je venec iz 12 zlatih zvezd. To je bilo sprejeto 8. decembra 1955, na praznik BREZMADEŽNE. Opis evropske zastave izhaja iz Svetega pisma – Razodetje: "Na nebu se je prikazalo znamenje. Žena, obdana s soncem, in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd." Sedaj se bije Katehistinja Lidija Lohkar, univ. dipl. teol. Letos se je zgoraj omenjeni praznik v liturgičnem smislu prestavil s 25. marca na 23., ker je bil 25. že v velikem tednu, ki pa ima prednost pred vsem drugim. In ker je bil 23. marec ravno na soboto, sem dobila idejo, da bi ga tokrat lahko praznovali malo drugače – s sodelovanjem veroučencev. Gospod župnik Marinko Bilandžić se je s predlogom strinjal, zato sem poiskala dve primerni pesmici. Prvo, ki je govorila o Mariji, so se naučili in jo povedali četrto- in petošolci takoj na začetku svete maše, pri Marijinem oltarju. Glasbeno podlago na kitari pa je pripravil osmošolec Vid Peter Pugelj. Tudi s pridigo se je g. župr. še posebej potrudil. Že prej je pripravil moder ovalen podstavek z 12 svečkami z motivom Brezjanske Marije pomočnice, ki jih je med pridigo prižgal eden od ministrantov. V pridigi pa je g. župnik prikazal povezavo med 12 zvezdami na evropski zastavi in vencem 12 zvezd okrog Marijine glave. Poleg tega je s seboj prinesel tudi »lajno« z motivom evropske zastave in nam predvajal evropsko himno Odo radosti ter predstavil pomen himne. Takole je povedal: »V praznovanje Marijinega praznika Gospodovo oznanjenje smo vključili simbol evropske zastave. Na temno Naš kraj ■ april 2024 ••• Pisma bralcev ••• velik duhovni boj. Zmaj, ki predstavlja Satana, se posebej v Evropi, z raznimi zakoni uveljavlja proti krščanstvu in proti družini. Sploh vidimo, da se nekatere skupine bohotijo s samouničevanjem, tega živali ne delajo. Mi smo ponosni na vero v Kristusa, ki se je učlovečil v Devici Mariji. Kadar molimo 'angelovo češčenje', se spomnimo, kje so naše korenine. Božja Beseda se je učlovečila in se naselila med nami. Tudi mi smo ustvarjeni po Božji Besedi. Praznovanje materinskega dneva ali praznik staršev je vsem ljudem dobre volje v veselje in močno duhovno oporo. Bogu se zahvaljujem za lepo sodelovanje vseh.« Po blagoslovu na koncu svete maše so pred oltarjem nastopili še prvošolčki Tvoj sonček, ki je bila posvečena mamicam. Tudi tokrat je glasbeno podlago pričaral Vid. Prvošolčkom pa sem že pred nasto- 47 pom dala šopke za njihove mamice, ki so jim jih po nastopu odnesli v klopi. Ob odhodu iz cerkve pa sta dva fanta dekletom, ženam in mamicam razdelila šopke, ki smo jih naredile z birmankami in eno od njihovih mamic. Naredile smo okrog 50 šopkov, da ne bi katera od predstavnic nežnejšega spola, ki se je udeležila svete maše, ostala brez. (Seveda je iskanje in nabiranje primernega zelenja, cvetja in drugega materiala za šopke potekalo že cel teden .) Vsem sodelujočim in njihovim staršem bi se še enkrat zahvalila za vso pomoč in podporo, g. Janku Nosetu za fotografiranje med mašo in tudi vsem, ki so se svete maše udeležili v kar lepem številu. Sama menim, da bi bilo lahko takih dogodkov še več, saj s tem pokažemo, da živimo in dihamo za župnijo in z njo in nenazadnje tudi s krajem. ■ Norosti Golobove svobode Ta vlada sprejema odločitve, ne da bi se ozrla na potrebe ali probleme ljudi. Več ali manj vse poteka zgrda in nasilno. Jože Tanko Politika in delo vlade Roberta Goloba gresta v napačno smer. Vlada ne rešuje pomembnih vprašanj za gospodarstvo, za mlade, za družine, za zdravstvo, za oskrbo starejših, težave pa se povečujejo še na mnogih drugih področjih. Protesti in stavke se nadaljujejo, stavkajo tudi v organih državne uprave. Naval ilegalnih migrantov ne pojenja. Že lani je bilo nezakonitih vdorov za več kot 200 odstotkov več kot v letu 2022, letos je porast za dodatnih 30 odstotkov. Priliv je že tolikšen, da jih ni več možno namestiti v obstoječe centre. Nedavno je vlada mimo občin določila dva nova centra za ilegalce, na Obrežju in v Središču ob Dravi. Logično je, da sta se občini in njuni prebivalci tej vladni odločitvi uprli, saj lahko pričakujejo samo težave, tako kot se to dogaja v Ljubljani ali Postojni. Čeprav vlada in policija prikrivata statistiko, povezano s kaznivimi dejanji in nasiljem ilegalnih migrantov, je delež njihovih kriminalnih dejanj zelo visok. Veliko k porastu ilegalnih vdorov prispevajo izjave vladnih predstavnikov in dejanja vlade. Odstranitev ograj in varo- vanja ob meji zagotovo nista ukrepa, s katerim bi otežili nezakonite vdore. Če pa predsednik vlade Golob še izjavi, da se bo problem ilegalnih, torej nezakonitih, migracij rešil tako, da bodo postale legalne in da je ena od prioritet vlade integracija ilegalnih migrantov, potem je jasno, da je toleriranje nezakonitih vdorov v državo ena od bistvenih politik vlade. In zato veliko ilegalcev, takoj ko prestopi mejo, poišče policijo, ki jih prepelje v zbirne centre, kjer jih kar najbolje poservisirajo – dobijo posteljo, nova oblačila, redno in za naše razmere nestandarno, posebno hrano, žepnino in popolnoma proste izhode, na katerih počnejo, kar se jim zljubi. Naj ob tem spomnim, da 308. člen Kazenskega zakonika določa, da je prepovedana nasilna prekoračitev meje ali nezakonit vstop na ozemlje naše države. Za ta kazniva dejanja je predviden zapor od treh mesecev do treh let ali denarna kazen. Iz stališč predsednika vlade Goloba je jasno, da se ta določba ne izvaja, ilegalci ne plačujejo kazni niti niso obsojeni na zaporne kazni. Izvaja pa se samo tisti del tega 308. člena, ki se nanaša na tiste, ki ilegalce nezakonito spravljajo čez mejo. Pred leti (2016) je Računsko sodišče, ko je pregledovalo porabo proračunskih sredstev za ilegalne migrante, izračunalo, da stane mesečni strošek za enega ilegalca skoraj 2000 evrov. Danes so ti stroški samo še višji. Vse to se krije iz davkov, ki nam jih pobira država. Naj spomnim, da stane oskrba v domu za starejše za zdravstveno najtežje primere ravno tako okoli 2000 evrov, pri čemer morajo varovanci ali njihovi sorodniki ta znesek pokrivati sami. Če to plačuje kdo drug, se potem obračuna pri zapuščini. Se morda vprašate, zakaj ne bi bilo obratno? Da bi tisti, ki nezakonito vstopijo v našo državo, plačevali za svojo oskrbo, saj če imajo denar, da 48 drago plačujejo posrednike na svoji migrantski poti, bi morali imeti denar tudi za pokrivanje stroškov v državi, v kateri se pustijo ujeti, in da bi stroške za naše starostnike, ki so s svojim delom gradili to državo, plačal proračun? In ali je za naše starostnike, ki se znajdejo v težavah, res najprimernejša rešitev pomoč pri odločitvi za prostovoljno ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ april 2024 končanje življenja, kar je druga beseda za samomor ali za evtanazijo, o čemer boste na predlog Golobove koalicije odločali na referendumu? Najbrž ne. Namesto da bi vzpodbujali družinsko življenje, sprejemali ukrepe za dvig rodnosti, ustvarjali davčne, delovne, družinske in bivanjske pogoje za mlade, da bi si tu ustvarili družino, da bi uredili »hospic« in dolgotrajno oskrbo in druge pomembne zadeve, se vlada ukvarja s tem, kako bi tujcem spregledala kazniva dejanja in jim ponudila kar največje blagostanje in dobro počutje na naš račun. Ta svoboda, ki jo »fura« Golobova vlada, postaja vse dražja in vse nevarnejša. ■ bolnišnici omenilo, da so to zaznale. In zdaj še nasvet! V primeru srčno-žilnih bolezni so nekatera naša ravnanja označena za tvegana. To pomeni, da v večji meri vplivajo na slabšanje našega telesnega stanja, zlasti na pravilno delovanje srčno žilnega sistema. Med temi ravnanji je kajenje zelo pomemben dejavnik. Posledice kajenja se večinoma dogajajo v notranjosti in so skrite našim očem. Ker ne vidimo, kakšno je naše notranje stanje, se s tem ne obremenjujemo. Ko se nekaj zgodi, pa je za marsikoga prepozno, da bi dobil možnost popravnega izpita. Vsem tistim, ki še niste doživeli kakšnih hudih zdravstvenih posledic, predlagam, da za vedno nehate kaditi. V bolniških sobah so z mano ležali ljudje, ki so pred operacijo dnevno pokadili škatlico in več cigaret. Po operaciji srca, ko imaš prerezan prsni koš (in še kaj drugega), vam povem, da je vsak gib, vsak nekoliko močnejši bolj sunkovit vdih, celo nasmeh, zelo, zelo boleč. Kadilci so se želeli oziroma morali odkašljati, pa se nekateri od hude bolečine sploh niso mogli. Kdor kadi ali živi s kadilcem, že ve, kakšen kašelj je pogosto prisoten ob kajenju. Trpel sem z njimi, a jim dejansko nisem mogel pomagati. Takrat sem se odločil, da bom to izkušnjo delil z vami in vsem, ki kadite, predlagal, da nehate. Kadarkoli se boste za to odločili, bo prav in dobro. Če boste to nepotrebno razvado opustili, bo ogromno koristi! Za vaše zdravje, za ljudi, ki živijo z vami, in navsezadnje tudi za vaše finančno stanje. Spodbud je veliko, le nekaj vaše volje je še potrebne. ■ Zahvala in nasvet Igor Ahačevčič Najprej zahvala! Kot mnogi že veste, sem v lanskem septembru doživel srčni infarkt. Hitremu ženinemu posredovanju ter odličnemu odzivu in ukrepanju naše dežurne zdravnice se moram zahvaliti, da se danes že lahko pripravljam za nadaljevanje dela v službi. Posebej se s tem zapisom v lokalnem časopisu želim zahvaliti vsem, ki ste mi na različne načine pošiljali pozdrave in dobre misli. Zelo hvaležen sem vsem, ki ste mi sporočili, da tudi molite za moje zdravje. Zdaj, ko sem to sam doživel, lahko povem, da vse to človek resnično občuti na daljavo. Preprosto sem čutil, da imam ob sebi zares veliko podpore in dobrih misli. Od srca hvala vam vsem! Zanimivo je bilo, ko mi je tudi nekaj medicinskih sester v Športno strelstvo SD Bukovec Vabimo vas, da se nam pridružite v prostorih Strelskega društva Bukovec, ki so v spodnjih prostorih Jakličevega doma, in se preizkusite v športnem strelstvu. strelcev, kjer sta posamezno dosegla Nik Ponjevič četrto mesto in Matjaž Lenarčič osmo mesto med 38 strelci. Ekipno so dosegli četrto mesto med šestimi ekipami. • V šestem krogu regijske lige dečkov in deklic ter pokalu prijateljstva je Gašper Hren dosegel tretje mesto. Prav tako je Lili Novak Žalac zasedla tretje mesto (slika levo) in se tudi uvrstila na državno prvenstvo. Ekipno so dosegli tretje mesto med šestimi ekipami. Matej Nose, SD Bukovec Strelišče je sodobno opremljeno z vso potrebno opremo za strelce, z možnostjo uporabe elektronskih tarč. Orožje dobite na treningih, ki so vodeni in pod nadzorom. Pridružite se lahko vsi, starejši od deset let. Treningi potekajo ob torkih in petkih z začetkom ob 19. uri. Treningi se bodo izvajali do konca junija ter se ponovno začeli septembra. Še nekaj zadnjih uspehov: • Osvojeno ekipno tretje mesto v kategoriji U15 na tekmovanju regijske lige. • SD Bukovec je doseglo ekipno tretje mesto med šestimi ekipami s serijsko zračno puško. • Na regijski mladinski ligi v streljanju z zračnim orožjem smo imeli šest Lep strelski pozdrav. ■ Naš kraj ■ april 2024 49 ••• Šport ••• Državni prvaki! Selekcija U-17 je (drugič v zgodovini kluba) osvojila naslov državnega prvaka! V sezoni 2023/2024 so fantje pod taktirko trenerja Siniše Brkića nanizali 17 zmag in le en poraz. Podelitev pokala in medalj je potekala v naši športni dvorani v soboto, 30. marca. Bojan Novak; foto: Peter Brodnik Pot do naslova državnih prvakov je bila dolga, saj je tekmovanje trajalo od 8. oktobra do 23. marca. Ekipa si je v začetku zadala za cilj osvojitev enega od prvih treh mest. Že kmalu se je pokazalo, da bo boj za prvo mesto bila le z ekipo Futsal kluba Dobovec. Fantje so nizali zmago za zmago in prišli do kar 13 zaporednih zmag. V 14. krogu so gostje z Dobovca zmagali v naši športni dvorani in zaostrili boj do konca. Naši fantje na preostalih tekmah niso smeli izgubiti, kar jim je tudi uspelo. Ob izstopu ekipe iz Dupleka jim je zadnja tekma sicer odpadla. Zato smo v dogovoru z ekipo Siliko Vrhnika Flaj organizirali prijateljsko tekmo, po kateri je član Skupinska fotografija v spominskih majicah Državni prvaki so postali: Erik Novak (kapetan), Nejc Zrimšek, Grega Tomašič, Nik Lumbar, Nejc Širaj, Nejc Novak, Lan Strah, Anže Vinšek, Armin Zahirovič, Timotej Ficko, Jakob Šinkovec, Žan Jere in Izak Lenarčič. Trener ekipe: Siniša Brkić. Medalje za naslov državnega prvaka Erik Novak prejema pokal od Boštjana Erčulja in predsednika kluba Jureta Žnidaršiča. komisije za futsal pri Nogometni zvezi Slovenije, Boštjan Erčulj, ekipi podelil zaslužena priznanja. Veselje številnih navijačev se je tako tudi uradno lahko začelo. To je drugi naslov državnih prvakov za Futsal klub Dobrepolje. Prvega smo prav tako s selekcijo U-17 osvojili v sezoni 2015/2016. Zmagovito ekipo sta tako trener Brkić kot kapetan Erik Novak opisala kot klapo fantov, ki držijo skupaj. Bili so se pripravljeni boriti drug za drugega, na igrišču popravljali napake, predvsem pa se izkazali z izredno obrambo svojih vrat. Na čelu z odličnim vratarjem Nejcem Pokal v rokah trenerja in kapetana ekipe 50 Zrimškom so na 18 tekmah prejeli le 21 zadetkov. To je več kot dvakrat manj od druge najuspešnejše ekipe v tem segmentu igre. Fantje so bili razpoloženi tudi v napadu, saj so zabili 98 golov, torej več kot pet na tekmo. Poglejmo še najboljše posameznike. Omenili smo že odličnega vratarja Zrimška, ki je bil najboljši vratar lige. Grega Tomašič je bil s 24 zadetki drugi, Erik Novak s 23 pa tretji strelec lige. Na omenjeni podelitvi s prijateljsko tekmo sta se prvič predstavili tudi obe cheerleading skupini, ki v klubu vadita pod okriljem trenerke Tjaše Janežič. Po podelitvi je bilo veliko spominskega fotografiranja, seveda pa proslavljanje ni minilo niti brez praznične torte. V klubu smo nad sezono selekcije U-17 naravnost navdušeni. Fantom in najzvestejšim podpornikom (predvsem staršem) smo podelili spominske majice, ki jih bodo za vedno spominjale na naslov državnega prvaka. ■ ••• Šport ••• Naš kraj ■ april 2024 Nastop mlajše cheerleading skupine Starejša cheerleading skupina Na prijateljski tekmi se je zbralo veliko gledalcev. Fotografija pred zadnjo tekmo sezone Torta za državne prvake Naš kraj ■ april 2024 Futsal Dobrepolje – Velike Lašče 2024 Boštjan Grandovec, ŠD Kompolje V sredo, 10. aprila 2024, se je v organizaciji ŠD Kompolje in ŠMD Turjak začela nova sezona letne futsal lige. Novost letošnje lige je združitev dveh lig – dobrepoljske in velikolaške. Z združitvijo smo poleg številčnosti pridobili predvsem na kakovosti lige. V njej nastopa 11 ekip iz občin Dobrepolje, Grosuplje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk. Liga se igra po posameznih krogih ob torkih v Kompoljah oziroma v Predstrugah, ob sredah pa v Dvorski vasi. Že pogled na imena ekip, ki nastopajo v združeni ligi, pove, da bo liga zanimiva, nepredvidljiva in verjetno tudi izenačena do zadnjega kroga, kar je bil tudi namen združitve. Tudi letos bo v sklopu lige odigran pokalni turnir, in sicer v soboto, 11. maja 2024. Ligo lahko spremljate tudi na FB-strani: https://www.facebook.com/ZSODobrepolje. ■ ••• Šport ••• 51 52 ••• Šport ••• Naš kraj ■ april 2024 Četrto mesto na ekipnem državnem tekmovanju v badmintonu Na koncu poročil o športnih tekmovanjih naj vam postrežem še s češnjico na torti športnih uspehov naše šole. S ponosom lahko povem, da smo se letos udeležili tudi državnega tekmovanja v badmintonu med ekipami, ki je najvišji možen rang tekmovanja v okviru šolskih tekmovanj. Tekmovali smo v skupini nelicenciranih igralcev, kar pomeni, da skupaj igrajo učenci, ki ne trenirajo, in skupaj učenci, ki trenirajo badminton. Alenka Leskovar V celotni zgodovini šole se je šele prvič zgodilo, da se je ekipa badmintona uvrstila na državno tekmovanje! Kot učiteljica sem žarela od navdušenja, saj smo kot ekipa dosegli dober rezultat. Zato so imeli učenci in učenke še večji zanos za tekmovanje, ki je bilo odlično organizirano, prav na profesionalni ravni. Vendar se učenci niso zadovoljili samo z udeležbo na tekmovanju. Pogumno in brezkompromisno so se podali v boj in na koncu zasedli fenomenalno četrto mesto v državi. Kakšen veličasten uspeh je to! Lahko samo pomislimo, da so med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji bile samo tri ekipe pred nami. Uspeh je resnično neizmerljiv in kapo dol našim učencem in učenkam. Tekmovanje je potekalo v Lendavi, vendar se je dolga pot, kar dve uri in pol v eno smer, še kako izplačala, saj zaradi veselega vzdušja nihče ni čutil utrujenosti. Šolo je v ekipnem tekmovanju zastopalo šest učencev in učenk. Naši junaki, ki so zastopali šolo, so bili: • • • • • • Maja Ašič, Ana Golobič, Liza Laharnar, Jon Novak, Nik Krašna in Maks Mustar. Učenci so igrali zelo dobro. Četudi kdo ni dosegel svojega maksimuma, kot je pričakoval, je drugi igral toliko bolje in presegel celo samega sebe, tako da so se odlično dopolnjevali. Kar je na koncu privedlo do tega odličnega rezultata. Ker so se naši učenci na tekmovanju uvrstili v zaključne boje, je tako tekmovanje zanje trajalo praktično cel dan. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot ob sončnem vzhodu in se vrnili šele ob dokaj poznih urah. Ko ekipa doseže tak rezultat, potem očitno rezultati niso samo posledica sreče ali trenutnega navdiha, ampak so rezultat predanosti, trdega dela in usmerjenosti pri pripravah za tekmovanje. Učenci spoznavajo, da rezultat ne izostane, če v to vložiš dovolj truda. Najlepše od vsega pa je, da je v osnovi vse skupaj predvsem igra in veselo dru- ženje, če pa pridejo še dobri rezultati, je to le dodaten sladkorček. Dan je bil tako izjemno izpopolnjen, da smo vsi odhajali domov prešerno razpoloženi, nasmejani in veseli ter ponosni. ■ Ana Golobič je tekmovala na posamičnem državnem tekmovanju v badmintonu Badminton tekmovanja so bila letos, poleg odbojke, paradni konj naše šole, saj smo v tej disciplini nanizali največje uspehe. Zdaj ni več naključje, da z badmintonskih tekmovanj redno prinašamo dobre rezultate, in tudi tokrat, na srečo, ni bilo nič drugače, saj smo se uvrstili na državno tekmovanje za posameznike oz. posameznice. V mesecu marcu je potekalo državno tekmovanje (za posameznike in posame- znice) na Osnovni šoli Mirna. S ponosom lahko povem, da se je Ani Golobič uspelo prebiti na državno tekmovanje, kar je že samo po sebi velik uspeh. Morala je čez ozko sito izbire na tekmovanju nižjega ranga, kjer je zasedla tretje mesto. Na žalost je na državnem tekmovanju imela nekoliko smole z žrebom in so ji pripadle najboljše nasprotnice v državi, tako da se žal ni prebila v nadaljnje tekmovanje, kar pa v ničemer ne zmanj- šuje njenega uspeha. Kdor tekmuje na državnem tekmovanju, kjer nastopa veliko učencev, si zasluži veliko spoštovanje. Kot učiteljica sem ponosna na svoje učence in učenke, ki so se tudi letos borili do zadnjih moči. Prizadevnost na vajah in vzorno športno vedenje celo leto sta prinesla tudi odlične rezultate. ■ 53 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ april 2024 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen odpotovala. Neskončno praznino nam bodo zapolnili bogati spomini na skupaj preživeti čas. ZAHVALA Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v očetovo hišo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA ob odhodu v nebeško domovino našega dragega V 97. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in babica, AGATA ŠABJAN iz Predstrug (16. 5. 1927–8. 3. 2024). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Društvu upokojencev Dobrepolje, molitveni skupini iz Predstrug, dr. Golouhu, Klavdiji Kastelic, negovalnemu osebju Zavoda svete Terezije, gasilcem iz PGD Videm - Dobrepolje ter dežurni ekipi iz Ivančne Gorice in Grosuplja. Posebna zahvala gospodu župniku Francu Škulju za pomoč in tolažbo in pogrebni službi Novak za organizacijo pogrebne slovesnosti. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli izkazali pomoč, molili, darovali cvetje in sveče v njen spomin. Vsi njeni IVANA BABIČA iz Male vasi (1952–2024). Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sošolkam in sošolcem ter znancem, ki ste v težkih trenutkih žalosti pomagali in nam stali ob strani. Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in Karitas, predvsem za ustno in pisno sožalje, sočutne besede, objeme in stiske rok ter molitve. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Škulju in somaševalcem Primožu Megliču, Roku Pogačniku in Anžetu Cunku za lepo darovano sveto mašo, pogrebnemu zavodu Novak za sočutno opravljen obred slovesa, PGD Videm - Dobrepolje za poslovilni govor, gasilski pokop in zadnji pozdrav, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo zapete pesmi ter gospe Mariji Šuštar za vodene molitve v vežici in na domu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala dragi mož in oči, da si nas imel neizmerno rad, in verujemo, da se enkrat spet srečamo. Vsi njegovi POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 54 ••• Oglasi •••   040 784 656 storman.enej@gmail.com Videm Dobrepolje Sajenje, košnja, obrezovanje sadnega drevja, obrezovanje grmovnic in dreves, ... Naš kraj ■ april 2024 Jakič d.o.o. Obrtniška cesta 1 1290 Grosuplje Prosta delovna mesta (m/ž):  Za potrebe mizarskega dela iščemo: - tehnologa za pripravo dela - samostojnega mizarja - samostojnega CNC operaterja.  Pričakujemo: - izobrazba lesne smeri z delovno dobo najmanj 5 let - dobro poznavanje tehničnih risb - poznavanje materialov  - poznavanje strojev  - strukturirano in natančno delo.  Nudimo delo z najsodobnejšimi stroji, možnost napredovanja in pridobivanja novih znanj. Vaše prijave z življenjepisom pričakujemo na e-mail info@jakic.si. Prifarci praznujemo pomlad Jakličev dom, 11. maj ob 19.30 Vstopnice: Krajevna knjižnica Videm, mojekarte.si, Petrol, OMV Koncert Prifarskih muzikantov v Jakličevem domu na Vidmu je le eden iz niza pomladnih koncertov, na katerem se bo opeval ta svojevrsten čas ljubezni. Ko narava zeleni, ljudje pa »zacvetimo«. Pesmi, ki opevajo to plemenito čustvo, nam Prifarcem nikoli ne zmanjka. Od Mlinarce, Vejice rožmarina, Na oknu deva je slonela, Pegasto dekle, Po dekle, Na spumlad je blu do številnih drugih, ki ne smejo manjkati. Vabljeni, da pripeljete svojo najdražjo in jih zapojete z nami. 55 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ april 2024 www.kmetija-jakopic.si Podpeč 30 1312 Videm-Dobrepolje 031 718 446 MLEČNI IZDELKI (jogurti, skuta, siri, kisla smetana, maslo) MOKA IN MLEVSKI IZDELKI (kaše in zdrob) ČESEN in ČEBULA KROMPIR Naše mlečne izdelke lahko kupite tudi v kmetijski zadrugi na Vidmu. Po vašem predhodnem naročilu izdelujem: • Torte za vse priložnosti, • Sočno pecivo • Piškote • Cakepops, lučke, kozarčke Sladke pregrehe By Lea Lea Nose Tel: 031/892-231 Gmail: info.sladkepregrehe@gmail.com Fb: Sladke pregrehe Ig: sladkepregrehe_ Janez Nose s.p., Kompolje 101, 1312 Videm-Dobrepolje Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 RIBNICA Optika Ribnica, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica tel. 031 403 793 BREZPLAC� NA KONTROLA VIDA OC� ALA NA NAPOTNICO ZZZS STROKOVNO SVETOVANJE PRI NAKUPU OC� AL POPRAVILO OC� AL IZJEMNO UGODNE CENE! la, Korekcijska in sončna oča tudi z dioptrijo. Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila za čas popravila pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si