glasilo SZDL Ijubljarta center SKUPŠČINSKA PRILOGA *t. 1/82 Ljubljana, 7. 5. 1982 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 2. seja zbora združenega dela 2. seja zbora krajevnih skupnosti 2. seja družbenopoHtlčnega zbora Seje zborov bodo v četrtek, 27. maja 1982 ob 17. uri 2 / dogovori - skupščinska priloga Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 2. sejo zbora združenega dela skupščine občihe Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 27. maja 1982, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine in 1. seje zbora združenega dela 4. Obravnava analize spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 s stališči za spremembo in dopolnjevanje planskih dokumentov v občini Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava poročil pravčsodnih organov za leto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani ^ - Sodišča združenega dela v Ljubljani - Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 6. Obravnava poročila delavskega sveta delovne organizacije Avtotehna o odpravljanju razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva 7. Obravnava predloga odloka a potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1981 8. Obravnava poročila o pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1981 9. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine 10. Obravnava predloga mnenja k predčasni razrešitvi indJvidualnega poslovodnega organa GP Šestica, Ljubljana 11. Obravnava predloga mnenja k predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana 12. Obravnava predloga odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije: - Poslovne skupnosti za mehanizacijo kmetijstva Ljubljana in - Skupnosti arhivov Slovenije Ljubljana 13. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutu Srednje elektrotehniške šole v Ljubljani 14. Volitve in imenovanja 15. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 16. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 30. 4. 1982 GRADIVO: - za točke dnevnega reda: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10,11,12 In 13 je objavljeno v tej prilogl - za toiko 14 bodo delegati prejell neposredno na se|i ' . . Predsednik ZZD: - za točko 15 |e objavljeno v delegatskem gradivu za se|e SML *t. 1 Ivo Kastelic, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 2. sejo zbora krajevnih skupnosti sfcupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 27. maja 1982, ob 17. uri v prostorih skupščine občine Ljubljana Center, soba 5/I, Adamič-Lundrovo nabrežje 2/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine in 1. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava analize spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 s stališči za spremembo in dopolnjevanje planskih dokumentov v občini Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 5. Obravnava poročil pravosodnih organov za leto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani - Sodišča združenega dela v Ljubljani - Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 6. Obravnava poročila delavskega sveta delovne organizacije Avtotehna o odpravljanju razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva 7. Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1981 8. Obravnava poročila o pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov za letp 1981 9. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine 10. Obravnava predloga mnenja k predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa GP Šestica, Ljubljana 11. Obravnava predloga mnenja k predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana 12. Obravnava predloga odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije: - Poslovne skupnosti za mehanizacijo kmetijstva Ljubljana in - Skupnosti arhivov Slovenije Ljubljana 13. Obravnava predloga sklepa o soglasju k statutu Srednje elektrotehniške šole v Ljubljani 14. Volrtve in imenovanja 15. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 16. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 30. 4. 1982 GRADIVO: - za točke dnevnega reda: 3, 4, 5, 6, 7, B, 9, 10, 11, 12 In 13 |e ob|avl|eno v te| prtlogi - za toiko 14 bodo delegatl prejell neposredno na seji , . Predsednik zbora KS: - za točko 15 |e ob|avl|eno v delegatskem gradivu za aele SML *t. 1 Ela Zupančič, I. r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 2. sejo družbenopoliličnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 27. maja 1982 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine in 1. seje družbeno-političnega zbora 2. Obravnava analize spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana Center v obdobju 1981-1985 s stališči za spremembo in dopolnjevanje planskih dokumentov v občini Ljubljana Center za obdobje J981-1985 3. Obravnava poročil pravosodnih organov za leto 1981: - Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana - Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani - Sodišča združenega dela v Ljubljani - Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 4. Izvolitev delovnih teles občinske skupščine. 5. Volitve in imenovanja 6. Obravnava gradiva in določitev delegatovza sejo zbora občin SML 7. Vprašanja delegatov Predsednik dpz- LJubljana.30.4.1982 Igor Makovec, I. r. Zapisnik 1. skupnega zasedan/a zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki je bilo 14. 4. 1982 po končanih ločenih sejah zborov, v veliki sejni dvorani na Magistratu. Skupno zasedanje je v imenu delovnega predsedstva v sestavi 1. Ivo Kastelič, predsednik ZZD 2. Ela Zupančič, predsednica zbora KS 3. Igor Makovec, predsednik DPZ vodil Igor Makovec, zapisnik pa Vida Turčinov, sekretar ZZD. Predsedujoči je predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. Določitev dnevnega reda 2. Poročilo komisij za verifikacijo pooblastil delega-tov o prisotnosti delegatov: zbora 2druženega de-la, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitične-ga zbora 3. Izvolitev predsednika in podpredsednika skup-ščine občine Ljubljana Center 4. Slovesna izjava predsednika in podpredsednika skupščine občine Ljubljana Center 5. Izvolitev kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center 6. Izvolitev izvršnega sveta skupščine občine Ljub-Ijana Center in irnenovanje funkcionaijev, ki vodijo upravne organe občine 7. Izvolitev komisije za volitve in imenovanja 8. Določitev skupine delegatov za delegiranje dele-gatov v zbor občin skupščine SR Slovenije 9. Imenovanje sekretarja občinske skupščine 10. Določitev delegatov za 1. sejo zbora občin skup-ščine mesta Ljubljane AD1. DOLOČITEV DNEVNEGA REDA Predlagani dnevni red so vsi zbori sprejeli soglasno z ločenim glasovanjem. ' AD2. POROČILO KOMISU ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV O PRISOTNOSTI DELEGATOV: r zbora združenega dela - zbora krajevnih skupnosti - družbenopolitičnega zbora. Po poročilu predsednika verifikacijske komisije zbora združenega dela Emila Kromeka, je bilo na seji navzočih 65 delegatov zbora združenega dela. Zbor združenega dela je verificiral pooblastila na-slednjim delegatom: štev. Priimek in ime štev. Priimek in ime konf. konf 1 Rapoša Kazimir 24 Erjavec Valentin Mostar Jožica 25 Černe Ivan 2 Čas Marjeta Čadež Vlado 3 Čotič Srečko 26 Gerjol Jožica Kromek Emil 28 Česenj Nuša 4 Sambt Franc Zupančič Špela Rijavec Jadranka 29 Škof Stane Sepe Pavel 30 Panza-Frece Tea 5 Mattč Irena 31 Kravanja Rudi 6 Bergant Franc Kogovšek Vida ' Mirič Jože Pirnat Rajko Fajoo Miha 32 Botta Marko 7 Koželj-Kuhar Bojana 33 Ogorevc Helena 8 Žavrlan Franc 34 Vidakovič Jasna 9 Lubšin Franc 35 Hauko Števan Kobentar Vanja 36 Štefančič Marinka Ciuha Irena - Gorjanc Radmila 10 Šprah Albina Koller Jožica Petrič Igor Mrevlje Franc 11 Kovačevič Ljudmila 37 Bregar Jožica 12 Oberžan Dragica 38 Humar Štefan 12a Širok Franc 39 Levičnik Boža 13 Matovič Ana 40 Heber Bojana 14 Kržan Milan 41 Jugovič Matjaž 15 Balaško Jože 42 Krstič Nikola 16 Albreht Andrej 43 Bukovec Emil 18 Komočar Marjan 44 Jean Zorka 19 Bahovec Martina 45 Krstič Milan 20 Hribar Lojzka 46 Žavbi Rudi 21 Mirčič Živan 47 Plut Jože 22 Mahne Žarko Obrt Grahek Karel 23 Peternelj Marta Pavlica Miro Po poročilu predsednice komisije za verifikacijo pooblastil delegatom zbora krajevnih skupnosti mar-tine Leitgeb, je bilo na seji navzočih 43 delegatov zbora krajevnih skupnosti. Zbor krajevnih skupnosti je verificiral pooblastila na-slednjim delegatom: S KS Ajdovščina: KS Poljane: 1. Jeras Zdravko 1. Škraba Žarko 2. Gorjan Božidar 2. Jogan Savin 3. Miklavec Darinka 3. Svetina Vlasta 4. Zemljak Leopold 4. Končar Miloš KS Kolodvor: KS Prule: 1. Dovjak Boža 1. Pogačar Niko 2. Kovnalinka Kostja 2. Korošec Viktor' 3. Zupančič Angela 3. Kren Boris 4. Gogala Jože 4. Sajko Iva KS Stara Ljubljana: KS Nove Poljane: 1. Glušič Rozalija 1. Adamič Nada 2. Križan Marija 2. Kregar Jože 3. Kump Rudolf 3. Kotnik Adrijan 4. Mesarko Terezija KS Tabor: KS Stari Vodmat: 1. Naglič Miro 1. Stamač Jure 2. Avsec Jože 2. Beslič Iztok 3. Simončič Damjana 3. Rivnikar Vinko 4. Jerovšek Angelca 4. Hudnik Dušan KS Gradišče: KS Trg osvoboditve: 1. Prezelj Tatjana . 1. Leitgeb Martina 2. Bernard Ivo 2. Keršič Marjeta 3. Butinar Ivo . 3. Kotnik Andrej 4. Istenič Uroš KS Josip Prašnikar: KS Ledina. 1. Kuhelj Mirjam 1. Šubic Janek 2. Kavšek Leopold 3. Djordjevič Vladimir 4. Gliha Marko Po poročilu predsednika verifikacijske komisije družbenopolitičnega zbora Ivana Sušnika, je bilo na seji navzočih 31 delegatov družbenopolitičnega zbora. Navzoči so bili: Cigler Justi, Dimitrijevič Sreten, Dovgan Ljuba, Go-deša Andrej, Golavšek Alfred, Grgič Zoran, Jovan-To-plak Majda, Kovačič tone, Lavš Igor, Lesjak Ivica, Lut-har Irena, Makovec Igor, Marin Stanka, Mokole Cedo, Murko-Pleš Angela, Peršič Bogomir-Marko, Pirc Jpže, Plavšak Borut, Polak Bojan-Stjenka, Prosenik Hilda, Radakovič Ljubo, Savnik Romana, Skulj Hela, Sušnik Ivan, Škerjanc Noel, Štok Franc, Učakar Janez, Vavpo-tič Mitja, Vengust Albin, Verbič Marjeta, Žust Denis. Glede na to, da je bilo od skupnega števila 70 dele-gatskih mest v zboru združenega dela prisotnih 65 delegatov, od skupnega števila 48 delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti prisotnih 43 delegatov in od skupnega števila 35 delegatskih mest v družbenopoli-tičnem zboru prisotnih 31 delegatov, je predsedujoči ugotovil, da zbori lahko veljavno sklepajo. AD 3. »ZVOLITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER Predlog je podal Vid Štempihar, predsednik OK SZDL Ljubljana Center. Razprave ni bilo. Po opravljenem tajnem glasovanju je predsedujoči razglasil naslednji izid glasovanja: ZZD zbor DPZ. ___________________________________KS glasovnice je oddalo - delegatov 65 43 31 za kandidate je glasovalo: - zapredsednika AlbinaVengusta 65 41 29 - zapodpredsednico Ljubo Dovgan 64 38 30 Predsedujoči je ugotovil, da sta kandidata dobila predpigano večino glasov delegatov vsakega zbora in da sta izvoljena: - Albin Vengust za predsednika skupščine in - Ljuba Dovgan za podpredsednico skupščine. AD4. SLOVESNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN PODPREDSE-DNICE SKUPŠČINE V skladu z 218. in 219. členom poslovnika za delo občinske skupščine sta predsedriik skupščine Albin Vengust in podpredsednica skupščine Ljuba Dovgan pred zbori podala slovesno izjavo. AD 5. IZVOLITEV KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA IZVRŠ-NEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER Predlog je podal Vid Štempihar, predsednik OK SZDL Ljubljana Center. Brez razprave so zbori z ločenim glasovanjem sogla-sno sprejeli naslednji SKLEP: Za kandidata za predsednika IS skupščine občine Ljubljana Center se izvoli Milan Slemnik. AD 6. IZVOLITEV IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER IN IMENOVANJE FUNKCIO-NARJEV, Kl VODIJO UPRAVNE ORGANE OBČINE Predlog je podal Milan Slemnik, kandidat za pred-sednika IS skupščine občine Ljubljana Center. Brez razprave so zbori z ločenim glasovanjem sogla-sno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Izvoli se izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center v naslednjem sestavu: - Milan Slemnik, predsednik - Janez Novak, podpredsednik člani: - Borut Baucon - Polde Bibič - Stanislav Curk - Mihael Draksler ¦ • ¦ . ' - Dušan Hvala . ¦ - Ljubica Jugovič - Janez Kresal - Janez Markoli - Blaž Matekovič - Ivan Nerad - Ljudmila Novljan - Ksenija Preželj - Franc Štrumbelj 2. Za vodenje upravnih organov občine Ljubljana Center se imenujejo: - Borut Baucon, za predsednika komiteja za druž-beno planiranje in gospodarslvo - Ksenija Preželj za predsednico komiteja za druž-bene dejavnosti - Dušan Hvala, za predsednika komiteja za urbani-zem, komunalo in gradbene zadeve - Blaž Matekovič, za sekretarja za LO - Ljudmila Novljan, za sekretarko za občo upravo - Slavko Gregorka, za direktorja uprave za družbene prihodke. AD 7. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VOLITVE IN IMENOVANJA Predlog je podal Rudi Žavbi, dotedanji predsednik komislje za volitve in imenovanja. Razprave ni bilo. Zborf so z ločenim glasovanjem soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Izvoli se komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center v sestavu: - predsednik: Ljubo Butinar - člani: . - Marija Bitenc -¦HildaHercog . ' - Aleksander Kapus - Barbara Kobe - Melita Liška - Stanka Marin - Ela Mencin - Jože Nered - Milenka Perhavec - Hilda Prosenik - Ana Sambt - Noel Škerjanc - Mitja Vavpotič in - Matjaž Župec. AD8. DOLOČITEV SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRA-NJE DELEGATOV V ZBOR OBČIN IN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Predlog so delegati prejeli z vabilom za sejo. Razprave ni bilo. Z ločenirn glasovanjem so zbori soglasno sprejeli SKLEP: V skupino delegatov za delegiranje delega-tov v zbor občin skupščine SR Slovenije se določijo: 1. Ivo Bernard 11. Zdenka Letonja 2. Janez Breskvar • 12. Tine Logar 3. Franc Fortuna 13. Saša Lokovšek 4. Marko Gliha 14. Angela Murko-Pleš 5. Mitja Gostinčič 15. Miroslav Naglič 6. Viktor Japelj 16. Branko Radakovič 7. Slavko Kapus 17. Ladislav Samec. 8. Tone Koliša 18. Ana Štefanac 9. Mojca Kopač 19. Albin Vengust 10. Adrijan Kotnik 20. Rudi Žavbi. AD9. IMENOVANJE SEKRETARJA OBČINSKE SKUPŠČINE Predlog je podal Rudi Žavbi, predsednik dotedanje komisije za volitve in imenovanja. Razprave ni bilo. Z ločenim glasovanjem so zbori soglasno sprejeli SKLEP: Ivo Bogataj se imenuje za sekretarja skup-ščine občine Ljubljana Center. DOLOČITEV DELEGATOV ZA 1. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Predlog je podal Igor MAKOVEC, predsedujoči skup-nega zasedanja. Razprave ni bilo. Z ločenim glasovanjem so zbori soglasno sprejeli SKLEP: Za 1. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane se določijo naslednji delegati: Meta Verbič, Ljubo Radakovič, Zoran Grgič, Boris Kren, Rudolf Kump in Ljubo Butinar. Skupno zasedanje vseh zborov je bilo končano ob 11. uri. Dobesedni zapisnik skupnega zasedanje je na vpo-gled v sekretariatu skupščine. Sekretar ZZD: Predsednik ZZD: Vida Turčinov, l.r. Ivo Kastelič l.r. Predsednica zbora KS: Ela Zupančič, l.r. Predsednik DPZ: Igor Makovec, l.r. Zapisnik 1. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila 14. aprila 1982 ob 8. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo zbora je pričel dotedanji predsednik zbora Ivo Kastelič in predlagal, da do izvolitve predsednika zbora sejo vodi Rudi Žavbi, delegat 46. konf. delegacij. Zbor je njegov predlog soglasno sprejel. Zapisnik 1. seje je vodila Vida Turčinov, sekretar zbora. Predsedujoči je predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED: 1. Določitev dnevnega reda 2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov zbora združenega dela 3. Verifikacija pooblastil -delegatov zbora združenega dela , 4. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora združenega dela 5. Slovesna izjava predsednika in namestnika pred-sednika zbora 6. Soglasje k imenovanju sekretarja zbora združe-nega dela 7. Obravnava in sprejem sporazumov o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov: a) v zbor združenega dela skupšČine SR Slovenije: - za področje obrtnih in podobnih dejavnosti - za področje delovnih skupnosti državnih orga-nov - za področje oboroženih sil. b) v zbor združenega dela skupščine mesta Ljub-. . Ijane: - za področje oboroženih sil 8. Določitev članov skupin dslegatov za delegiranje delegatov v zbor-združenega dela skupščine SR Slovenije 9. Določitev članov skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane 10. Določitev delegatov za zasedanje zbora združe-nega dela skupščine SR Slovenije v izrednih ra-zmerah 11. Določitev delegatov za 1. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane « 12. Določitev delegatov za 2. republiško kandidacijsko konferenco AD 1. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. AD 2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zbora združenega dela Soglasno je bil sprejet SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela se imenujejo: 1. Emil Kromek, delegat 3. konf. delegacij 2. Žarko Mahne, delegat.21. konf. delegacij 3. Helena Ogorevc, deiegat 33. konf. delegacij AD 3. Verifikacija pooblastil delegatov Emil Kromek je v imenu komisije za verifikacijo poo-blastil delegatov podal poročilo o prisotnosti delega-tov. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor združertega dela verificira pooblastila 65 delegatom od skupnega^tevila 70 delegatskih mest v zboru. Na seji so bili navzoči naslednji delegati: Štev. Priimek in ime Štev. Priimek in ime konf. konf. 1 Rapoša Kazimir 24 Erjavec Valentin Mostar Jožica 25 ' Černec Ivan 2 Čas Marjeta Čadež Vlado 3 Čotič Srečko 26 Gerjol Jožica Kromek Emil 28 Česenj Nuša 4 Sambt Franc Zupančič Špela Rijavec Jadranka 29 škof Stane Sepe Pavel 30 Panza-Frece Tea 5 Matič Irena 31 Kravanja Rudi 6 Bregant Franc Kogovšek Vida Mirič Jože Pirnat Rajko Fajon Miha 32 Bolta Marko 7 Koželj-Kuhar Bojana33 Ogorevc Helena 8 Žavrlan Franc 34 Vidakovič Jasna 9 Lubšina Franc 35 Hauko Štefan Kobentar Vanja 36 Štefančič Marinka Ciuha Irena Gorjanc Radmila 10 Šprah Albina Koller Jožica Petrič Igor Mrevlje Franc 11 Kovačevič Ljudmila 37 Bregar Jožica Oberžan Dragica 38 Humar Štefan 12 Širok Franc 39 Levičnik Boža 12a Matovič Ana 40 Heber Bojana 13 Kržan Milan 41 Jugovič Matjaž 14 Balaško Jože 42 Krstič Nikola 15 Albreht Andrej 43 Bukovec Emil 16 Komočar Marjan 44 Jean Zorka 18 Bahovec Martina 45 Krstič Milan 19 Hribar Lojzka 46 Žavbi Rudi 20 MirčičŽivan 47 Plut Jože 21 Mahne Žarko Obrt' Grahek Karel 22 Pdternelj Marta 23 Pavlica Miro Kunst Ivan AD4. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora združenega dela Predlog je podal Franc Možina, član koordinacij-skega odbora za kadrovska vprašanja. Brez razprave sta bila soglasno sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Ivo Kastelič se izvoli za predsednika zbora združenega dela. 2. Martin Lubej se izvoli za namestnika predsednika zbora združenega dela. AD 5. Slovesna izjava predsednika in namestnika predsed-nika zbora Ivo Kastelič, predsednik zbora in Martin Lubej, na-mestnik predsednika zbora, sta pred zborom, v skladu s poslovnikom za delo občinske skupščine podala slo-vesni izjavi. Z vodenjem seje je nato nadaljeval predsednik zbora Ivo Kastelič. AD 6. Soglasje k imenovanju sekretarja zbora združenega dela Predlog je podal predsednik zbora. Brez razprave je bil soglasno sprejet Sklep: Zbor združenega dela daje soglasje k imeno-vanju Vide Turčinov za sekretarja zbora. AD 7. Obravnava in sprejem sporazumov o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov: a) v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije: - za področje obrtnih in podobnih dejavnosti, - za področje delovnih skupnosti državnih organov, - za področje oboroženih sil. b) v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje oboroženih sil Uvod je podal predsednik zbora. Brez razprave so bili soglasno sprejeti naslednji • SKLEPI: V predlaganem besedilu se sprejmejo spo- razumi o oblikovanju skupnih delegatov za delegiranje delegatov 1. Vzbor združenega delaskupščine SR Slovenijeza področje obrti in podobnih dejavnosti. 2. V zbor združenega dete skupščine SR Slovenija za področje delovnih skupnosti državnih organov. 3. V zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za področje oboroženih sil. 4. V zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje oboroženih sil. AD 7. in AD 8. ' Dotočitev članov skupin delegatov za delegiranje de-legatov v zbor združenega dela skupščine SR Slove-nije in Določitev članov skupine delegatov za delegi-ranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane Predlog je podal Rudi Žavbi, predsednik komisijeza volitve in imehovanja. V razpravi je sodeloval delegat 45. konf. delegacij. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. V skupino delegatov za delegiranje dele-gatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva se določijo: Franc Andolšek, Vladimir Čadež, Martina Lesjak, Veno Dolgan, Milan Dedič, Boris Grgič, Janez Kogov-šek, Franc Komat, Vojko Batagelj, Milan Kržan, Nuša Minatti, Janez Pinterič, Jure Poljšak, Mitja Potočnik, Marinka Rebolj, Andreja Rome, Adela Stefanovič, Jovo Vukmirovič, Stanislava Zlatkovski in Ciril Zupan. 2. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za po-dročje prosvete in kulture se določijo: Mirjam Ačimov-Oblak, Martin Ahlin, Mihaela Sko- berne, Duša Avbelj, Jožica Avbelj, Franc Batič, Julij-Rupret, Janez Gruden, Janez Straus, Frančiška Kitak, Ljudmila Bras, Marija Novak, Valerija Osterc, Aleš So-jar, Andra Žnidar. 3. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za po-dročje zdravstva in socialnega varstva se določijo: Vladislav Bizant, Tajda Miharija, Jožica Bregar.Milka Šipoš, Jožica Červek, Ivo Gaberšek, Tatjana Golob, Marjeta Homan, Franc Arko, Miran Pihler, Majda Jesih, Dunja Kosmač, Marjeta Mežan, Angeta Čisar-Kopač in Marjana Vodnik. 4. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor zdrutenega dela skupščine SR Slovenije za po-dročje delovnih skupnosti državnih prganov se dolo-čijo: Irena Kosmač, Sonja Muller-Labernik, Rado Cerjak, Ingrid Rabič in Bojana Cvahte. 5. V skupino delegtov za delegiranje delegtov v žbor združenega dela skupščine SR Slovenije za področje obrti se določita: Leopold Habicht in Ančka Tomšič. 6. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za po-dročje oboroženih sil se določijo: Stevan Janevski, Djuro Juvandič, Mirko Kranjc, Sta-nislav Stopar. 7. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje gospodarstva se določijo: Ivan Arh, Matjaž Cedilnik, Ivan Černec, Marko Crnu-gelj, Cvetka Gliha, Terezija Hegler, Ivan Klančar, Mija Klemenc, Tone Černe, Emil Kromek, Štefka Kump, Matjaž Kutin, Igor Lunaček, Darinka Malnar, Mirko Novak, Pavina Novak, Mira Žibrik, Stane Omejc, Albert Pirc, Štefan Pogačar, Marjeta Višnjevar, Terezija Suš-nik, Angela VVindisch, Bojan Žgalin in Matjaž Župec. 8. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje prosvete in kulture se določijo: Marija Andeselič, Franci Slak, Marjeta Furlan-Lipo- vec, Marta Gamberger, Zofija Imperl, Berta Kladnik, Rajko Pirnat, Milena Klanjšek-Jaklič, Andrej Kurent, Peter Mole, Eva Novšak-Houška, Božidar Okorn, Ne- . venka Tavčar, Magda Vrhovec-Debovič, Vida Vurnik. . 9. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje zdravstva in socialnega varstva se določijo: Viktor Gerdin, Irena Toni, Irena Peternelj, Miloš Di-mic, Miran Dintinijana, Slavica Šešek, Magda Šteblaj, Janez Kmet, Marjana Kobe, Majda Kralj, Peter Stergar, Nataša Špoljar, Alenka Tominc, Viljem Vrbošek, Marija Cerar. 10. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje delovnih skupnosti državnih organov se do-ločijo: Zorica Andželkovič-Ševo, Irena Banfi,*Franci Mazi, Ada Gorjup, Stane Jeraj, Dare Gorkič, Dušan Janež, Nevia Klun, Marjan Kompara, Marija Kotnik, Meta Ri-gler, Marin Silič, MarijaStruna, FrančiškaTrobevšek in Majda Kostanjšek. 11. V skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane za področje oboroženih sil se določtjo: Jožica Bradač, Viktor Kežič, Vlado Kramer, Martina Pleterski in Jože Založnik. AD 107 DOLOČITEV DELEGATOV ZA 2ASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V IZREDNIH RAZMERAH Predlog je podal Rudi Žavbi, predsednik komisijeza volitve in imenovanja. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP^ Določijo se delegati za zasedanje zbora združenega dela skupščine SR Slovenije v izrednih razmerah po predlogu komisije za volitve in imenova- nja ' AD117 DOLOČITEV DELEGATOV ZA 1. SEJO ZBORA ZDRU- ŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Predlog je podal predsednika zbora. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Za 1. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane se določijo: - za področje gospodarstva: Emil Kromek, Jožica Mostar, Albina Šprah, Igor Pe-trič, Jože Balaško, Marjan Komočar, Žarko Mahne, Aleš Košenina, Stane Škof, Tea Panza-Frece - za področje prosvete in kulture: Franjo Kumer in Bajko Pirnat - za področje zdravstva in soc. varstva: '' Štefan Humar in Radmila Gorjanc - za področje delovnih skupnosti državnih'organov: Jean Zorka - za področje oboroženih sil: Janez Štravs AD 12/. DOLOČITEV DELEGATOV ZA 2. REPUBLIŠKO KANDI-DACIJSKO KONFERENCO Predlog je podal predsednik zbora. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Za 2. republiško kandidacijsko konferenco se določijo naslednji delegati: - s področja gospodarstva: Franc Andolšek, Vladimir Čadež, Milan Dedič, Franc Komar, Nuša Minatti in Beno Dovgan. - s področja prosvete in kulture: Ljudmila Bras in Andra Žnidar - s področja zdravstva in socialnega varstva: Angela Čilsar-Kopač in Vladislav Bizant - s področja delovnih skupnosti državnih organov: Rado Cerjak in Sonja Muller-Labernik - s področja oboroženih sil: Mirko Kranjc Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 10. uri. Dobesedni zapisnik seje je na vpogled v sekretariatu skupščine. Sekretar zbora Predsednik zbora Vida Turčinov, I. r. Ivo Kastelič, I. r. Zapisnik 1. seje zbora krajevnih skupnosti, ki je bila 14. aprila 1982 ob 8. uri v vinski kleti na Magistratu. Sejo je vodil namestnik predsednice zbora Škraba Žarko, zapisnik pa Marjan Kavčnik. Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Izvolitev predsednice in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti 4. Slovesna izjava predsednika in namestnika pred-sednika zbora 5. Soglasje k imenovanju sekretarja zbora krajevnih skupnosti Ad 1. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLA- STIL DELEGATOV Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: V komisijo za verifikacijo pooblastil delega- tov se izvolijo. - Martina Leitgeb, delegatka KS Trg osvoboditve, - Mirjan Kuhelj. delegat KS Josip Prašnikar, , - Jogan Savin, delegat KS Poljane. Ad2. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor verificira pooblastila 46 delegatom od skupnega števila 48 delegatskih mest v zboru. Prisotni so bili naslednji delegati: KS Ajdovščina: KS Gradišče: 1. Gorjan Božidar 1. Prezelj Tatjana 2. Miklavc Darinka 2. Bernard Iva 3. Jeras Zdravko 3. Butinar Ljubomir 4. Zemljak Leopold *4. Isten/č Uroš KS Kolodvor: KS Josip Prašnikar: 1. Dovjak Boža 1. Kuhelj Mirjan 2. Konvalinka Kostja 2. Kavšek Leopold 3. Zupančič Angelca 3. Djordjevič Vladimir 4. Gogala Jože 4. Gliha Marko KS Poljane: KS Nove Poljane; 1. škraba Žarko 1. Adamič Nada 2. Jogan Savin 2. Kregar Jože 3. Svetina Vlasta 3. Kotnik Adrian 4. Končar Miloš 4. Modrijan Aleksander KS Prule: KS Stari Vodmat: 1. Pogačar Niko 1. Stamač Jure 2. Korošec Viktor 2. Beslič Iztok 3. Kren Boris 3. Ravnikar Vinko 4. Sajko Iva 4. Hudnik Dušan KS Stara Ljubljana: KS Trg osvoboditve: 1. Glušič Rozalija 1. Leitgeb Martina 2. Križan Marija 2. Keršič Marjeta 3. Kump Rudolf 3. Kotnik Andrej 4. Mesarko Terezija 4. Beitulahi Zulčufli KS Tabor: KS Ledina: 1. Naglič Miro 1. Šanovič Zvonimir 2. Avsec Jože , 2. Šubic Janek 3. Simončič Damjana 4. Jerovšek Angelca Ad3. IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN NAMESTN1KA PRED-SEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Janko Rednak, član kadrovskega koordinacijskega cdbora pri OK SZDL je podal predlog za predsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Ela Zupančič, delegatka KS Tabor, se izvoli za predsednico zbora krajevnih skupnosti. 2. Uroš Istenič, delegat KS Gradišče, se izvoli za na-mestnika predsednice zbora krajevnih skupnosti. , Ad 4. SLOVESNA IZJAVA PREDSEDNICE IN NAMESTNIKA PREDSEDNICE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi določil 218. in 219. člena Poslovnika skupščine občine Ljubljana Center sta Ela Zupančič, predsednica zbora KS in Uroš Istenič, namestnik pred-sednice zbora pred zborom podala slovesno izjavo. Vodstvo seje je prevzela Ela Zupančič, novo izvo-i Ijena predsednica zbora, se zahvalila delegatom za zaupanje in predlagala, da zbor nadaljuje z delom. Ad5. SOGLASJE K IMENOVANJU SEKRETARJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predlog je podala Ela Zupančič, predsednica zbora. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor daje soglasje k imenovanju Kavčnik Marjana za sekretarja zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora je zaključila sejo in pozvala dele-gate, da nadaljujejo z delom na 1. skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Ljubljana Center. Seja je bila zaključena ob 8.40. SEKRETARZBORAKS: NAMESTNIK PREDSEDNICE Marjan Kavčnik, I. r. ZBORA V PREJŠNJEM MANDATU: Žarko Škraba, I. r. PREDSEDNICA ZBORA KS: Ela Zupančič, I. r Zapisnik 1. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila 14. 4.1982 ob 8.00 uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo zbpra je v skladu s poslovnikom skupščine občine Ljubljana Center do izvolitve predsednika zbora vodil Franci Završnik, dotedanji predsednik zbora. Zapisnik je vodil Janez Grad. Predlagan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Določitev dnevnega reda 2. Izvolitev stalne komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora 3. Verifikacija pooblastil delegatov družbenopolitič-nega zbora 4. Izvofitev predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora 5. Slovesna izjava predsednika in namestnika pred-sednika zbora 6. Soglasje k imenovanju sekretarja družbenopolitič-nega zbora 7. Glasovanje o izVolitvi delegatov vdružbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije 8. Glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane AD 1. Zbor je soglasno sprejel predlagani dnevni red. AD 2. IZVOLITEV STALNE KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNA VPRAŠANJA ZBORA Predlog za izvolitev komisije za verifikacijo poobla-stil in imunitetna vprašanja zbora je podal Jože Baloh, predsednik kadrovske koordinacije pri OK SZDL Ljub-Ijana Center. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Izvoli se komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora v na-slednjem sestavu: 1. Ivan Sušnik, predsednik ,2. Justi Cigler, član 3. Igor Lavš, član AD3. VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV DRUŽBE-NOPOLITIČNEGA ZBORA Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja zbora je ugotovila, da je od skupnega števila 35 delegatskih mest v zboru, na seji pri$otnih 30 delega-tov. Vsi delegati imajo pravno veljavna potrdila o izvoli- tvi za delegate družbenopolitičnega zbora. Zbor je na seji verificiral pooblastila naslednjim pri-sotnim delegatom: 1. CiglerJusti 16. Peršič Bogomir-Marko 2. Dimitrijevič Sreten 17. Pirc Jože 3. Dovgan Ljuba 18. Plavšak Borut 4. Godeša Andrej 19. Polak Bojan-Stjenka 5. Golavšek Alfred 20. Prosenik Hilda 6. Grgič Zoran 21. Radakovič Ljuba 7 Jovan-Toplak Majda 22. Savnik Romana 8. Kovačič Tone 23. Skulj Hela 9. Lavš Igor 24. Šebek Levin 10. Lesjak Ivica 25. Škerjanc Noel 11. Luthar Irena 26. Štok Franc 12. Makovec Igor . 27. Vavpotič Mitja 13. Marin Stanka 28. Vengust Albin 14. Mokole Čedo 29. Verbič Marjeta 15. Murko-Pleš Angela 30. Žust Denis Opravičeno odsotni so bili naslednji delegati: 1. Angelovski Dubravka 2. Hribernik Marjana 3. Radej Bojan 4. Sušnik Ivan • 5. Učakar Janez AD4. IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PREDSED-NIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Predlog je podal Jože Baloh, predsednik kadrovske koordi-nacije pri OK SZDL Ljubljana Center. ¦- Brez razprave sta bila sprejeta soglasno naslednja SKLEPA: 1. Igor Makovec se izvoli za predsednika družbe-nopolitičnega zbora. 2. Denis Žust se izvoli za namestnika predsednika družbe-nopolitičnega zbora. AD5. SLOVESNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA PRED-SEDNIKA ZBORA Igor Makovec, predsednik zbora in Denis Žust, namestnik preds^dnika zbora, sta pred zborom, v skladu s poslovnikom za delo občinske skupščine podala slovesni izjavi. Z vodenjem seje je nato nadaljeval predsednik zbora Igor Makovec. AD6. SOGLASJE K IMENOVANJU SEKRETARJA DRUŽBE-NOPOLITIČNEGA ZBORA Predlog je podal predsednik zbora. Brez razprave je bii soglasno sprejet naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor daje soglasje k ime-novanju Janeza Grada za sekretarja zbora. AD7 GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV V DRUŽBE-NOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SR SLOVENIJE In AD8 GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV V DRUŽBE-NOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE MESTA LJUB-UANE Glasovanje o izvolitvi delegatov v drubenopolitični zbor skupščine SR Slovenije in v družbenpolitični zbor skupščine mesta Ljubljane je vodilo tričlansko delovno predsedstvo v naslednjem sestavu: - Igor Makovec, predsednik zbora - Alfred Golavšek, delegat zbora - Meta Verbič, delegat zbora 0 glasovanju za izvolitev delegatov v družbenopoli-tični zbor skupščine SR Slovenije in delegatov v druž-benopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane je bil voden poseben zapisnik. Seja je bila zaključena ob 9.00 uri. . DOTEDANJI PREDSEDNIK ZBORA: Franci Završnik, I. r. • SEKRETAR ZBORA: PREDSEDNIK ZBORA: Janez Grad, I. r. Igor Makovec, I. r. Analiza spremenjenih pogojev razvoja občine Ljubljana center v obdobju 19811985 Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbe-nem planu SR Slovenije opredeljuje, da nastopijo po-goji za spremembo in dopolnitev plana, če pride do večjih motenj v procesu družbene reprodukcije, če so se bistveno spremenile, zunanjepolitične razmere ali ekonomski pogoji poslovanja s tujino. Razvojne možnosti za obdobje 1981-1985 so se bi-stveno spremenile od sprejetja srednjeročnih planskih dokumentov, zato je Skupščina SFRJ 3/2-1982 spre-jela odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev družbe-nega plana Jugoslavije za obdobje 1981 - 1985, s katerim zadolžuje vse nosilce planiranja, da ponovno preverijo svoje planske dokumente in jih po potrebi spremenijo. Omejitveni dejavnik družbenoekonom-skega razvoja so ekonomski odnosi s tujino, saj je izvoz blaga v preteklem srednjeročnem obdobju rasel bistveno počasneje od predvidevanj. Skupščina SR Slovenije je sprejela odlok o dopolni-tvah planskih aktov SR Slovenije 24/2-1982, Skup-ščina mesta Ljubljane je sprejela odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana mesta Ljubljana 31/3-1982, Skupščina občine Ljub-Ijana Center pa je sprejela odlok o spremembi in do-polnitvah družbenega plana občine Ljubljana Center dne 25/3-1982, pri čemer bo postopek preverjanja srednjeročnih obveznosti potekal pri vseh nosilcih pla-niranja (OZD, SIS, KS in DPS). Družbenopolitične skupnosti morajo izdelati analize spremenjenih pogojev razvoja, na podlagi katerih se izoblikujejo stališča v zvezi sspremembami in dopolni-tvami družbenega plana. Ta stališča predstavljajo stro-kovno podlago za spremembo in dopolnitev dogovora o temeljih družbenegaplana in predstavljajo smernice za pripravo družbenega plana. 1. Spremenjeni pogoji razvoja v obdobju 1981 -1985 Gospodarska gibanja v letu 1981 in ocena razvojnih možnosti v letu 1982z upoštevanjem plačilno bilančnih možnosti SFR Jugoslavije, kjer mora SR Slovenija po zveznem zakonu doseči suficit tekočega dela plačilno bilančnega položaja republike v enotni plačilni bilanci Jugoslavije kažejo, da ne bomo mogli doseči vseh s srednjeročnim planom začrtanih ciljev. Zmanjšanje ob-sega razpoložljivih investicijskih sredstev, zlasti veliko manjši dotok bančnih sredstev v okviru počasnejše gospodarske rasti zahteva še vnaprej vsklajevanje vseh oblik potrošnje z razpoložljivimi sredstvi. Manjši obseg sredstev za investicije bo zahteval še nadaljno selekcijo investicijskih programov. Tako zoženih razvojnih možnosti nismo predvidevali pri pripravi in sprejetju srednjeročnih planskih doku-mentov za obdobje 1981 - 1985. Zato je potrebno ponovno preveriti planske dokumente ter jih spreme-niti in dopolniti povsod tam kjer zoženi okviri razvoja to zahtevajo. Srednjeročni planski dokumenti občine Ljubljana Center že vsebujejo številne prvine tistih usmeritev, ki naj bi jih upoštevali pri spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov. Tako je povdarjena usmeritev v izvoz, izoblikovahi so konkretni kriterijj za investicije (izvoz, tehnološki napredfek, raconalna raba vseh sred-stev in virov), z razpoložljivimi sredstvi omejena po- trošnja ter upoštevane prednoštne naloge iz planskih aktov SR Slovenije. Cilji in usmeritve prostorskega razvoja, ki so oprede-Ijeni v srednjeročnem družbenem planu, se ne bodo menjali. Spremenjeni pogoji družbenoekonomskega razvoja pa bodo na marsikaterem področju terjali dru-gačne konkretne prostorske rešitve. Ob tem je po-membno dejstvo, da je več investicijskih odločitev v prostoru neopredeljenih in neusklajenih, ker nosilci družbenega planiranja v času oblikovanja srednjeroč-nega plana niso imeli primerne dokumentacije. 2. Ocena sprememb globalnih okvirov razvoja 2.1. Ekonomski odnosi s tujino Kot osnovno izhodišče za zagotavljanje družbenoe-konomskega razvoja ostaja še naprej intenzivno vklju-čevanje v mednarodno delitev dela, predvsem izvoz na konvertibilr.o tržišče. Slovensko gospodarstvo je prev-zelo obveznost, da doseže suficit v ekonomskih odno-sih s tujino že v letu 1982, čeprav je bilo fo načrtovano za leto 1985, tako mora tudi gospodarstvoobčineCen-ter prevzeti zahtevnejše izvozne naloge. Vdružbenemu planu za obdobje 1981 - 1985 ter v resoluciji o politiki družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1981 femo si zastavili 8 % rast izvoza letno ter 1 % rast uvoza letno. Zaradi realnega nedoseganja izvoza, saj so pro-izvodne in storitvene OZD v občini dosegle v letu 1981 za 7 % nižji izvoz kot v 1980, je bil uvoz skrčen na nižjo raven, kot je bil planiran, saj je bil v letu 1981 za 4 % nižji kot v 1980 letu. Zaradi zahtev po intenzivnejšem izpolnjevanju izvoznih nalog, ki narekujejo načrtovanje 10 % rasti izvoza v obdobju 1981 - 1985 bo potrebno povečati uvoz surovin in reprodukcijskega materiala po stopnji 2 % pri čemer je treba urediti tudi razmere glede preskrbe s surovinami in materialom na doma-čem trgu. Uresničitev povečane izvozne usmerjenosti bomo poleg diferencirane politike stimulacij, davkov in prispevkov dosegli predvsem z vključevanjem tistih proizvodnih programov, ki slonijo na višji stopnji pre-delave in na lastnem tehnološkem znanju. 2. 2. Gospodarska gibanja Realna gospodarska gibanja v 1981 ter ocena za leto 1982 kažejo na počasnejšo dinamiko gospodarske ra-sti kot se je predvidevala s srednjeročnim planom kot tudi z resolucijo za leto 1981. Odmiki od načrtovanih ciljev in nalog so preveliki, da možno tako zaostajanje v celoti. nadomestiti v preostalih letih srednjeročnega obdobja. A Čeprav so gospodarske OZD dosegte v letu 1981 nominalno ugodne finančne rezultate so le ti v veliki meri rezultat hitrega naraščanja cen, kar pa seveda pomeni, da je odstopanje od planirane realne stopnje rasti družbenega proizvoda veliko. V družbenem planu občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 smo planirali rast družbenega proizvoda 2,4 % poprečno na leto, v resoluciji o politiki družbenoekonorhskega raz-voja občine Ljubljana Center v letu 1981 pa rast druž-benega proizvoda 1,6 %, v letu 1981 pa smo dosegli za 1,3 % nižjo rast družbenega proizvoda kot v letu 1980. Zato predvidevamo, da je potrebno v srednjeročnih planskih aktih predvideno rast družbenega proizvoda prrlagoditi doseženim možnostim, ker ne moremo pri-čakovati da bomo ta izpad nadomestili do leta 1985. Ker predvidevamo v obdobju od 1983-1985 leta rast družbenega proizvoda 1,6 % poprečno na leto bomo dosegli v celotnem srednjeročnem obdobju 1 % rast družbenega proizvoda in ne v srednjeročnem planu predvideno 2,42 % rast. Zmanjšanje možnosti uvoza in slabša oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom tudi z jugo-slovanskega tržišča kot posledica dela so v letu 1981 postali odločilna omejitev industrijske proizvodnje. Tako je količinski obseg industrijske proizvodnje v letu 1981 padel za 2,1%, pri čemer se je vrednostni obseg industrijske proizvodnje povečal za 36%. Z upošteva-njem omejenih možnosti oskrbe s surovinami in repro-dukcijskim materialom v prihodnje ocenjujemo, da bomo do konca srednjeročnega obdobja dosegli 0,9% rast industrijske proizvodnje. Takšna rast industrijske proizvodnje se bo zagotovila v okviru izpolnjenih izvoz-nih obveznosti, ker bo le tako možno omogočiti uvoz najnujnejših reprodukcijskih materialov in opreme. Na dohodkovni položaj OZD bosta v letu 1982 pojeg rasti f izičnega obsega proizvodnje vplivala tudi politika cen in politika spremenjene amortizacije, zato bo po-trebno te spremembe upoštevati pri dopolnjevanju in spreminjanju srednjeročnih planskih aktov. 1 2. 3. lovesticije Sprejeti ukrepi kreditno-monetarne politike, ki naj bi omejevala dolgoročni kreditni potencial bank in zmanjševala uvoz tuje akumulacije, na področju upo-rabe sredstev za razširjeno reprodukcijo s sprejemom in izvajanjem Zakona o začasni prepovedi razpolaga-nja objektov in opreme v letu 1981 in z izdelavo Meto-dologije za vrednotenje investicijskih programov pri preverjanju družbene upravičenosti naložb. Poostreni kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva so bili osnova za investicijske odločitve v OZD in za delo komisije za vrednotenje investicij, kar je privedlo do tega, da se je v letu 1981 močno zavrla investicijska poraba, ki je v preteklosti presegala realne materialne možnosti. Izplačila za investicije v osnovna sredstva so v letu 1981 ohranila raven iz preteklega leta. V Občini Ljubljana Center so se v letu 1981 nadaljevale investi-cije, ki so bile pričete v preteklih letih in sicer: Slovenija ceste Tehnika v Domu Ivana Cankarja, povečanje kapa-citet TATC in MATC v Ljubljani ter izgradnja prodajnih prostorov do nivoja na Ploščadi Borisa Kraigherja. Glede na to, da smo doslej željeno prestrukturiranje dosegali samo z intenzivnimi investicijskimi vlaganji, se moramo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev od-ločiti za namensko združevanje sredstev (zlasti sred-stev minimalne amortizacije) za realizacijo tistih prori-tetnih programov, ki so izvozno naravnani, pri čemer bo onemogočena do sedaj uveljavljena praksa droblje-nja investicijskih sredstev. 2. 4. . Zaposlovanje Umirjena gospodarska rast, predvsem zniževanje obsega proizvodnje in storitev je vplivala na gibanje zaposlovanja. V letu 1981 se je število zaposlenih zni-žalo za 1,6%, pri čemer predvideno 0,9% povečanje števila zaposlenih nismo dosegli. Pri nadaljnjem plani-ranju obsega in strukture zaposlovanja moramo ob upoštevanju zoženih okvirov družbenega proizvoda ohranjati usmeritev, da je rast družbenega proizvoda predvsem rezultat rasti družbene produktivnosti dela. Orientacijski izračuni kažejo, da bomo v obdobju 1983 - 1985 dosegli poprečno letno stopnjo rasti zaposlova-nja okoli 1 %, in v celotnem obdobju 1981-1985 stopnjo 0,4%. 2. 5. Specifičnost posameznih gospodarskih področij Trgovini kot najpomembnejši gospodarski dejavno-sti v občini so se pogoji za uspešno poslovanje posiab- šali. V prizadevanjih za povezovanje s proizvodnimi organizacijami so trgovinske OZD naletele ob zapira-nju tržišč v republiške in občinske meje, ob pojave izsiljevanja v obliki nujnih predplačil naročenegablaga in po plačilu blaga v devizah ter vzahtevkih po nesora-zmerno velikih deležih sovlaganja v proizvodnjo. Zaradi motenj v proizvodnji ter pospešene usmeritve v izvoz je bil asortinam blaga slabši in je ob zmanjšani kupni moči prebivalstva upadel promet in dohodek trgovine na drobno. Pri mnogih proizvodih imajo tako proizvajalne kot trgovinske OZD izgubo (osnovna ži-vila) in dosegajo rentabilnost poslovanja le s preliva-njem dohodka. Povezovanje zunanjetrgovinskih OZD s proizvodnimi organizacijami zaradi povdarjene usfneritve v izvoz je uspešno potekalo, saj so zunanjetrgovinske OZD pri-pomogle k ugodnejšemu razmerju med izvozom in uvozom. Ob tem so uspešneje poslovale tiste OZD, ki sd bile usmerjene v izvoz (n. pr. Agrotehnika - Gruda, Iskra Commerce), počasnejše pa naraščal dohodek pri tistih OZD, ki zastopajo tuje firme (Hermes, Tehnou-nion>. Sedanji družbenoekonomski položaj trgovine v ob-čini ni zadovoljiv. Trgovina mora postati aktivni člen v reprodukcijski verigi in se vzporedno s tem tudi skla-dno razvijati s potrebami trga in drugimi gospodar-skimi dejavnostmi. V trgovinski dejavnosti se povdar-jeno odražajo spremljajoči (v glavnem negativni) pojavi zaostrovanja gospodarskih pogojev in administrativ-nega urejanja blagovno-denarnih tokov. Posebno pozornost morajo trgovinske OZD posvetiti odpravljanju tistih pojavov, ki so povzročitelji nestabil-nosti in motenj na trgu, predvsem pa se boriti proti zapiranju trga in monopolizmu. Industrija ni dosegla v letu 1981 načrtovanega koli-činskega obsega industrijske proizvodnje, saj je bil za 2,1% nižji, pri čemer se je vrednostni obseg industrij-ske proizvodnje povečal za 36%. Razlog za nedosega-nje planskih usmeritev so predvsem režave pri proiz-vodnji zaradi slabše oskrbe s surovinami in reproduk-cijskim materialom iz uvoza kot tudi iz domačega trži-šča. Z upoštevanjem možnosti oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom v prihodnje ocenjujemo, da bomo dosegli do leta 1985 0,9% poprečno stopnjo rasti industrijske proizvodnje. Višjo stopnjo rasti bodo dosegla tista področja, ki so usmerjena v izvoz in niso odvisna izključno od uvoza surovin in reprodukcij-skega materiala. Sredstva namenjena investiranju bodo omejena tudi v prihodnje, zato bo rast proizvod-nje pretežno odvisna od povečanja učinkovitosti in gospodarjenju z obstoječimi zmogljivostmi. Dohodkovnem, proizvodnem in tehnološkem pove-zovanju gradbene OZD niso do sedaj posvečale večje pozornosti, v kar pa jih bo stagnacija v gradbeništvu kot rezultat omejitve kreditiranja investicijskih del pri-silila, saj se je vrednost opravljenih del v gradbeništvu povečala v letu 1981 le za 19,7% glede na leto 1980. Brilagajanje ostrejšim gospodarskim razmeram vodi v povezovanje gradbenih OZD na osnovi skupnih pro-gramov, tesnejših poslovno-tehničnih povezav, ki naj bodo zagotavljale kompleksno ponudbo od projektive do zaključnih del ob maksimalnem izkoriščanju obsto-ječih kapacitet. Nosilci prevzemanja del v tujini, okoli katerih se zbirajo dohodkovno povezani partnerji, ki so sposobni opravljati dela na tujem tržišču, se morajo še naprej zavzemati, da poleg izvoza živega dela zagoto-vijo uporabo domačih proizvpdov in opreme in s tem večji blagovni izvoz. Turizem in gostinstvo; za občino pomembni dejav-nosti, nista v letu 1981 realizirala načrtovanih nalog. Vrednostni promet storitev v gostinstvu se je povečal za 36% v primerjavi z letom 1980, pri čemer moramo upoštevati še porast cen storitev za 27%. Veliko število prenočitvenih zmogljivosti v občini ni bilo v letu 1981 izkoriščeno, saj se je število nočnin znižalo za 3,4%, ob tem je število nočnin inozemskega turizma nižje karza 8,2%. Turistične in gostinske OZD se morajo v okviru do-hodkovnih in poslovnih povezav aktivneje vključiti v izboljšanje in popestritev turistične ponudbe. Le v ok-viru ustreznejše in intenzivnejše organiziranosti turi-stičnega posredovanja ter razvoja kongresnega in po-slovnega turizma in prometa gostinskih storitev si bodo OZD zagotovile boljši gospodarski položaj in razvoj turistične in gostinske dejavnosti. Naloge s področja drobnega gospodarstva so do sedaj v celoti realizirane. Oviro predstavlja predvsem pomanjkanje najemnih poslovnih prostorov tako za potrebe storitvene obrti kot tudi za proizvodni del drobnega gospodarstva. Na osnovi ocene stanja in problemov drobnega gospodarstva je bil sprožen pro-ces družbenega dogovarjanja o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini ter pripravljen p>o-gram razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981-1985. Pred sprejemom je družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. V srednjeročnem planu 1981-1985 načrtovanih na-log na področju stanovanjskega gospodarstva v letu 1981 in v prvih mesecih leta 1982 nismo realizirali zaradi problemov, ki so se pojavili pri pridobivanju urbanistične dokumentacije in stavbnih zemljišč. Na področju prenove nastopajozamiki pri realizaciji nalog predvsem zaradi neurejenih premoženjsko pravnih za-dev in tudi odpora Ijudi po preselitvi. Pridobivanje stanovanj z adaptacijami podstrešij pa ktjub temu teče zadovoljivo. Na področju individualne kotnunalne rabe so bile uresničene vse tiste naloge, ki so pogojevale pričetek uporabe objektov (Zdravstveni dom Center, Dom mla-dine v trgovini in gostinstvu, stanovanjski objekt B2 v Vodmatu in stanovanjsko poslovni objekt ROG). Neo-pravljene pa so tiste naloge, ki so pogojene z uresniče-vanjem programa stanovanjske graditve. Ta pa ča-sovno zaostaja zaradi problemov pri pridobivanju do-kumentacije in stavbnih zemljišč. Druge naloge s po-dročja individualne komunalne gradnje potekajo v skladu s planskimi predvidevanji. Planske naloge na področju kolektivne komunalne rabe, načrtovane s srednjeročnim planom 1981-1985, bodo v celoti realizirane. Spremembe so nastale le pri prioVitetnem redu nalog. i 3. Ocena sprememb razvoja na področju družbenih dejavnosti Ob pripravi planskih aktov za srednjeročno obdobje 1981-1985 so bile na področju družbenih dejavnosti upoštevane zmanjšafie materialne zmogljivosti tako, da se ni načrtovalo povečanje kadrovskih, delovnih in prostbrskih normativov, temveč smo jih oljranjali na dogovorjenem nivoju. Prednost smo zagotovili po-dročjem izobraževanja, otroškega varstva in osnpv-nega zdravstvenega varstva. ' Zaradi poenotenega načina financiranja družbenih dejavnosti in 6notnih stopenj v Ljubljani, ne moremo občinskih programov SIS obravnavati ločeno od mest-nih programov. V analizah moramo tipoštevati razvoj družbenih dejavnosti v Ljubljani kot celote in ne ločeno po občinah. Sredstva za družbene dejavnosti se bodo še naprej združevala iz brutto osebnih dobodkov in dohodka. Zaostajanje rasti sredstev za družbene dejavnosti za 10% za rastjo dohodka, ki je bila v Ljubljani 30,5%, se ni uresničilo. V letu 1981 so sredstva rasla celo za 11,2% hitreje kot je rast dohodka. Višjo rast sredstev je zahtevala razširjena dejavnost v novozgrajenih objek-tih, prav tako pa so SIS za zdravstveno varstvo, otroško varstvo, vzgojo in izobraževanjfe, kulturo, telesno kul-turo in zaposlovanje morale prispevati sredstva za sti-mulacijo izvoza, medterm, ko sta bili te obveznosti ra-zbremenjeni skupnosti socialnega skrbstva in razisko-vanja. Iz prispevnih stopenj se je v letu 1981 na.teklo več sredstev, kot je bilo planiranih. Presežki sredstevbodo vrnjeni združenemu delu z znižanimi prispevnimi stop-njami v letu 1982. Presežke so ustvarile skupnosti otro-škega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, social-nega skrbstva, zaposlovanja in raziskovanja. Sprejeti materialni okviri za leto 1982 ponovno ne sledijo planski določilom o 10%-nem zaostajanju sred-stev za družbene dejavnosti, saj bodo le-ta za 17,3% večja kot v pretekiem letu (upoštevana je tudi vzaje-mnost in solidarnost financiranja republiških progra-mov). Celotna skupna poraba se bo povečala celo za 18,6%. Po najnovejših izračunlh bo dohodek v Ljub-Ijani narasei le za 4,3%. V kolikor ne bo spremenjeno zaostajanje sredstev za SIS za rastjo dohodka, bo v drugem delu petletnega planskega obdobja, to je v letih 1983-1985, programe na področju družbenih de-javnosti potrebno še bolj krčiti. Ljubljana je specifičnega družbenega pomena v ce-lotnem slovenskem prostoru z vidika zadovoljevanja potreb po storitvah družbenih dejavnosti. Samo v ob-čini Ljubljana-Center ima sedež približno 170 OZD družbenih dejavnosti. Čeprav se del te dejavnosti fi-nancira iz republiških programov, pretežni del sredstev kljub temu bremeni Ljubljano oziroma posamezne SIS družbenih dejavnosti (kulturo, zdravstvo, usmerjeno izobraževanje), Zaradi hitre demografske rasti v Ljub-Ijani rastejo tudi potrebe po razširitvah.teh dejavnosti. Ljubljana v pretežni meri te zahteve zadovoljuje z izgradnjo objektov, ki jih financiramo iz samopri-spevka. Problemi nastajajo, ko so objekti dograjeni iri se začne v njih vršiti predvidena dejavnost. Financira-nje d«javnosti poteka predvsem iz sredstev SIS, ki morajo dotok sredstev iz združenega dela temu ustrežno povečati. V obdobju 1981-1985 v občini Ljubljana-Center ni-smo ftačrtovali novih investicij, razen iz samoprispevka III, ki pa so skupnega mestnega pomena (Lutkovno gledališče, porodnišnica). Na že obstoječih objektih se bodo opravljala le vzdrževalna dela in adaptacije. Zaradi razvitega standarda na področju družbenih dejavnosti je v mestu Ljubljani kot celoti težko realizi-rati planska določila o 10%-nem zaostajanju sredstev za družbene dejavnosti za rastjo dohodka. Na eni strani se torej nenehno povečuje obseg storitev družbenih dejavnosti, na drugi strani se soočamo z zmanjševa-njem materialnih zmogljivosti Ijubljanskega gospodar-stva. Uresničevanje planskih določil o zaostajanju sredstev skupne porabe bo še toliko težje realizirati zaradi povečane stopnje amortizacije, ki riaj bi bila v letošnjem letu za 85% večja glede na leto 1981, kar zahteva novo vrednotenje programov. Na področju vzgoje in izobraževanja je v občini Center v preteklem letu obiskovalo enoizmenski pouk 100% učencev, od tega jih je bilo vključenih v COŠ 27,7%. Normativ 32 učencev v oddelku osnovne šole ni realiziran, po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana naj bi bil uresničen ob koncu petletnega obdobja. V letu 1981 je bil realiziran prvi vpis v usmerjeno izobraževanje. Dosežena je bila večja vključitev v proiz-vodne poklice, kljub temu pa še ni bilo uresničeno načrtovano razmerje vpisa v proizvodne panoge v odnosu na neproizvodne panoge. Usmerjanje učencev v osnovnih šolah ni povsem zadovoljivo. Usklajenatudi še ni bila mreža srednjih šol usmerjenega izobraževa-nja v Ljubljani. Na področju usmerjenega izobraževa-nja v letu 1982 že dosegamo vidnejše rezultate, saj bo dokončno urejfena mreža šol v Ljubljani, spremenjeno je tudi razmerje vpisanih učencev in sicer 65:35. Pri usmerjanju učencev je potrebno izhajati iz vidika zado-voljevanja kadrovskih potreb in planov. Na področju otroškega varstva v preteklem letu v občini ni bilo realiziranopovečanjevzgojno-varstvenih družin. Odprt je bil nov oddelek v bivših prostorih KS Stari Vodmat. Revalorizacija sredstev, ki je bila izve-dena v drugi polovici leta 1981, je bila namenjerra predvsem izboljšanju materialnega položaja delavcev v WO. Na področ/u zdravstvenega varstva je bil v letu 1981 realiziran večji obseg storitev v osnovnem zdravstve-nem varstvu in v bolnišnično-specialističnem zdrav-stvenem varstvu, kot je to načrtovala zdravstvena skup-nost. OZD s področja zdravstva so imele v letu 1981 težave s poslovanjem (posebno v prvi polovici leta), ki so. nastale predvsem zaradi neusklajenih programov OŽD s področja zdravstva in SIS za zdravstveno var-stvo. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela je bil sprejet šele konec leta 1981. Neusklajenost med zdravstvenimi organizacijami in SIS zdravstvenega var-stva se nadaljuje tudi v letu 1982, saj še vedno niso usklajeni programi in ni sprejet samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za leto 1982. Delitev dela med zdravstvenimi organizacijami v preteklem letu ni bila realizirana. Priprave na delitev dela so v teku. Skupnost socialnega skrbstva je v preteklem letu uspela realizirati vse naloge iz zajamčenega programa, uresničeni pa niso bili načrti v zvezi z razširitvijo pro-grama, to je povečana skrb za starejše občane. Skupnost je uspela realizirati valorizacijo sredstev socialnih pomoči posameznikom in družinam z najniž-jirhi prejemkl. Skrb za socialni položaj delavcev in njihovih družin je narekovala, da je bila Skupnost soc. skrbstva oproščena prispevka za stimulacijo izvoza. Nenehno naraščanje življenjskih stroškov v zadnjih letih in padec življenjskega standarda skupnosti otež-koča realizacijo 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana, po katerem je po-trebno zneske družbeno-denarnih pomoči vsako leto valorizirati v skladu s statistično ugotovljenim pora-stom življenjskih stroškov. Pri uresničevanju nalog Skupnosti socialnega var-stva opažamo pozitivne premike. V letu 1981 so bili sprejeti nekateri samoupravni sporazumi o obsegu so-cialno-varstvenih programov v skupnosti socialnega varstva. V letošnjem letu bo izpeljana enotna evidenca o prejemkih socialno-varstvenih pomoči. Skupnost socialnega varstva bo morala natančneje opredeliti in ovrednotiti skupne in mejne naloge, ki so specifične za celotni.ljubljanski prostor. V preteklem letu je Občinska kulturna skupnost iz svoje prispevne stopnje financirala tudi profesionalno dejavnost - knjižnico Otona Župančiča, Eksperimen-talno gledališče Glej in Šentjakobsko gledališče. Reali-zirano je bilo združevanje treh splošno izobraževalnih knjižnic v knjižnico »Oton Župančič«. OKS je v sodelovanju z Ljubljansko kulturno skup-nostjo pripravljala in izvajala prenovitvena dela na ne-katerih kulturnih spomenikih. V letu 1981 je »Občinska raziskovalna skupnost prvič financirala svoj program iz lastne prispevne stop-nje. Po resoluciji za leto 1981 bi morala ta sredstva biti namenjena predvsem tistim programom, ki neposre-dno vplivajo na rast produktivnosti in za pospeševanje inovacijske dejavnosti v občini. Vse tri raziskovalne naloge, ki jih je ORS financirala v preteklem letu, niso zadovoljevale teh kriterijev. V prihodnje bo treba po-svetiti več družbene skrbi tudi programu Občinske raziskovalne skupnosti in se zavzemati za izvajanje nalog, ki jih predvldeva samoupravni sporazum o te-meljih plana raziskovalne skupnosti. Skupni program občin in mesta Ljubljane na področju raziskovanja je bil oblikovan šele konec leta 1981, dejansko pa se bo izvajal šele letos. Program je oblikovan v skladu z dogovorom o vlaganju v raztskovalne programe, ki vplivajo na rast produktivnosti. Na področju telesne kulture je v tem srednjeročnem obdobju posebna pozornost posvečena razvoju mno-žičnosti telesne kulture in rekreacije. Problem realiza-cije tega programa je v tem, da se prepočasi uveljav-Ijajo sprejeti normativi za to dejavnost. V letu 1981 je telesno kulturna skupnost načrtovala adaptacijo neka-terih telesno-kulturnih objektov in rekreacijskih povr-šin, vendar tega kljub zagotovljenim sredstvom ni mo-gla realizirati, zaradi omejitvenih ukrepov na področju investicijskih vlaganj. V občini Center so še posebno pereči problemi zaradi dotrajanih objektov, prav tako še vedno ni zažlvela rekreacijska dejavnost v KS. V ta namen bi bilo potrebno primerno urediti dvorišča po krajevnih skupnostih in usposobiti rekreacijske komi-sije. Ljubljana, april 1982 IZVRŠNI SVET Stališča za spremembo in dopolnjevanje lanskih dokumentov v občini Ljubljana center za obdobje 19811985 Opredeljevanje materialnih okvirov družbenoeko- , . nomskih odnosih š tujino že v letu 1982 in ne v letu nomskega razvoja občine Ljubljana Center je potekalo 1985, terjajo spremembe nekaterih planskih predvide- jv še dokaj ugodnih gospodarskih razmerah. V dogo- vanj in to predvsem na področju ekonomskih odnosov voru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana s tujino ter oblikovanju in razporejanju razpoložljivih Center za obdobje 1981-1985 je bila opredeljena še sredstev. 2,4% rast realnega družbenega proizvoda na leto. Gospodarska rast je bila v prvem letu izvajanja sred- Spremembe osnovnih pogojev gospodarjenja in raz- njeročnega družbenega plana 1981-1985 nižja od pre- voja, zlasti zaradi zahtev po doseganju suficita v eko- dvidevanj. Nižja gospodarska rast jeposledica neureje- nih odnosov v reprodukcijskih verigah, slabe preskrb-Ijenosti s surovinami in reprodukcijskimi materiali ter premajhne usmerjenosti gospodarstva v izvoz na kon-vertibilno področje. Zahteve da se doseže suficit v ekonomskih odnosih s tujino že v letu 1982 in ne do leta 1985 spreminjajo okvire materialnega razvoja v tem srednjeročnem obdobju, kar narekuje tudi spre-membe dosedanjega načina razvoja ter ustrezno prila-gajanje planov posameznih OZD in skupnosti. Spremenjene pogoje družbenoekonomskega raz-voja bodo morali v skladu s cilji in usmeritvami prostor-skega razvoja, postavljenimi v srednjeročnem družbe-nem planu, upoštevati pri opredeljevanju in zagotavlja-nju prostora za svoj razvoj vsi nosilci družbenega pla-niranja, ki so to v svojili srednjeročnih planih že storili in tisti, ki se bodo morali tega lotiti ob njihovem dopol-njevanju. V ta namen bodo morale v procesu dopolnje-vanja srednjeročnega plana vse samoupravne organi-zacije in skupnosti uskladiti konkretne prostorske reši-tve za svoj nadaljnji razvoj z zoženimi materialnimi možnostmi in jih opredeliti z ustrezno urbamstično in projektno dokumentacijo. Izvršni svet predlaga naslednja stališča za spre-membO in dopolnjevanje planskih dokumentov nosil-cev planiranja v občini Ljubljana Center za obdobje 1981-1985: • a) Efconomski odnosi s tujino Ob upoštevanju, da se v letu 1982 predvideva deficit plačilne bilance Jugoslavije v višini 500 milijonov do-larjev, za SR Slovenijo pa celo doseganje suficita v plačilni bilanci že v letu 1982, ocenjujemo, da je po-trebno v družbenem planu občine Ljubljana Center opredeliti višjo stopnjo rasti izvoza blaga in storitev od dosedanje (8 %), prav tako pa tudi nekoliko zvišati Stopnjo rasti uvoza (1 %). Orientacijski izračuni kažejo, da je možno planirati 10 % stopnjo rasti izvoza in 2 % letno stopnjo rasti uvoza do konca srednjeročnega obdobja. Razmerje nakazuje, da bodo tudi v prihodnjih letih izvozne naloge naraščale hitreje kot bodo nara-ščale uvozne pravice. Zato se bodo morale vse organi-zacije združenega dela trajneje usmeriti v izvoz blaga in štoritev na konvertibilno področje. Skladno s tako usmeritvijo bodo morale OZD v okviru proizvodnih in dohodkovnih povezav na območju celotnega jugoslo-vanskega trga prikazati udeležbo pri skupni proizvod-nji blaga in storitev za izvoz ter na osnovi skupno ustvarjenega deviznega priliva usklajevati uvozne po-trebe in razvojne možnosti. b) Gospodarska rast Gospodarska gibanja v letu 1981 in v prvih mesecih leta 1982 kažejo na veliko odstopanje realizirane stop-nje rasti družbenega proizvoda od planirane. Ker oce-njujejo, da je odstopanje že tolikšno, menimo, da ne bo možno realizirati planirane 2,4 % letne stopnje rasti družbenega proizvoda. V orientacijskem izračunu smo oblikovali za obdobje 1983-1985 oceno rasti družbe-nega proizvoda za 1,6 %, kar pomeni, da bomo v celotnem obdobju 1981-1985 dosegli 1% rast družbe-nega proizvoda. Stopnja rasti fizičnega obsega indu-strijske proizvodnje naj bi se po izračunih znižala na 0,9 %, ob pogoju, da bi v letih 1983-1985 dosegali 1,6' % stopnjo rasti. Dokaj večje spremembe bodo prisotne pri planiranju dohodka. Ker se učinki sprejetih zakonov o amortiza-ciji in revaliorizaciji osnovnih sredstev odražajo v do-hodkovnem položaju OZD, bo dohodek v večini gospo-darskih dejavnosti realno padel za 15 % v letu 1982. Ker je oblikdvanje dohodka karakteristično za posa-mezno organizacijo, predvsem zaradi različnih struktur materialnih stroškov, bodo morale OZD proučiti posle-dice spremembe cen in amortizacije na proces poslo-vanja. Pri oblikovanju dohodka se bodo morale OZD zavzemati za tako rast dohodka. ki bo posledica pove-čane rentabilnosti, ekonomičnosti in produktivnosti, ne pa rezultat prenosa povečane amortizacije v rast cen učinkov poslovnih procesov. c) Oblikovanje sredstev za osebno, skupno, splošno porabo Planirano usmeritev zaostajanja rasti osebne, skupne in splošne porabe od rasti dohodka iz planskih dokumentov občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 bomo ohranili tudi vnaprej. OZD so dolžne, da izvajajo dosledno usmeritve druž-benega plana na področju počasnejše rasti sredstevza osebno, skupno in splošno porabo. d) Investicije Zaostajanja posameznih oblik porabe se bodo odra-zila v povečanem deležu sredstevTOZD namenjenih za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije, pri čemer se bb zaradi učinka povečane amortizacije bi-stveno spremenila struktura teh sredstev. Zmanjšal se bo delež arnortizacije, ter delež dolgoročnih sredstev \z kfeditnega potenciala bank, povečal pa se bo delež amortizacije. Zaradi velikega porasta deleža amortiza-cije v strukturi sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji so le-ta bistveno razdrobljfena, kar bo po-trebno upoštevati pri selektivnem usmerjanju investi-cijskih sredstev. Preko združevanja teh sredstev bo investicijska politika ob upoštevanju kriterijev pre-strukturiranja usmerjena v povečanje izvoza na kon-vertibilno področje, v izgradnjo nujno potrebne tehno-loške in surovinske baze ter v razvoj primarne kmetij-ske proizvodnje. OZD bodo morale ponovno preveriti predvidene investicije z doslednejšim upoštevanjem kriterijev prestrukturiranja, pri čemer bodo morale OZD ob načrtovanih investicijah priložiti programe za intenzivnejšo uporabo obstoječih kapacitet. V teku procesa sprememb.ln 'dopolnitev plana bomo na osnovi izdelanih kriterijev proučili investicije ter se odločili za realizacijo tistih prioritetnih investicij za katere bomo namensko združevali sredstva. Pri nada-Ijevanju že začetih investicij, predvsem pa pri pokriva-nju prekoračitev bodo morali investitorji in banke do-sledno upoštevati mnenja pristojnih komisij za oceno investicij, ki delujejo v skladu z dogovori o družbenoe-konomski in strokovni aktivnosti napodročju investicij. e) Zaposlovanje , Pri planiranju pbsega in strukture zaposlovanja mo-ramo upoštevati zožene okvire rasti družbenega proiz-voda in usm^ritev, da mora biti rast družbenega proiz-voda predvsem rezultat rasti druž,bene produktivnosti dela. Kersmovletu 1981 dosegli leO,2% rastzaposlo-vanja ocenjujemo, da bomo v obdobju 1983-1985 do-segli povprečno letno stopnjo rasti zaposlovanja 1,0 % (prvotni plan 81-85 1,0 %) in v celotnem srednjeroč-nem obdobju 1981-1985 stopnjo 0,4 %. V okviru mož-nega zapošlovanja bodo imeli prednost tisti delavci, ki lahko največ prispevajo k hitrejši dinamiki rasti družbe-nega proizvoda, prednost bodo imeli tudi mladi na novo izšolani kadri. Organizacijezdruženega dela mo-rajo zato sproščati delovna mesta z manjšanjem števila xnadur ter s tistimi delavci, ki so dosegli pogoje za upokojitev prekiniti delovno razmerje. f) Gospodarske dejavnosti OZD morajo v programe razvoja vključiti izvoz na konvertibilno področje kot sestavni del svojega poslov-nega procesa. Razvojne programe morajo organizacije združenega dela graditi na skupnem proizvodnem in-teresu za izvoz ter na osnovi skupnega deviznega pri-liva usklajevati potrebe in možnosti. predvsem pa mo-rajo trgovinske OZD v večji meri odpravljati pojave nestabilnosti in motenj na trgu. Sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji bodo manjša od predvidenih, zaradi porasta deleža amortizacije pa bodo tudi bistveno bolj razdrobljena. Večjo učinkovitost investicijskih sredstev bomo zago-tovili z večjim združevanjem sredstev na samoupravnih osnovah. Revalorizacija osnovnih sredstev in obiikova-nje amortizacije po novi zakonodaji bosta vplivali na zmanjševanje dohodka in slabšanje dohodkovnega po-ložaja OZD. Zato morajo OZD proučiti in v čim večji meri preprečiti negativne posledice rasti cen in amorti-zacije na oblikovanje dohodka. Počasnejša rast osebne, skupne in splošne porabe bo zahtevala prila-gajanje vseh oblik porabe načrtovanim rastem, pred-vsem na področju skupne in investicijske porabe. Na področju stanovanjskega gospodarstva ocenju-jemo, da se bodo neopravljene naloge s področja no-vogradenj, ki so izpadle predvsem v letu 1981 in za-mike, ki so nastali pri prenovi, lahko uresničile v na-slednjih letih srednjeročnega obdobja s povečano ak-tjivnostjo vseh, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, zlasti na področju stavbnih zemljišč in urbanistične dokumentacije. Predvidena sredstva v občini Center omogočajo realizacijo planiranega obsega stanovanj-ske gradnje, ki je bil postavljen s srednjeročnim druž-benim planom za obdobje 1981-1985. Na področju individualne komunalne rabe bo treba slediti predvsem uresničevanju programa stanovanj-ske graditve. Razpoiožljiva sredstva bodo, ne glede na zožene materialne možnosti in restrikcije na področju kreditiranja, omogočala izvajanje nalog na področju individualne komunalne rabe predvidenih v srednje-ročnem planu. Progam kolektivne komunalne rabe opredeljen v srednjeročnem planu bo mogoče uresničiti glede na pričakovani obseg sredstev v zoženih okvirih gospo-darskega razvoja. Odstopanja je pričakovati pri pro-storskem opredeljevanju nalog, ki se nanašajo na za-gotavljanje novih parkirnih površin, saj ne bo realizi-rana naloga gradnje parkirne hiše ob Aškerčevi cesti. S) Družbene dejavnosti SIS družbenih dejavnosti so že ob pripravi planskih aktov za srednjeročno obdobje 1981-1985 upoštevale zožene materialne okvire, zato niso spreminjale nor-mativov in razširjale svojih dejavnostu Stopnja rasti sredstev SIS je omejena na 10-no zaostajanje za rastjo dohodka. Zaradi poenotenega načina financiranja družbenih dejavnosti in enotnih prispevnih stopenj v Ljubljani. ne moremo občinskih programov SIS obravnavati ločeno od mestnih programov. V analizah moramo upoštevati razvoj družbenih dejavnosti v Ljubljani kot celote in ne ločeno po občinah .^redstva za družbene dejavnosti se bodo še naprej zdrazevala iz brutto osebnih dohodkov in dohodka. Srednjeročni plani za področje družbenih dejavnosti se v občini Ljubljana-Center ne bodo bistveno spreme-nili. Dopolnjeni in spremenjeni bodo predvsem mestni programi in programi drugih občin, kar bo posredno vplivalo na krčenje sredstev za SIS tudi v občini Center. Kot je razvidno iz analize spremenjenih pogojev bo stopnjo zaostajanja sredstev skupne porabe težko rea-lizirati. To določilo lahko uresničimo predvsem s tem, da se doseže razbremenitev občinskih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani. Ukrepi za uskladitev razmerja med skupno porabo in materialnimi zmogljivostmi bodo predvsem naslednji: 1. Zmanjšan bo obseg programov SIS družbenih dejavnosti. kar pomeni krčenje dodatnih in razširjenih programov, medtem ko zakonsko zajamčenih progra-mov ne moremo spreminjati; ponovno je treba proučiti normative in standarde ter jih po potrebi spremeniti. - Na področju izobraževanja je vprašljiva realizacija normativa 32 učencev v oddelku osnovne Š6le, s tem pa je vprašljivo tudi zagotavljanje enoizmenskega pouka; - Na področju otroškega varstva se bo še nadalje zniževalo število upravičencev do družbeno denarnih pomoči. Udeležba v ceni storitev, ki jo financira Skup-nost otroškega varstva za vzgojno-varstveno dejavnost bo spremenjena v razmerju 60%: 40%; - Na področju socialnega skrbstva se bodo druž-beno denarne pomoči usklajevale z rastjo življenjskih stroškov. Uvedena bo enotna evidenca, s čimer bo omogočeno preverjanje upravičenosti do družbeno denarnih pomoči; - Na področju kulture si bo Občinska kulturna skup-nost še naprej prizadevala za približevahje kulturnih dobrin širšemu krogu uporabnikov v kolikor bodo to dopuščale finančne možnosti. Na področju knjižničar-stva bo počasneje raslo razmerje med številom knjig in številom prebivalstva, namesto izposojevalnin bo uve-dena članarina; - Na področju telesne kulture bo znižana vrednost sofinanciranja pri posameznih postavkah ali pa bo zmanjšano število udeležencev v programu; - Na področju raziskovanja je potrebno sprejeti tak srednjeročni plan, ki bo izražal raziskovalne potrebe združenega dela in zagotavljal njihovo zadovoljevanje; - Zaradi omejenih sredstev bo na področju zdrav-stvenega varstva potrebno izvajanje zagotovljenega programa. ¦ 2. Z racionalizacijo dela in porabo sredstev za SIS. Ta naloga bi zahtevala temeljito prbučitev racional-nega izvajanja nalog in storitev na področju družbenih dejavnosti ter racionalnega razporejanja in trošenja sredstev z vidika učinkovitosti. Delno se ta naloga že realizira skozi prizade^anja za združevanje WO. Z na-menom, da se zagotovi racionalnejše delo SIS družbe-nih dejavnosti, bo sklenjen samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Komitejem za družbene dejavnosti in nekaterimi SIS družbenih dejavnosti v občini Ljubljana-Center. Pred tem bo potrebno natančno proučiti, na kakšen način naj bi se racionalnost zagotovila, da ne bi prišlo do podvajanja del in nalog v strokovnih službah SIS. 3. Uresničevanje zakona o"amortizaciji določa pove-čano stopnjo sredstev za amortizacijo v OZD družbenih dejavnosti, izvajanje tega zakona pa zahteva novo vre-dnotenje programov. Ljubljana, april 1982 IZVRŠNI SVET OPOMBA: Ob analizi spremenjenih pogojev razvoja občine LJ. Center v obdob/u 7981-1985 so izdelane tudi nove analitično-projek-cijske bilance razvoja občine Ljubljana Centerza srednjeročno plan-sko obdobje 1981-1985 in so delegatom na vpogled pri kom/le/u za druibeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Center. Obvestilo o uporabi zakonov in delu temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani na območju občin Ljubljane za leto 1982 I. UVOD Tudi v letu 1981, tretjem letu po uveljavitvi ustavne preobrazbe, je Javno tožilstvo uresničevalo svojo re-presivno in preventivno funkcijo v skladu z zalogami, ki jih organu poštavlja njegov položaj v sistemu državne oblasti in družbene samozaščite, pa tudi tistim, ki izvi-rajo iz stališč in sklepov družbenopolitičnih skupnosti ' in organizacij, še posebej o uspešnosti ustavne preo-brazbe pravosodja, ki jih je sprejela v septembru 1980 Republiška skupščina, kakor tudi odločitev in nalog, ki si jih je zadala javna tožilska organizacija sama. Na področju represije smo aktivnost usmerili k od-ločnejšemu pregonu vSeh tistih, ki so s svojim obnaša-njem zavirali ali onemogočali izvajanje sprejete politike in še posebej ukrepov ekonomske stabilizacije. Večja družbena nevarnost kaznivih dejanj v gospodarstvu in v škodo družbene lastnine ter gospodarskih prestop-kov je terjala prioritetno obravnavanje teh zadev. Dasi-ravno s stanjem še ne moremo biti povsem zadovoljni, pa so bili prav pri reševanju najtežjih gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov doseženi pozitivni premiki, prijavljeno, obtoženo in deloma tudi razsojeno je bilo večje število zadev, kot v preteklih obdobjih. S posebno pozornostjo smo ob stalnih prio-ritetah v našem delu obravnavali kršitve na področju blagovnega prometa, pa vse bolj rastoče pojave oseb-nega okoriščanja in drugega škodljivstva zoper gospo-darstvo in družbeno lastnino. Pri tem kot doslej nismo zapostavljali za uresničeva-nje nalog družbene samozaščite še posebej pomemb-nega sodelovanja in koordiniranja dela organov odkri-vanja, kot so organi za notranje zadeve, inšpekcijske službe, Službe družbenega knjigovodstva, sodelovanja 2 družbenimi pravobranilci samoupravljanja ter dru-gimi organi. V tej funkciji smo pripravili analize in organizirali posvete, sestanke in razgovore, na katerih smo opozarjali na težiščne naloge, probleme in stali-šča glede politike pregona, pa tudi na razkorak, ki ga opažamo na nekaterih področjih med prijavljenimi na eni ter sicer v družbi z zaznavnimi pojavi na drugi strani. Aktivno smo bili vključeni tudi v koordinacijo specializiranih organov družbene samozaščite na ob-činskih in mestni ravni ter v detu družbenih svetov. Kot strokovni del v enotnem sistemu družbene sa-mozaščite je javno tožilstvo z nadaljnjim poglabljanjem preventivne dejavnosti, temelječe na spremljanje in proučevanje pomembnih družbenih pojavov in odno-sov, naredilo korak v splošnih prizadevanjih za druž-beno preobrazbo pravosodja. V preteklem letu je bilo poslanih preko 70 opozoril raznim družbenim pravnim osebam, organom in organizacijam, v katerih smo obravnavali v postopkih ugotovtjene pomanjkljivosti, nepravilnosti \r\ druge negativne pojave. Pri tem smo bolj kot doslej skrbeli za sprotnost, pretehtanosti in siceršnjo in utemeljenost opozoril, zajemali pa smo z njimi čim širši krog odgovornih družbenih činiteljev in jim s tem omogočali uveljavitev njihovih nalog in odgo-vornosti v sistemu družbene samozaščite. Posebej mo-ramo opozoriti, da smo uveljavili prakso, ki naj tudi v bodoče postane sestavni del metode preventivnega dela javnega tožilstva, da smo opravili z odgovornimi osebami v posameznih organizacijah združenega dela v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi razgov/ora. V odnosih do družbenopolitičnih skupnosti ter z notranje organizacijskimi ukrepi smo uveljavljali kon-cept temeljnega kot enovitega pravosodnega organa in posebej prednosti, ki iz takšne zakonsko določene organiziranosti izhajajo, s tem, da smo še razširili spe-cializacijo dela v javnem tožilstvu, skrbeli za smotrno in fleksibilno izrabo kadrovskih potencialov, se usmerjali k smotrni organizaciji skupnih služb in čimbolj racio-nalni izrabi razpoložljivih sredstev. Zaradi boljšega in sprotnega obveščanja smo pričeli z izdajanjem poseb-nih poročil Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, ki jih dostavljamo vsem Skupščinam občin in nekaterim drugim organom. Kadrovska konsolidacija javnega tožilstva je bila, kar zadeva nosilce javno-tožilske funkcije, v letu 1981 do-vršena. Na delu je 38 do 40 sistemiziranih funkcionar-jev, kar v sedanjih pogojih dela za izvrševanje funkcije zadostuje. Več težav ima javno tožilstvo pri administra-tivno-tehničnem kadru, kjer je še posebej ozko grlo, ki v ne majhni meri vpliva tudi na učinkovitost dela or-gana, premajhno število izvajalcev strojepisnih del in nalog. V skladu z načelom selektivnega zaposlovanja in stališči, ki so bila sprejeta ob ustavni preobrazbi pravosodja bo potrebno v okviru sistemiziranega šte-vila administrativno-tehničnih del pri Temeljnem jav-nem tožilstvu v Ljubljani v čimkrajšem času izvršiti zasedbo. V javnem tožilstvu se usposabljajo za pravo-sodni izpit štirje pripravniki. Zaradi uresničitve zakona o strokovnem izpopolnjevanju pa smo že predlagali v potrditev delno zmanjšanje števila pripravnikov v korist . sistemizacije strokovnih sodelavcev, ki se javnemu to-žilstvu morajo usposabljati za dela in naloge funkcio-narjev v pravosodju. Manj zadovoljivo lahko ocenimo reševanje prostor-ske problematike v Enoti v Ljubljani, kjer stanje kljub prizadevanjem javnega tožilstva ostaja enako kritično, in tako ne razpoiagamo s prostorom za večje število funkcionarjev oziroma administrativnotehničnih delav-cev ter izvrševanja nekaterih neobhodno potrebnih funkcij organa. Sklep, sprejet ob ustavni preobrazbi pravosodja, da je to vprašanje potrebno v Ljubljani nemudoma rešiti, doslej še ni bil uresničen. Ker je Javno tožilstvo z večjimi zaostanki v delu povsem opravilo že v letu 1980, smo leto t981 izrabili za nadaljnji dvig kakovosti dela. Čeprav končni rezul-tati prikazujejo nekaj manjši obseg števila rešenih za-dev, pa ostaja število nerešenih zadev v mejah eno in pol mesečnega pripada, kar je povsem sprejemljivo ob upoštevanju objektivnih pogojev, v katerih so bili de-lovni rezultati doseženi ter ob upoštevanju dejstva, da je bilo delo, ki smo ga opravili v letu 1980 doseženo z najširšim angažiranjem vseh delavcev in funkcionarjev izven rednega detovnega časa. II. ODKRIVANJE IN PREGON POLNOLETNIH IN MLA-DOLETNIH STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ TER STO-RILCEV GOSPODARSKIH PRESTOPKOV Čelotni pripad pomembnejših zadevEnotamTemelj-nega javnega tožilstva v Ljubljani se je v letu 1981 napram letu 1980 pondvno, a ne bistveno povečal, pri čemer je povečanje izrazitejše, če ga spremljamo preko števila ovadenih oseb. Na področju mladoletniške in polnoletniške krimina- litete bolj kot obseg postaja moteča vse večja teža in družbena nevarnost pojavnih oblik. Pri prvi beležimo nadaljnje močno povečanje števila prijav za kazniva dejanja zoper gospodarstvo in še posebej družbeno lastnino. pri mladoletnih storilcih pa še bolj poudar-jeno agresivno noto, skupinsko izvrševanje kaznivih dejanj, nižanje starostne meje ter vse več udeležbe kazensko neodgovornih otrok. Povečanje obravnava-nih gospodarskih prestopkov pripisujemo predvsem novim inkriminacijam, še posebej opredelitvam gospo-darskih prestopkov po zakonu o temeljih varnosti cest-nega prometa. Bistveno (za preko 13%) je povečano število ovadb z neznanimi štorilci. kar velja za vse enote posebej. Na področju splošne kriminalitete, ki je po prijavah sodeč v upadu, je najizrazitejše zmanjšanje kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa, ker se je v nasprotju z nekaterimi drugimi'področji (splošna var-nost in posebej še požarna varnost ter delom.a kazniva dejanja zoper življenje in telo) stanje bi§Jyeno izbolj-šalo. Razen na območju Trbovelj. Enote v Trbovljah tudi problematika kaznivih dejanj nezakonitih vselitev ni več p^reča, kar dokazuje, da so bila prizadevanja za zajezitev tega negativnega pojava v preteklih letih uspešna. Težjih napadov na družbeno ureditev v letu 1981 nismo zabeležili, kar dovoljuje zaključek, da je bila vdrnostna situacija kljub nekaterim motečim pojavom in spremembam v preteklem letu dobra. Pri reševanju ovadb, so Enote javnega tožilstva v letu 1981 zavrgle ovadbe zoper 1513 oseb. obtožile 4915 oseb, (od tega vložile 301 predlog zoper mladpletne osebe in 584 zoper odgovorne osebe in pravne zaradi gospodarskih prestopkov) ter zahtevale preiskovalni postopek zoper nadaljnjih 2932 oseb. Kot omenjeno je bilo s pregonom zaobseženih nekaj manj oseb. kot leta 1980. Na podlagi statističnih podatkov pokazateljev lahko sklepamo, da se ;e uspešnost dela javnega tožilstva v letu 1981 izboljšala. Na pretehtanost in utemeljenost V primerjavi s prejšnjimi obdobji izstbpa predvsem porast kaznivih dejanj zoper premoženje, še posebej v škodo družbene lastnine. ki samo po obtožbah skupaj s kaznivimi dejanji gospodarskega kriminala predstav-Ija več kot 10,000.000 novih dinarjev škode. po ovad-bah ža neznane storilce pa še za nadaljnjih 7.000.000 novih din. Istočasno je prišlo do realnega upada kazni-vih dejanj s področja varnosti cestnega prometa. ki ga je povezovati predvsem z izgradnjo nekaterih cest ter podražitvijo pogonskih goriv. Zelo se je v preteklem letu zaostrila tudi problematika požarne vanosti. V ospredju pozornosti organov odkrivanja so bili delikti, ki huje ogrožajo izvajanje politike ekonomske stabili-zacije. Kljub nekaterim uspehom opažamo. da rned prijavami in dejansko znanimi negativnimi pojavi. zlasti v gospodarstvu, obstoji precejšen razkorak. S področja kršitev predpisov o cenah, blagovnega prometa. inve-sticijske porabe. deviznega poslovanja. nelojalne kon-kurence in monopolnega sporazumevanja in tako da- politike pregona s strani prijaviteljev kljub preko 1500 zavrženim ovadbam ni bilo, povečana obsodilnost na področju polnoletnih oseb na področju gospodarskih prestopkov pa kaže tudi na dvig kakovostne ravni ob-tožb, pri čemer je bil v posameznih enotah in oddelkih odstotek uspešnosti celo blizu 90%. Javno tožilstvo je v preteklem letu napadlo s pritožbo vsako 8,2 sodbo, zaradi kazni pa vsako 12 sodno od-ločbo ter v poprečju uspelo s preko 3/4 pritožb. Ta nedvomno visok odstotek uspešnosti opravičuje zak-Ijuček, da je bil naš vpliv na kaznovalno politiko ter zakonitost in pravilnost sojenja dovolj izražen ter us-klajen s sklepi družbenopolitičnih skupnosti in organi-zacij o splošnih prizadevanjih za dvig in zaostritev odgovornosti. V preteklem letu je javno tožilstvo obravnavalo nekaj manj dogodkov ter civilnih in upravnih zadev, kar po-vezujemo predvsem z večjo usklajenostjo dela organov odkrivanja in pregona. V okviru pooblastil pozakonu o javnem obveščanju je bilo prijetih preko 25000 raznih publikacij, med katerimi pa ni bilo takšnih, da bi bilo treba uvajati postopek za prepoved razširjanjatiskanih stvari. - III. KAZNIVA DEJANJA IN GOSPODARSKI PRČ-STOPKI NA OBMOČJU MESTA Kazniva dejanja polnoletnih oseb. Enota Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani je z območja mesta prejela v letu 1981 skupno 3972 ovadb zoper 4855 polnoletnih oseb, oz. domala toliko kot v letu prej, istočasno pa je bilo podanih še 3560 ovadb zoper neznane storilce (pretežno zaradi kaznivih dejanj zoper premožanje) ali 10 odstotkov več kot v letu 1980, torej skupno 7532 ovadb za kaznrva dejanja. Stopnja raziskanosti pa je v letu 1981 predvsem zaradi porasta neraziskanih zadev upadla. Pregled ovadb zoper znane polnoletne storilce po občinah glede na pravna področja pokaže naslednje stanje. Ije, je bilo raziskano le malo, pb še tu pretežno lažjih pojavnih oblik. Več kot 80 odstotkov vseh ovadb so podali organi za notranje zadeve, pri tem pa se je tudi aki-vnost organi-zacije združenega dela na tem področji' ieloma poja-čala. kar le kaže na določen porast varnostne kulture ter razumevanje nalog družbene samozaščite. Odločno premajhna pa je bila pri odkrivanju negativnih pojavov aktivnost nekaterih drugih elementov samoupravnega sistema, kot naprimer svetov potrošnikov, pa organov družbenopolitičnih skupnosti ter deloma tudi drugih organov nadzora, ki so pri svojem delu gotovo naleteli na vrsto negativnih in kaznivih ponašanj in pojavov. Podobno oceno je mogoče sprejeti glede področja varstva pri delu in varstva človeškega okolja. Obtožbe smo vložili zoper 2835 oseb, preiskavo za-htevali zoper nadaljnjih 1570, ovadbe zavrgli za skoraj 900 oseb, v celoti pa rešili več zadev, kot jih je na novo pripadlo, tako, da število nerešenih zadev ostaja v okviru 1,5 mesečnega pripada. Na področju pregona se z največjimi težavami soočamo pri gospodarski kri-minaliteti. Na to vpliva poleg zamotanosti in obsežnosti samih pojavnih oblik kakovost ovadb, ob splošnih po-gojih pa še posebej pomanjkanje ustreznih izvedencev. Na podlagi javnih obtožb je Temeljno sodišče izreklo sodbe zoper 2509 oseb, od tega 82% -obsodilnih. Uspešnost obtoževanja je glede na prej§nja leta v pora-stu. S pritožbami smo napadli vsako 7,5 sodbo, zaradi kazni pa vsako deseto. Pritožbam je bilo ugodeno v preko treh četrtinah. Kot pri pregonu smo se tudi pri Iz podatkov izhaja, da sta z mladoletnim prestopniš-tvom nadpoprečno obremenjeni občini Center in Vič-Rudnik, v celoti vzeto pa število mladoletnih prestopni-kov Ljubljančanov ni zaskrbljujoče. Med prijavljenimi prevladujejo fantje (80%), razmerje med mlajšimi in starejšimi polnoletniki pa je 40:60 v korist starejših. Ti slednji tudi izvršujejo težja kazniva dejanja. V letu 1981 smo obravnavali ponovno večje število grup, delež kaznivih dejanj, ki jih mladoletniki izvrše posamič, pa je izredno majhen. Kot v prejšnjih letih prevladujejo kaz-niva dejanja zoper premoženje (poleg tatvin predvsem vlomi, poškodovanja tuje stvari), ne malo pa je tudi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, zoper spolno integriteto ter nasilniškega obnašanja, torej kaznivih dejanj z elementi nasilja. Škoda, ki jo s svojim ravna-njem mladoletniki povzročajo, vse bolj narašča. Čeprav majhno, pa mora biti predmet posebnega obravnava-nja tudi število primerov uporabe mamil pri mladostni-kih. Novi so pojavi takozvanih napisnih akcij, zlasti pa malikovanja simbolov nekaterih diskvalificiranih ideo-logij pretekle dobe, kar kaže na verjetno pomanjkljivo identifikacijo dela mladine z vrednotami te družbe, Predvsem za področje kršitev predpisov o cenahpa moramo poudariti, da je bil novi sistemski zakon uve-Ijavljen kljub dolgotrajnim pripravam s tolikšnimi po-manjkljivostmi ter brez ustreznih izvedbenih podza-konskih aktov, da je organe odkrivanja dobesedno razorožil, v delu pravosodnih organov pa obravnavanje zadev močno zavrl, tudi tistih, ki so ostale nerešene iz prejšnjih let. Tudi sicer spremlja delo na tem področju vrsta objektivnih dejstev, ki zavirajo učinkovitost; preo-bremenjenost sodišč in s tem dolgotrajni postopki, pogoste spremembe predpisov, spremembe v statutih organizacij združenega dela, kar vse obrezuspešuje prizadevanja javnega tožilstva za hitro in odločno reše- vplivanju na kaznovalno politiko zavzemali za strožje kaznovanje ekscesnih primerov, kaznivih dejanj po-vratnikov, kaznivih dejanj v škodo družbene lastnine, kaznivih dejanj z elementi nasilja ter kaznivih dejanj vinjenih brezobzirnih voznikov. Kazniva dejanja mladoletnikov S področja mesta je bilo v letu 1981 prijavljenih skupno 493 mladoletnih oseb, ki imajo v Ljubljani stalno oz. začasno prebivališče, oz 53 odstotkov vseh prijavljenih. Porast napram tetu 1980 znaša 10odstot-kov. hkrati pa opozarja na potrebo po poglobljeni anatizi in odpravljanju vzrokov teh pojavov. Temeljno javno tožilstvo je s področja mladoletnikov iz Ljubljane in drugih občin zavrglo ovadbe zoper 127 sprožilo postopek zoper 606, ter vložilo preloge za izrek vzgojnega ukrepa zoper301 mladoletnika. Ker je ' postopek zoper mladoletnike nemogoč, čim do^ežejo polnoletnost, če ni pogojev za izrek mladolethiškega zapora oz. zavodskega ukrepa, je bilo precejšnje šte-vilo zadev ustavljenih oz. zavrženih, tako, da je bila snakcija izrečena le 189 mladoletnikom, od tega le trem mladoletniški zapor, 25-im pa zavodski ukrep. Gospodarski prestopki pravnih in odgovornih oseb Neskladje, ki smo ga omenili že pri problemih odkri-vanja kaznivih dejanj polnoletnih oseb, je značilnost preteklega leta tudi na področju gospodarskih pre-stopkov. Tako je bilo ob sicer povečanem številu prijav (predvsem zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov po zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa) šte-vilo prijav za kršitve na ključnih področjih ukrepov gospodarske stabilizacije manjše kot leto prej. vanje zadev. Teh je ob koncu leta ostalo na tožilstvu nerešenih manj kot znaša enomesečni pripad. Brez teh okolnosti lahko sicer ugotovimo, da je ob-sodilnost (obsojenih je bilo skupno 291 pravnih oseb) tudi na tem specifičnem področju v porastu (preko 70 odstotkov), še prav posebej pa vpliv na kaznovalno politiko, saj delež utemeljenih pritožb kljub temu, da napadamo vsako četrto obsodbo oz. šesto odločbo o kazni, presega 85 odstotkov. Predlagam, da skupščina to obvestilo obravnava in ga sprejme. Javni tožllecBožo Janhuba Poročilo o delu temeljnega sodišča v Ljubljani enote v Ljubljani za leto 1981 i. Osnovna značilnost, ki se kaže pri delu Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani je v primarjavi z letom 1980 ponovno povečanje pripada zadev. V letu 1980 je znašal pripad zadev 97.795, v letu 1981 pa 106.664, to je za 9% več kot v preteklem letu. Kljub temu, daje bilo rešenih 102.018 zadevali 7,55% večkot v preteklem letu, je število nerešenih zadev ob koncu leta naraslo na 30.308 zadev. V navedenem številu ni zajetih 14.000 predlogov za izdajo plačilnih nalogov, ki so prispeli nasodišče vzadnjih dneh decembra 1981 in katere sodišče še ni evidentiralo, zaradi pomanjkanja administrativnega kadra. Povečal se je pripad mladin-sko kazenskih zadev za 50 zadev, pravdnih zadev za 3.257 pravdnih in 3.653 že evidentiranih Pl zadev, zapu-ščinskih zadev za 177, izvršilnih zadev za 798 in zemlji-ško-knjižnih zadev za 1.062. Pripad drugih zadev se ni bistvenopovečal. Poseben uspeh je enota dosegla s pospešenim reše-vanjem vseh vrst starejših zadev, kar pa je imelo za posledico zastajanje reševanja tekočega pripada. V letu 1981 je bilo rešenih 4254 starejših zadev. Glede na večji pripad zadev, je število sodnikov na enoti v Ljub-Ijani premajhno, vendar v letu 1981 nismo vstrajali pri predlogu za povečano sistemizacijo zaradi prostorskih težav in pomanjkanja administrativnega kadra. Po-manjkanje sodniškega kadra smo skušali omiliti z do-delitvijo sodnikov zunanjih enot na Enoto v Ljubljani, kar pa stanja na Ijubljanski enoti ni bistveno izboljšalo. Prostorske in kadrovske težave, ki jih je imela Enota v Ljubljani v letu 1980 so se v letu 1981 še povečale. Pridružile pa so se jim še finančne težave. Preselitev Mestnega javnega pravobranilstva planirano za leto 1979 še vedno ni izvršena in tudi za preselitev Javnega pravobranilstva SRS ni nobenih izgledov. Enota v Ljub-Ijani še vedno nima zadovoljivih osnovnih pogojev za delo, predvsem manjka prostorov za sodnike, strojepi-ske, strokovne sodelavce in pripravnike in tudi prostori za pisarne niso zadovoljivi. Še večje težave pa pred-stavlja pomanjkanje administrativnega kadra. Zaradi omejitev pri zaposlovanju, kot tudi finančnih omejitev, Enota v Ljubljani še vedno nima ob reorganizaciji 1.1. 1979 določenega števila potrebnih administrativnih de-lavcev. Razen tega je pri administrativnih delavcih od^ 10-15% izpad zaradi bolezenskih in porodniških dopu-stov. Situacijo detnp rešujemo z zaposlovanjem delav-cev za določen čas. Zaradi majhnega odziva na objave prostih delovnih mest, nimamo nobene možnosti se-lekcije. Delavci, ki jih dobivamo, so začetniki, ki po kvaliteti in kvantiteti ne zadovoljujejo. Zato smo v letu 1981 "vložili veliko truda v sistematično strokovno izpo-polnjevanje strojepisk. Občinske skupščine so sporazum o višini sredstevza pokrivanje finančnega načrta Temeljnega sodišča v Ljubljani za leto 1981-le delno upoštevale. Dosegli smo le 98% realizacijo ob dogovorjenem indeksu 121 na porabo v letu 1980. Prav tako niso bila zagotovljena sredstva po posebnem dogovoru Ijubljanskih občin za plačilo nadur za izdajo plačilnih nalogov s stanovanj-skega področja, razen od Občine Ljubljana-Center. Ob koncu leta 1981 se je celo zgodilo, da sta dve Ijubljan-ski občini svoje sicer tekoče poravnavane obveznosti do Temeljnega sodišča v Ljubljani zmanjšali za 2%: Materialni stroški so rastli nad dihamiko zagotpvljenih sredstev tako, da smo morali del terjatev (iz naslova izvedenih) prenesti med obveznosti za leto 1982. Kerso izčrpane tudi vse rezerve materiala, bo tako stanje pri sedanji dinamiki cen, nujno v kratkem privedlo do pomanjkanja sredstev za tekoče poslovanje. Poudarek na podružbljanju sodne funkcije z jača-njem elementa sodnikov porotnikov pri sojenju, je bil pri delu naše enote viden. Do posebnih težav s porot-niki ni prišlo. Njihova aktivnost je bila zadovoljiva. Delo v poravnalnih svetih, kolikor ga spremljamo, po zadevah, ki jim jih pošiljamo v obravnavanje, ni zadosti učinkovito, saj po opravljenem postopku pred porav-nalnimi sveti v zadevah iz^odne pristojnosti skoraj ni poravnav, postopek pred poravnalnimi sveti pa je sora-zmerno dolg. II. Na vseh kazenskih oddelkih so se prioritetno reše-vale priporne zadeve, gospodarski in politični kriminal ter starejše zadeve. Pripad je bil sicer v upadanju, razen na mladinsko kazenskem oddelku, opaziti pa je povečano število obsežnih družbeno pomembnejših zadev, na katerih so sodniki delali mesec, dva ali celo več. Na prvem mestu so kazniva dejanja poneverbe, do katerih prihaja zaradi slabe finančne in materialne kon-trole dela v skladiščih, trgovinah in tudi kontrole delav-cev, ki jim je zaupano samostojno razpolaganje, upo-raba ali hramba družbenega premoženja. V več prime-rih je bil storilcem teh kaznivih dejanj že prej izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja del, kjer bi raz-polagali z družbenim premoženjem, kljub temu pa so jiK organizacije združenega dela razporedile na taka dela in naloge. Do tega prihaja zato, ker s predpisi ni določeno, da je za opravljanje takih del in nalog po-trebno predložiti potrdilo o nekaznovanju, organizacije združenega dela pa same tega ne zahtevajo. Povečan je tudi porast kaznivih dejanj izdaje nekritih čekov, zakar je prav tako delni razlog v slabi kontroli in nepra-vočasnem obveščanju imetnikov tekočih računov o stanju na računih. Dočim so bila kazniva dejanja neza-konite vselitve v občutnem upadanju, k čemer je prav gotovo pripomoglo hitro ukrepanje pristojnih organov in tudi zaostrena kaznovalna politika. Od pripada mladinsko kazenskih zadev odpade na Ijubljanske občine 58%. Mladoletniki izvršujejo največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premože-nje, predvsem na škodo zasebnega premoženja. V letu 1981 je odpadlo na taka kazniva dejanja kar 80% vseh kaznivih dejanj. Porast je opaziti tudi pri kaznivih deja-njih v zvezi s prometom. Zaradi odmevnosti nekaterih težjih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ki so jih storili mladoletniki na območju Ljubljane, je prišlo do vtisa o porastu agresivnosti med mladimi. Statistično gledanro število takih zadev ni bistveno drugačno od števila podobnih primerov v preteklih letih. Sporazmerno z velikim številom vloženih tožb za izdajo plačilnih nalogov, se je občutno povečal tudi pripad pravdnih zadev. Do povečanega pripada prihaja tudi zaradi v pogodbah dogovorjene krajevne pristoj-nosti sodišča v Ljubljani, čeprav so toženci s stalnim bivališčem izven Ljubljane. Enota v Ljubljani fizično ni več sposobna ažurno registrirati celotnega pripada zadev, da o nemožnosti tekočega reševanja sploh ne govorimo. Tožb samoupravnih stanovanjskih skupno- sti zoper etažne lastnike zaradi plačila stroškov uprav-Ijanja in funkcionalnih stroškov smo v letu 1981 vpisali 3100, tožb za izdajo plačilnih nalogov 35.820, nevpisa-nih pa je še cca 14.000 zadev. Namesto da bi samou-pravne stanovanjske skupnosti same poskušale izter-jati stroške upravljanja in funkcionalne stroške vlagajo tožbe takorekoč zoper vse etažne lastnike ter s tem prekomerno obremenjujejo sodišče. Tudi na tem od-delku rešujemo prvenstveno nujne zadeve, t.j. ugotav-Ijanje očetovstva, razveze zakonske zveze, preživnin-ske zadeve in druge po zakonu nujne zadeve. Pripad nepravdnih zadev se ni povečal, pripadzapu-ščinskih zadev pa za 177 zadev. Prednostno se rešujejo zadeve za določitev odškodnine in druge po zakonu nujne zadeve. Pri zapuščinskih zadevah bi želeli opo-zoriti na natočnost in nedoslednost odlokov občin o določitvi zaščitenih kmetij, kar povzroča težave pri delu sodišča. Kmetijsko zemljiške skupnosti napake popravljajo z dopisi, kar ni možno. Potrebno bi bilo, da se ti odloki vskladijo z dejanskim stanjem in izpopol-nijo. Pripad gospodarskih zadev je skoraj enak kot v pre-teklem letu. Na Ijubljanske občine je po obsegu od-padlo 91% gospodarskih sporov in 82% gospodarskih prestopkov ter vse stečajne zadeve. Prednostno so se reševali gospodarski prestopki, ki so povezani s stabili-zacijskimi ukrepi. Sem spadajo predvsem gospodarski prestopki s področja družbene kontrole cen, nelojalne konkurence in zavarovanja plačil. Pripad teh zadev v letu 1981 ni bil večji kot prejšnja leta, čeprav smo povečanje pričakovali glede na stabilizacijske ukrepe. Kar je bilo evidentno, da večje število organizacij združenega dela, zlasti enovitih ni vskladilo svoje orga-niziranosti z določbami Zakona o združenem delu, smo v letu 1981 pregledali cca 1.000 registrskih vložkov organizacij združenega dela, skupaj z zbirko listin. Ugotovili smo, da 420 organizacij združenega dela ni uskladilo vpisa z določbami Zakona o združenem delu, ter ni predložilo v zbirko listin novih samoupravnih aktov, čeprav je rok za to pretekel že 31. 12. 1978. Pozvali smo jih na vložitev priglasitev in predložitev aktov v določenem roku z opozoriiom, da bomo sicer obvestili družbenega pravobranilca samoupravljanja. V letu 1981 so pripadle 3 likvidacije in 3 stečajne zadeve. Stečaj je bil uveden nad TOZD gradbeni sektor Ljubljana - v stečaju, v sestavi SGP »Zidar« Kočevje, TOZD LJU-inženiring, Ljubljana - v stečaju, v sestavi DO »Angroinženiring« Titograd in nad premoženjem obrtnika Grubelič Sandija iz Tacna. Za vse tri zadeve velja, da je bilo poslovanje nepravilno in da je prišlo do stečaja zaradi subjektivne krivde vodilnih delavcev. Niti notranja, niti zunanja kontrola nimata nobenega učinka. Notranje kontrole največkrat ni, zunanja kon-trola pa se opira na nepravilnosti v knjigovodstvu. Vodja enote Marija Domjan Poročilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1981 Sodišče združenega dela v Ljubljani se je kot nova ustavna institucija in kot poseben družbeni organ sod-stva v samoupravnem sodstvu že precej uveljavilo pri varstvu samoupravnih pravic delavcev, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbene last-nine in sicer kot posebna oblika samoupravnega odlo-čanja delavcev v združenem delu. S tem krajšim poro-čilom želimo prikazati vsaj del problematike, ki jo ugo-tavljamo ob odgovornem delovanju sodišča in istoča-sno izpolnjevati tudi obveznosti iz 4. člena Republi-škega zak^ona o sodiščih združenega dela. Nlaše sodišče je eno od desetih prvostopnih splošnih sodišč združenega dela v SR Sloveniji, z največjim obsegom dela, ki predstavlja ok. 1/3 vsega dela \zt pristojnosti samoupravnih sodišč te vrste. Naše sodišče deluje od meseca julija 1975, to je sedaj že^več kot 6 let in pol za območje 16 občin celotn^ Ijubljanske regije in revirskih občin. Na tem območju je zaposlenih preko 260.000 delavcev. Sodi-šče je v svojem dosedanjem delovanju zlasti dosegio že dokaj pomembne rezultatepri podružbljanju sodnih funkcij na področju varstva družbene lastnine in socia-lističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter ob zagotavljanju večje učinkovitosti. Enega od bistvenih elementov podružbljanja pred-stavlja vsekakor tudi vedno večje vključevanje nepo-klicnih sodnikov in oblikovanje nepoklicnih senatov, ki so posebnost in novost v samoupravnem sodstvu. Šte-vilo poklicnih sodnikov (vključno s predsednikom sodi-šča) je pri našem sodišču od leta 1979 enako ter znaša 8 sodnikov. Tega števila predvidoma ne nameravamo večati. Od ustanovitve sodišča pa je bilo že trikrat na utemeljene predloge našega sodišča povečano (po-dvojeno) število nepoklicnih sodnikov in sicer od pr-votnih 63, najprej na 126, v letu 1981 pa končno na skupno število 252. Tako je pri našem sodišču sedaj le 3,1% (doslej 6,3%) poklicnih sodnikov, kar vsekakor pcedstavlja dokaj ugodno razmerje. 1 Ob ugotavljanju obsega dela sodišča (glej priloženo tabelo) in statističnih podatkov o delu, se vsekakor kažejo že nekatera značilna gibanja, uspehi in v manjši meri tudi problemi. Med podatki, ki bistveno vplivajo na delovanje našega sodšča, je zlasti omeni stalno večanje obsega dela. Pripad novih zadev se namreč od ustanovitve sodišča ves čas močno veča, čeprav se je isti v preteklem letu povečal nekoliko manj kot prejšnja leta (le za 5%) in je znašal 1800 spornih zadev. V preteklem letu je tako znašal poprečni mesečni pripad novih zadev že 150 zadev (npr. leta 1979 - 110 zadev, leta 1976 pa 61 zadev!) Ker je ob koncu leta 1980 ostalo nerešenih 725 zadev, je bilo v pr-eteklem letu v delu pri našem sodišču skupaj 2525 zadev. Celotni dosedanji pripad novih zadev pa je znašal doslej od ustanovitve sodišča že kar 8475 spornih zadev. Utemeljena je zato ugotovitev, da se pripad novih spornih zadev ter s tem •tudi obseg dela pri našem sodišču res znatno veča, vsekakor celo nad pričakovanji in predvidevanji. Isto-časno le omenjamo, da je vedno večje tudi število novih »težjih«, družbeno pomembnih zadev, ki zahte-vajo dalj časa za reševanje, večkrat s pritegrtftvijo po več izvedencev, z izvajanjem obsežnejših dokaznih po-stopkov itd. Med predlagatelji novih spornih zadev so še vedno prepričljivo na prvem mestu delavci in sicer samo v letu 1981 s 1333 predlogi (73%). Družbene pravne osebe so bile predlagatelji ok. 26%, pristojni družbeni pravobra-nilci samoupravljanja, ki sicer vlagajo predloge le v družbeno pomembnejših zadevah, pa so vložili v prete-klem letu le 7 predlogov, medtem ko nobenega novega predloga niso vložile niti družbenopolitične skupnosti, niti poblaščene sindikalne organizacije, čeprav so po Zakonu o sodišču združenega dela tudi poklicane, da začnejo postopek pred sodiščem vželej, kadar gre za varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in druž-bene lastnine. Samo \z območja petih Ijubljanskih ob-čiq je bilo v preteklem letu 1388 novih predlogov, oz. predstavlja odstotek tega pripada ponovno ok. 77% od vsega pripada. \z priložene tabele II pa so razvidni primerjalni podatki pripadlih in rešenih spornih zadev iz območja posameznih občin v preteklih letih, oz. od ustanovitve našega sodišča. Omenjamo še nekatere zanimive in značilne splošne podatke iz delovanja našega sodišča. Predlagatelji so v celoti uspeli vletu 1981 z zahtevki levok. 31% rešenih zadevah, poravnave pa so bile sklenjene ob sodelova-nju sodišča v 118 spornih zadevah. Vse ostale sporne' zadeve so bile rešene tako, da zahtevkom predlagate-Ijev ni bilo ugodeno oz. le v manjši meri, ali da so bila ta prvotno sporna razmerja razrešena sporazumno z izvensodnimi poravnavami ali na drug načih. Kot v ' prejšnjih letih, je bilo tudi v letu 1981 v delu daleč največ spornih zadev iz področja delovnih razmerij in drugih medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu in sicer še vedno več kot 90% vseh zadev. Med doseženimi uspehi v preteklem letu je potrebno omeniti nadalje zlasti podatke o reševanju spornih zadev. Našemu sodišču je kljub nekaterim objektivnim težavam, s povečanimi prizadevanji poklicnega in ne-poklicnega kadra, uspelo rešiti v letu 1981 na 570 ¦ obravnavanih dnevih (leta 1979 le 400 obravnavanih dni), skupaj 1749 spornih-zadev (leta 1979 - 1307 zadev). Pri tem omenjamo okoliščini, ki sta tudi nujno , vsaj delno vplivali na te rezultate. Skozi celo preteklo leto je bil poprečno odsoten več kot en poklicni sodnik, vsaj do neke mere pa je vplivala tudi selitev sodišča v nove poslovne prostore. V celoti je naše sodišče doslej rešilo že 7699 spornih zadev. Le povečan pripad zadev je vplival na nekolikovsicer nebistveno povečano število nereŠenih zadev ob koncu leta. Pri tem omenjamo, da je bilo npr. v mesecu oktobru 1979 nerešenih zadev kar 956 ter da je z večjimi prizadevanji sodišču uspelo ta zaostanek bi-stveno zmanjšati ter doseči skoraj idealno stanje 776 nerešenih zadev ob koncu leta 1981. Sedanji zaostanek predstavlja 5,17 mesečnega poprečnega pripada zadev v preteklem letu (leta 1979-7,3). Ta relativni zaostanek oz. število nerešenih zadev pa glede na objektivne pogoje (večje število sodnih senatov, izdelava izvede-niških mnenj itd.), verjetno ne bo mogoče več bistveno zmanjšan. Možno bo le še do neke mere povečati hitrost reševanja zadev, izdelavo sodnih odločb in s tem še skrajšati trajanje posameznih postopkov, kar vsekakor predstavlja tudi enega od elementov kvalitete pri delovanju našega sodišča. Pri delu se namreč zave-damo, da zahteva narava spornih razmerij čim hitrejše reševanje in da je čas trajanja postopkov edep od najvažnejših sestavnih delov učinkovitosti našega dela. Vsekakor pa se zavedamo, da bo potrebno v bodoče dati zlasti še večji poudarek kvaliteti dela in preventiv-nemu delovanju sodišča. Izven sedeža sodišča je na zunanjih poslovanjih delovalo naše sodišče na 35. obravnavanih dnevih (leta 1979 - 20). Kot že rečeno, je naše sodišče od vsega začetka dalo poseben poudarek zlasti vlogi in odgovornemu delu nepoklicnih sodnikov. Njihov prispevek k doseženim uspehom sodišča je dokaj velik. Popolnoma nepoklicni sodni senati so samo v preteklem letu rešili že kar 633 spornih zadev (leta 1979 - 517), oziroma so rešili 36% vseh rešenih zadev. Pri tem pripominjamo, da je prete-klo leto delovalo 24 popolnoma nepoklicnih senatov, v katerih so bili tudi predsedniki senatov nepoklicni so-dniki in od katerih sta bila celo dva nepravnika. Velika večina istih je iz združenega dela. Njihov prispevek pa se bo predvidoma v prihodnje še povečal, glede na nedavno podvojitev števila nepoklicnih sodnikov. Pri-spevek nepoklicnih sodnikov, ki prihajajo iz različnih področij združenega. dela, bo v prihodnje tako še znatno večji ter bo vplival na večje podružbljanje sodoe funkcije. ti nepoklicni sodniki pa tudi prenašajo izkuš-nje, pridobljene s sodelovanjem v sodnih senatih, v svoje delovno okolje. V mesecu marcu 1981 je delovna skupina CK ZK Slovenije ob obisku v občini Ljubljana-Šiška ugotav-Ijala tudi razvoj in uresničevanje ustavne vloge Sodišča združenega dela v Ljubljani. Sestala se je s člani OO ZKS dne 24. 3. 1981 in celovito oz. vsestransko obrav-navala in analizirala delovanje našega sodišča. Iz pi-smenega poročila te delovne skupine pa je zlasti razvi-dno, da je naše sodišče v svojem delovanju doseglo pomembne rezultate pri podružbljanju sodnih funkcij na področju varstva druipene lastnine in socialističnih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov. Pozi-tivne ocene so bile dane tudi v zvezi z delovnimi rezul-tati sodišča. V mesecu juniju 1981 se je naše sodišče združenega dela končno preselilo v delno preurejene poslovne ^»rostore v Ljubljani, Resljeva cesta 14, ob predhodnem precejšnjem razumevanju vseh občinskih skupščin iz območja sodišča, k\ so omogočile nakup in preuredi-tev teh poslovnih prostorov. S tem so sodišču zagotov-Ijeni dokaj ustrezni, zadostni in funkcionalno primerni poslovni prostori. Slednji sedaj omogočajo vsestran-sko še uspešnejše delovanje sodišča in bodo rezultati tega vsekakor vidni v bližnji prihodnosti. Določen problem predstavlja zadnji čas sofinancira- nje našega sodišča s strani občinskih skupščin na našem območju, ki so sicer sklenile glede tega pose-ben družbeni dogovor. Slednji določa odstotke ude-ležbe posamezne občine, ob upoštevanju številazapo-slenih v občini ter pripada spornih zadev Sam način tega financiranja je ustrezen in primeren. Problemi pa so nastali v zadnjem času zlasti, ker se je naše sodišče od ustanovitve dalje stalno tudi kadrovsko krepilo (do leta 1981), ker se je znatno večal obseg dela, ker se je sodišče šele lansko leto preselilo v nove znatno večje poslovne prostore in ker je prišlo do sprememb odstot-kov.pri sofinanciranju sodišča po novem (spremenje-nem) družbenem dogovoru v letu 1981. Vsi ti objektivni pogoji so nujno vplivali na večje povečanje potrebnih f inančnih sredstev za zagotavljanje normalnega dela. V preteklem letu pa je prvič prišlo do izpada pri sicer planiranih potrebnih finančnih sredstvih za delo sodi-šča m sicer je ta izpad znašal ok. 6%. Naveden izpad vsaj zaenkrat še ni bistveno vplival na delovanje sodi-šča. Večji problem pa lahko nastane, ker je bil lanski izpad finančnih sredstevle pri občinah. Takšno večje neizpolnjevanje sicer dogovorjenih finančnih obvezno-sti podružbenem dogovoru pa lahko povzroči v bo-doče večje težave tako pri delovanju in zagotavljanju učinkovitosti sodišča, kakor tudi v odnosih med sofi-nancerji. Vsekakor bi bilo potrebno sodišču tudi v bodoče zagotavljati objektivno ugotovljeno nujna 1i-nančna sredstva in upoštevati že omenjene okoliščine. Po naših ocenah sodišče združenega dela v Ljubljani dobro sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami, ki delujejo na na-šem območju. Dobro je zlasti tudi sodelovanje z druž-benimi pravobranilci samoupravljanja in nekaterimi pravosodnimi organi. V manjši meri pa je doslej uspe-valo sodišču sodelovati z organizacijami združenega dela in tudi s tem še bolj uveljaviti prakso preventiv-nega delovanja. Zlasti bo potrebno v bodoče še bolj razvijati vsestransko sodelovanje s sindikalnimi orga-nizacijami in organi samoupravne delavske kontrole. S tem in ob uvajanju novih specifičnih metod dela sodišč združenega dela, bo zagotovljeno nadaljnje podružb-Ijanje sodne funkcije s strani našega splošnega sa-moupravnega sodišča združenega dela. S to dokaj kompleksno informacijo o delu našega sodišča v preteklem letu smo vsaj v določenem obsegu prikazali del problematike, ki se pojavlja ob delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani. Posebno pro-blemsko poročilo z nekaterimi konkretnimi predlogi pa nameravamo obdelati v najkrajšem času in vam ga bomo nato takoj posredovali v obravnavo. STATISTIČNI PODATKI O DELU______________________________________________________________TABELA 1 za čas - od 1. 7. do od 1. 1 do od 1. 1. do od 1. 1. do od 1. 1. do od 1. 1. do od 1. 1. do __________________________31. 12. 197531. 12. 197631. 12. 197731. 12, 197831. 12. 197931. 12. 198031. 12. 1981 Nerešene zadeve > . ' v začetku dobe - 234" 331 445 758 853 725 Pripad novih zadev • ' • 393 738 1077 1353 1402 1712 1800 Vseh zadevv delu 393 972 1408 1798 2160 2565 2525 PREDLAGATEU: A)delavec 353 573 851 1039 v 1010 1243 1333 B) pravna oseba 37 160 215 279 370 463 460 C) DP3 1 5 9 35 17 5 7 Č) sindikat - - 1 . - . 1 1 - D) družbenopolitične skup. - - § - 4 - -Izdani začasni ukrepi ,20 8 12 14 5 5 4 Predlogi ustavnemu sod. 3 5 4 3 2 1 -Rešene zadeve (skupaj) 159 641 963 1040 1307 1840 1749 Nerešene zadeve na koncu dobe_______________________234_______331________445_______7S8 853_______725_______776 PODATKI O ŠTEVILU SPORNIH ZADEV PO OBČINAH____________________________________________TABELAII 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Občina pnpad rešeno pripad reSeno pnpad rešeno pripad rešeno pripad rešeno pripad rešeno pripad rešeno Domžale 14 9 10 7 I? 24 59 36 55 52 50 »0 65 62 Grosuplje 3 - 9 10 30 25 25 14 23 22 32 50 52 Hrastnik 3*1 4 5 12 10 10 5 10 12 4 7 5 7 Kamnik 11 2 25 29 27 20 52 36 43 44 63 70 56 54 Kočevje 15 5 18 20 27 25 38 31 38 38 70 66 63 Litija 8 2 2 8 9 2 12, 8 20 26 20 17 9 10 Lj. Bežigrad 53 16 95 98 110 100 154 102 166 160 213 222 293 260 Lj. Center . 119 44 292 223 416 378 394 355 420 401 418 464 464 471 Lj. Moste-Polje 36 14 89 74 122 119 175 126 183 158 235 251 229 229 Lj. Šiška 70 36. 112 ,93 174 141 217 184 181 174 331 332 279 276 Lj. Vič-Rudnik 21 8 39 31 55 58 124 78 79 36 108 115 123 105 Logatec 3 3 5 14 7 15 10 11 11 13 10 17 17 Ribnica ~2 1 4 4 11 7. 10 9 12 6 17 21 15 14 Trbovlje 15 6 18 23 23 17 33 22 34 33 45 52 40 44 Vrhnika ' 8 4 10 7 15 18 17 10 17 14 21 23 22 . 24 Zagorje 8 5 4 5 12 9 15 11 18 19 20 28 6 5 ostale občine 2 2 - - 3 3 3 3 92 41 -52 70 63 56 SKUPAJ: 393 159 7313 64; 1077 963 1353 1040 1402 1307 1712 1840 1800 1749 Predsednlk Liubljana, april 1982 Sodi4*a združenega deja^ v^LJubjlani Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine za obdobje od 1 1 1981 do 31 121981 UVOD Naloge Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1981 so izhajale iz programskih usme-ritev Družbenega pravobranilca gamoupravljanja Ljub-Ijana, ki so jih sprejele vseskupščineobčin v letu 1981. Ob razreševanju vprašanj varstvasamoupravnih pra-vic delovnih Ijudi in družbene lastnine je družbeni pravobranilec samoupravljanja sodeloval s samou-pravnimi organi organizacij združenega dela, s svojimi pobudami, zahtevami in mnenji pa je tudi seznanjal sindikalne organizacije združenega dela in občinske sindiRalne svete. < Ob vprašanjih, ki so zaradi svojega pomena terjali vključevanje širše družbenopolitične skupnosti je družbeni pravobranilec samoupravljanja zlasti sodelo-val z Izvršnimi sveti skupščin občin in komiteji občin-skih konferenc ZKS, s katerimi je razreševal predhodna vprašanja zaradi usklajenega nastopa in opredelitve pristojnosti. Družbenipravobranilec samoupravljanja v letu 1981 spričo obilice nalog ni mogel razrešiti vseh problemov, s katerimi se je soočal rn se je moral posluževati selek-tivnega pristopa in prioritet. Ta način dela je pogoje-vala kadrovska zasedba družbenega pravobranilca sa-moupravljanja in drugi objektivni pogoji. Družbeni pravobranilec samoupravljanja želi s poro-čilom predvsem opozoriti na tiste pojave, s katerimi se je najpogosteje srečeval in so predstavljali motnje v samoupravnih odnosih. DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV Družbeni pravobranilec samoupravljanja ni posebej analiziral delovanje samoupravnih organov v organiza-cijah združenega dela. Delo samoupravnih organov je družbeni pravobranilec samoupravljanja spremljal v prumerih, ko je sledil izvajanju svojih pobud. Zato velja ocena le za tiste organe, s katerimi je družbeni pravobranilec samoupravljanja kontaktiral in z njimi sodeloval v letu 1981, to so delavski sveti in njihovi izvršilni organi ter organi samoupravne delav-ske kontrole. Splošna ugotovitev je, da so v mnogih organizacijah združenega dela še vedno prisotni po-javi, na katere je družbeni pravobranilec samoupravlja-nja že opozarjal v poročilih preteklih let. Omenili pa bi tiste, ki v organizacijah združenega dela povzročajo slabo vzdušje in nemalokrat motnje v samoupravnih odnosih. V preteklem letu je družbeni pravobranilec samo-' upravljanja ugotovil zlasti naslednje kritične pojave, ki vplivajo ne le na uveljavljanje pravice delavca posa-meznika, ampak tudi na možnost odločanjadelavcevo vseh zadevah, ki jih določa. Zakon o združenem delu in drugi sistemski zakoni. V praksi se često pozablja, da samoupravni organt morajo delovati v okviru svojih pristojnosti samostojno in da je zakonito in ustrezno delovanje enega organa mnogokrat pogoj za delovanje drugih organov, ter da je vsebinsko in usklajeno delo-vanje Tseh organov znotraj org*nizacije združenega dela in izven nje tudi brezpogojna podlaga za odloča-nje delavcev o pogojih in rezuitatih dela. Pogosti pa so primeri, da organizatorji dela in poslo-vanja ter delavci s posebnimi pooblastili in odgoVor-nostmi ne zagotavljajo strokovnih podlag za delo de-lavskih svetov, organov samoupravne delavske kon-trole, disciplinske komisije, stanovanjske komisije in drugih organov, kakor tudi ne za neposredno odloča-nje delavcev. Znani so tudi primeri, ko so te podlage celo neresnične. Najpogostejši primeri neresničnih strokovnih podlag so fiktivni zaključni računi. Posle-dice se odražajo, ko delavci na podlagi tega odločajo o naložbah, ko planirajo proizvodnjo in storitve preko dejanskih možnosti. Delovanje in odtočanje delavskih svetov je mnogokrat še formalno, najpogosteje zato, ker so zasedanja nepripravljena in gradiva nepravoča-sno posredovana delegatom. Pri izvajanju svoje funkcije zakon pravobranijca ob-vezuje, da sodeluje z organi samoupravne delavske kontrole. *> Družbeni pravobranitec samoupravljanja je v vseh primerih, ko so bili izkazani znaki bistvenih kršitev samoupravnih pravic delovnih Ijudi in oškodovanja družbene lastnine seznanjal samoupravno delavsko kontrolo o svojih ugotovitvah oziroma je izdal zahtevo, da se delavska kontrola aktivno vključi v razreševanje problemov, bodisi, da samostojno ali skupno s pravo-branilcem ugotavlja pojave in da o svojih ugotovitVah seznanja samoupravne organe, zlasti delavski svet. Na družbenega pravobranilca samoupravljanja se obračajo posamezniki, skupine delavcev, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in drugl. V letu 1981 je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bila izrazita stagnacija v delovanju delavske kontrole, sti-kov z delavskimi kontrolami občutno več. V sedemin-tridesetih (37) primerih je samoupravna delavska kon-trola svojo funkcijo opravila kvalitetno in učinkoVito, s čemer je bila ovržena teza o nepofrebnosti tega or-gana. V mnogih organizacijah združenega dela pa je še vedno samoupravna delavska kontrola popolnoma neaktivna, praktičnega delovanja ni ali pa se ta organ poistoveti s strokovno notranjo kontrolo. Pri praktičnem delovanju delavske kontrole je ob-čutna premajhna informiranost član.ov tega organa in nezadostna strokovna pomoč odgovornih služb. Nezadostna aktivnost samoupravnih delavskih kon-trol je motivirana tudi s trditvijo, da v organizacijah združenega dela ni potrebe za njeno delovanje, ker samoupravljanje in razpolaganje z družbeno lastnino poteka brez problemov. Iz tega izhaja tudi mišljenje, da se samoupravna delavska kontrola vključuje le v ekscesnih primerih, ko je že prišlo do občutnih kršitev samoupravnih pravic in oškodovanja družbene last-nine. Družbenoekonomski odnosi in odgovor nost delavcev pri upravljanju in razpola ganju z družbenimi sredtv Družbent pravobranilec samoupravljanja se je v letu 1981 srečeval s problematiko samoupravnega družbe-nega planiranja, na katero je bil posebej opozorjen s strani samih delovnih organizacij. Problem neusklajenih ali neizdelanih srednjeročnih planskih aktov v delovni organizaciji oziroma temeljni organizaciji združeViega dela, ne predstavlja edinega problema, temveč le odraža neurejene odnose na dru-gih področjih, kot: nedosledno izpeljano delitev dela med temeljnimi organizacijami združenega dela, neu-rejene odnose med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije in sestavljene organizacije zdru-ženega dela ter usklajenost srednjeročnih konceptov in pogledov na razvoj delovne organizacije. V vseh primerih je tipično, da so se v delovnih orga-nizacijah, problemi pri uskfajevanju oziroma sploh iz-delavi srednjeročnih planskih dokumentov pojavili tudi zato, -ker je bilo premalo izraženo načelo strokovnosti in realnosti planiranja, zlasti pa ni upoštevan dohodek kot osnova planiranja. V ospredju so bile želje in hote-nja, manj pa realne in strokovne analize razvojnih mož-nosti, obstoječega stanja ter strokovna in realna obra-zložitev tistih rešitev v srednjeročnih planskih doku-mentih, ki bodo temeljno organizacijo združenega dela ali delovno organizacijo pripeljale do povečanega do-hodka. Po proučitvi problematike se je družbeni pravobrani-lec samoupravljanja aktivno vključil v reševanje pro-blerriov predvsem y delovnih organizacijah kjer obsto- ' ječa kadrovska zasedba ni omogočala kvalitetnih pre-mikov za pripravo, še manj pa za izvedbo srednjeroč-nih planskih dokumentov. Rezultat sodelovanja druž-benega pravobranilca samoupravljanja se je v konkret-nih primerih izkazal kot pozitiven. S strani družbenopolitičnih skupnosti v letošnjem letu družbeni pravobranilec samoupravljanja ni dobil pobud za delo na področju uveljavljanja Zakona o planiranju, prev^ntivno pa je deloval že v letu 1980, ko je dajal pobude za sprejem srednjeročnih planskih dokumentov in je izvajanju teh sledil tudi v letu 1981 (petinpetdeset (55) primerov). Na osnovi programa dela za leto 1981 je družbeni pravobranilec samoupravljanja, s ciljem svojega pre-ventivnega dela, dfeloval tudi na področju usklajevanja sporazumov o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela, z določili Zakona o združenem delu. S tem namenom je družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja pogledal triindvajset (23) sporazumov, tertrinaj-stim (13) delovnim organizacijam dal pobudoza uskla-ditev omenjenega sporazuma. V dveh (2) primerih pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja ocenil spora-zum kot sprejemljiv ter pozval delavski svet, da raz-pravlja o njegovem izvajanju. Odziv delovnih organiza-cij na pobude je bil v celoti pozitiven, saj so vse de-lovne organizacije pobudo sprejele. Glede obstoječih odnosov med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela je družbeni pravobranilec samoupravljanja ugoto-vil sledeče: - Dohodkovni odnosi so še vedno pretežno prora-čunski, tako da delovna skupnost skupnih služb pla- nira svoje letne stroške, ki jih po določenih kljiičih razdeli na temeljne organizacije združenega dela. Takšna določila z različnimi variantami, se večali manj pojavljajo pri pregledu vseh sporazumov. Bolj kot sama formalna skladnost samoupravnega sporazuma S posameznimi členi Zakona o združenem delu, pa so pomembni dejanski odnosi, ki se razvijajo med delavci delovne skupnosti skupnih služb in te-meljnimi organizacijami združenega dela. Često so na-mreč ti odnosi bistveno drugačni od vsebine aktov, ki te odnose urejajo. Ko ocenjujemo dejanske odnose napram tistemu, kar je bila intencija Zakona o združenem delu, druž-beni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da je spoznanje v bistvu teh odnosov še zelo površno. Na-pori gredo zlasti v to smer, da se čim natančneje izmeri in ovrednoti delo delavcev, ki vdelovni skupnosti skup-nih služb opravljajo strokovno administrativna dela. Prevladujoče je torej spoznanje o pojavni obliki, manj pa o bistvu odnosov. Zato temeljne organizacije zdru-ženega dela več razpravljajo o višini stroškov delovne skupnosti skupnih služb, manj pa o njeni vlogi v celot-nem reprodukcijskem procesu in njenih nalogah v zvezi s tem. Skoraj praviloma pa v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela prihaja do podvajanja .nekaterih admini-strativno strokovnih služb, ki bi jih bilo smotrno jn racionalno imeti organizirane le v delovni skupnosti skupnih služb. Tudi dejstvo, da temeljne organizacije združenega dela skoraj praviloma imajo svoje admini-strativno strokovne službe, vsekakor kaže, da družbe-noekonomskega bistva odnosov svobodne menjave dela, v delovnih organizacijah še niso popolnorrja dou-meli. V letu 1981 je bilo število delavcev, ki so se obračali na družebenega pravobranilca samoupravljanja s pro-blemi vrednotenja njihovega delovnega prispevka, udeležbe v sredstvih za osebne dohodke ali pa razpo-reditve na določena dela in naloge, izredno veliko. V primerih, ko je šlo za nepravilnosti v samih samou-pravnih sporazumih ali pravilnikih, ki urejajo vprašanje delitve sredstev za osebne dohodke, je družbeni pravo-branilec samouprav»ianja dajal pobude za spremembo sporazumov ali pa opozarjal na nepravilnosti. V kolikor pa je šlo za uveljavljanje posamičnih pravic delavcev, jim je družbeni pravobranilec samoupravljanja nudil ustrezno strokovno pomoč ter pojasnil način za var-stvo njihovih pravic. Problemi pri vrednotenju vrste in zahtevnosti del in nalog so pogosti, zlasti takrat, ko gre za organizacijske spremembe, bodisi, da se delovna organizacija ali te-rneljne organizacije združenega dela, združujejo ali pa drugače reorganizirajo s ciljem racionalnejšega poslo-vanja ali uvajanja nove tehnologiie. Ker je trenutna gospodarska situacija takšna, da je omejevanje vseh vrst porabe torej tudi omejevanje ¦' sredstev za osebne dohodke, vezano na dohodek, ki naj bi se praviloma povečal le s produktivnejšim delom, se delovne organizacije in temeljne organizacije zdru-ženega dela v zadnjem času aktivneje ukvarjajo s to problematiko. Često jih tudi pomanjkanje dela ter pro-blemi pri oskrbi s surovinami prisilijo, da obseg zapo-slenih zmanjšajo, delo racionalnejše porazdelijo in or-ganizirajo ali pa uvajajo novo tehnologijo. Ob tem seveda ponovno nastopijo problemi osnovnega vre-dnotenja vrste in zahtevnosti del in nalog. Družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da bodo ti pro- blemi v bodoče številnejši in jim bo potrebno posvetiti tako strokovno kot tudi politično pozornost in akcijo. V zvezi z nagrajevanjem glede na vrsto in zahtevnost del in nalog, družbeni pravobranilec samoupiavljanja ugotavlja, da se pretežno ne uresničuje načelo delitve po delu oziroma načelo: za približno enako delo pri-bližno enak osebni dohodek, pač pa nastajajo velike razlike v vrednotenju enakega dela. Te razlike nastajajo že v samih temeljnih organizaci-jah združenega dela in delovnih organizacijah, prav tako v okviru različnih delovnih organizacij ene pa-noge, pa tudi vrednotenje dela v širši družbi je za nekatere vrste del tako različno, da ni mogoče govoriti o tem, da je takšno vrednotenje odraz vloženega dela, še manj pa stimulans za dobro in uspešno delo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da takšna odstopanja nastajajo tudi zato, ker za kon-kretno vrednotenje del in nalog ni izdelanih in druž-beno verificiranih dovolj strokovnih podlag, za izde-lavo katerih sta se v družbenem dogovoru obvezala tako Gospodarska zbornica kot sindikat. Pri opredeljevanju prispevka delavca iz minulega dela je družbeni pravobranilec samoupravljanja v letu 1981 zasledil več primerov, ki so v nasprotju z Zako-nom o združenem delu. V teh primerih je konkretne delovne organizacije opozoril, v enem primeru pa je konkretno določilo akta posredoval v presojo Ustav-nemu sodišču. Posebej pa želi družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja opozoriti na v letošnjem letu zelo pogost pojav provizijskega yrednotenja osebnega dohodka. Ta se uporablja pretežno za dela in naloge komercialistov, trgovskih potnikov in zavarovalnih agentov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zasledil provizijsko nagrajevanje dela tudi pri nekaterih delih in nalogah, ki za takšen način vrednotenja dela niso tipična. Provizijski sistem nagrajevanja določene kategorije delavcev v delovni organizaciji izvzema iz splošno ve- . Ijavnih kriterijev vrednotenja delovnega prispevka de-lavca, poleg tega pa je sam provizijski sistem v vsebin-skem nasprotju s položajem delavca v združenem delu v naši družbi. Takšen način nagrajevanja krši določila čl. 13 Ustave SR Slovenije in čl. 126 Zakona o združe-nem delu. Provizija, ki je pretežno odvisna od vrednosti pro-meta, je plačilo, ki z osebnijn dohodkom nima nič skupnega. Sodna praksa je sprejela stališče, da morajo biti osebni dohodki delavcev, ki se obračunavajo v obliki provizije, prav tako odvisni od vloženega dela. Zato ne smejo bistveno odstopati od osebnih dohod-kov, ki jih dosegajo drugi delavci pri opravljanju po-dobnih del, ob enaki količini in kakovosti dela. Seveda pa provizijski sistem v naši vsakdanji gospodarski praksi še vedno živi, ker delovne organizacije skozi ta sistem prepogosto zasledujejo le svoj poslovni uspeh. V zvezi s provizijskim sistemom nagrajevanja druž-beni pravobranilec samoupravljanja opozarja na dej-stvo, da je le ustvarjeni dohodek temeljne organizacije združenega dela osnova za delitev sredstev za osebne dohodke. Sestavni del dohodka so tudi sredstva za osebne dohodke,, ki se lahko razporejajo le na osnovi naprej določenih objektivnih meril. Pri provizijskem sistemu delitve sredstev za osebne dohodke pa so osebni dohodki praviloma odvisni od ustvarjene reali-zacije (to je prihodka), ne glede na to, kakšen dohodek ali celo izguba je bil ustvarjen s takšno realizacijo. Pri provizijskem sistemu nagrajevanja se sredstva za osebne dohodke oblikujejo avtomatično in to že pred ugotavljanjem dohodka temeljne organizacije združe- nega dela. dsebni dohodki se torej tretirajo kot stro-šek, delavci pa so na ta način postavljeni v mezdni odnos. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v prime-rih, ko so v delovni organizaciji vsled takšnega načina nagrajevanja nastali problemv, dal pobudo za spre-membo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Na podlagi Zakona o sanaciji bi morate organizacije združenega dela v primerih iz čl. 152 Zakona ozdruže-nem delu nejpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po preteku roka, predpisanega za predložitev periodič-nega obračuna sprejeti program ukrepov za odstrani-tev vzrokov za motnje. nastale v poslovanju. V prime-rih, ko ne morejo zagotoviti sredstev za osebne do-hodke po osnovah in merilih, določenih v samouprav-nem splošnem aktu in ne ustvarijo minimalne akumu-lacije, sredstev za zboljšanje materialne osnove dela, kot jih določa samoupravni sporazum (minimalna aku-mulacija) ali če ugotovijo, da ne dosegajo tolikšnih rezultatov svojega dela in poslovanja. s katerim bi bila zagotovljena nepretrganost v reprodukciji in redno po-slovanje organizacij združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa ugotav-Ija, da organizacije združenega dela večinoma ne spre-jemajo ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje na-stale v poslovanju. Vzrokov za to je več. Ob zaključnih in periodičnih računih v organizacijah združenega dela najčešče sploh ne ugotavljajo dejstva, da poslujejo z motnjami. Tudi v samoupravnih splošnih aktih 6 ugo-tavljanju in delitvi dohodka in razporejanju čistega dodhodka ne določijo tiste meje, do katere je poslova-nje še rentabilno, to je minimalne akumulacije. Posle-dice takega neizvajanja privedejo organizacijo združe-nega dela v kasnejših obdobjih do poslovanja z izgubo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ob tem opozarjal na neizvrševanje čl. 17 Zakona o sanaciji in sicer, da morajo organi upravljanja v delovni organiza-ciji in sestavljeni organizaciji združenegadela, v katere sestavo je združena temeljna organizacija združenega dela in pristojni organ družbenopolitične skupnosti predlagati delavcem v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri so nastale motnje, naj sprejmejo program ukrepov oziroma ukrenejo, kar je določeno v sprejetem programu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je deloval v skladu s svojo pristojnostjo v organizacijah združenega dela, ki so poslovale oziroma poslujejo z izgubo in hkrati s tem ugotavljal, da obstoje v teh organizacijah združenega dela tudi motnje v samou-pravnih odnosih in oškodovanje družbenih interesov. Prav tako se funkcija delovne organizacije in drugih delih združevanja ne uresničuje tako kot to zahteva Zakon o združenem delu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja še ugotav-Ija, da se o odgovornosti za nastalo izgubo največkrat ne razpravlja, v kolikor pa se, pa organizacija združe-nega dela sama ne izreka ustreznih sankcij. Veliko sanacijskih programov je izdelano po-manjkljivo in v njih niso dovolj opredeljeni ukrepi za" odpravo izgub in za zagotovitev uspešnega poslovanja temeljne organizacije združenega dela. Večkrat že vzroki za izgube niso popolno in resnično prikazani, zlasti tam, kjer finančno-materialno poslovanje ni bilo v skladu s predpisi in se naloge v temeljni organizaciji združenega dela ali pa skupne zadeve niso opravljale tako, kot je bilo predvideno bodisi v planskih aktih ali v samoupravnih sporazumih. Sanacijski programi pa se sprejemajo le zato, da se zadosti zakonski formalnosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da je za uspešno sanacijo temeljne organizacije združenega dela potrebno vse-binsko in učinkovito delovanje organov delovne orga-nizacije, sestavljene organizacije združenega dela v delovni organizaciji ter delovne skupnosti skupnih služb. Poslovodni organi temeljnih organizacij združe-nega dela in delovne organizacije morajozagotoviti, da so ti programi in analize poslovanja strokovno priprav-Ijeni in da so zagotovljeni pogoji za njihovo izvrševa-nje. Pomembna ugotovitev pri tem je, da se delovna organizacija največkrat ne vključuje ali pa se vključuje prepozno v sanacijo temeljne organizacije združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je mnenja, da bo sanacijam (zlasti sedaj, ko je organizacij združe-nega dela, ki poslujejo z izgubo vedno več) tako po zaključnih računih kot ob periodičnih obračunih tudi s strani družbenopolitične skupnosti posvetiti več po-zomosti. To pa pomeni, da ni dovolj, da se sanacijske programe samo sprejme (kot se dogaja sedaj) ampak jih je potrebno tudi oceniti in tiste, ki niso ustrezni in ne vsebujejo elementov Zakona o sanaciji tudi zavrniti in v teh primerih zagotoviti varovanje družbenih interesov s strani družbenopolitične skupnosti. Prav tako je po-trebrio več vsebinskega in sprotnega spremljanja izvr-ševanja sanacij zato, da.se zagotovi prave vzroke za neizpolnjevanje sanacijskega programa in se s tem zagotovi osnove za pravočasno ukrepanje družbeno-politične skupnosti. 6 tem kako se izvršujejo sanacije v temeljnih organizacijah združenega dela pa bi bilo potrebno obča^io poročati tudi skupščini. Od začetka leta 1981 se družbeni pravobranilec sa-moupravljanja čedalje pogosteje srečuje s primeri pri katerih se samoupravni sporazumi in samoupravni splošni akti izigravajo s pogodbami, ki jih sklepajo poslovodni organi s tretjimi osebami. To so avtorske pogodbe, pogodbe o delu in mandatne pogodbe, s katerimi organizacije združenega dela naročajo dela, ki sicer spadajo v njihov predmet poslovanja. Najeti strokovnjaki drugih organizacij združenega deta v ve-čini primerov opravijo pretežni del naročenega dela v rednem delovnem času. Za opravljeno delo pa prej-mejo osebni dohodek in avtorski honorar. Očitno je, da je namen teh pravnih poslov izigravanje samoupravnih aktov o nagrajevanju v korist določenih kategorij de-lavcev in določil Zakona o združenem delu o razporeja-nju dohodka. Vse kaže, da so v nekaterih organizacijah zdfuže-nega dela do podrobnosti seznanjeni, kako lahko izi-gravajo zakonska določila in samoupravna določila s pomočjo pravnih poslov, ki jih sklepajo s tretjimi ose-bami. Ti pravni posli so sicer pravno-formalno neopo-rečni, prikrivajo pa neopravičeno prisvajanje družbe-nih sredstev. IN)a nepravilnosti smo naleteli tudi pri nagrajevanju inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti. Prisolna je tendenca, da se inventivne rezultate, ki so jih dosegli delavci, katerih neposredna delovna naloga je razvijanje in izboljšanje določenega delovnega pro-cesa ali proizvoda, obravnava tako, kot da bi bjli dose-ženi izven del in nalog, ki jih izvajajo v detpvnem procesu. Ker so razlike v izplačanih zneskih v korist odškodnine velike, skušajo posamezniki prikazovati, da so njegovi inventivni rezultati doseženi izven njiho-vih rednih nalog. Kljub splošno znanemu dejstvu, da razvijanje tehnologije zahteva močno proizvodnjo in veliko število visoko usposobljenih strokovnjakov, ki so neposredna osnova vsakega inventivnega dela, so primeri, da se inventivni dosežki, v katere je investirana vefika količina znanja in sredstev prikazujejo kot rezul-tati posameznikov ustvarjeni izven organizacije zdru-ženega dela. Ti primeri so tipični za tiste delovne organizacije, kjer dela in naloge delavcev niso dovolj opredeljena, kar omogoča, da se delovne dolžnosti delavcev in različnih služb različno tolmači. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je bil opo-zorjen samo na nekaj primerov inventivnih predlogov, kjer je visoki znesek odškodnine vzbujal dvom v ute-meljenost višine izplačila glede na gospodarsko korist, ki naj bi jo temeljna organizacija združenega dela od inventivnega predloga imela. število obravnavanih pri-merov pa je premajhno, da bi lahko trdili, da so ugotov-Ijene nepravilnosti splošno razširjen pojav na področju inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje vor-ganizacijah združenega dela gradbene stroke že od leta 1979. V letu 1981 je enako, kot v preteklih letih spodbujal samoupravne organe, da sami odpravijo ne-zakonitosti pri sklepanju pogodb o delu s samostoj-nimi obrtniki. O svojih pobudah je sprotno obveščal družbenopolitične organizacije v organizacijah zdru-ženega dela in občinah. V večini organizacij združe-nega dela so o teh pobudah razpravljali ter sprejeli predlagane ukrepe. Kljub sklepom delavskih svetov, sprejetim na podlagi pobud družbenega pravobranilca samoupravljanja so pogodbe o delu, v večini primerov še vedno navidezne. Njihova resnična vsebina je posre-dovanje delavcev, kar je v nasprotju z načeli družbene ureditve, predpisi in moralo samoupravne družbe. Iz ugotovljenega izhaja, da so razprave o pobudah v delavskih svetih potekale formalno, ter da se sprejeti sklepi ne uresničujejo. V manjšini so organizacije, ki se držijo zakonskih predpisov in tiste, ki pogodb o delu sploh ne sklepajo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja namreč ugotavlja, da večina obrtnikov tudi v letu 1981 na gradbiščih ni delala, da delavci niso opravljali s sred-stvi obrtnika, kar pomeni, da so obrtniki dohodek ustvarjali zgolj z izkoriščanjem tujega dela. Organiza-cije združenega dela ponavadi sklepajo pogodbe z obrtniki za dela iz področja svoje osnovne dejavnosti, nekatere pa celo v tolikšnem obsegu, da je na gradbi-šču več delavcev obrtnikov kot delavcev temeljne orga-rvzacije združenega dela..Tako opravljajo v pretežni meri osnovno dejavnost temeljne organizacije združe-nega dela delavci obrtnikov in ne temeljna organizacija združenega dela sama. Pogodbe torej niso bile skle-njene za posamezne storitve, kot to določa Zakon o graditvi objektov, ampak je predmet pogodbe bil ce-lotna dejavnost organizacije združenega dela. Pri skle-panju teh pogodb pa tudi ne gre samo za vključevanje delavcev, ki jih v konici gradbene sezone očitno pri-manjkuje, kot to v organizacijah združenega dela po-navadi zatrjujejo, ampak gre predvsem za uresničeva-nje podjetniških interesov organizacij združenega dela in osebnih interesov zasebnih obrtnikov. Podjetniško korist organizacije združenega dela ure-sničujejo z oddajenjem del iz področja svoje dejavnosti obrtnikom. S tem povečujejo materialne stroške te-meljne organizacije združenega dela, ki bi bili nižji v primeru, ko bi delo opravljali v pretežni meri delavci temeljne organizacije združenega dela sami. Znesek izplačan obrtnikom bi bil prikazan v dohodku organi-zacije združenega dela, iz katerega bi ta morala odgo-varjajoči del razporediti za obveznosti do temeljnih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti, kar v primeru, ko dela z obrtniki ni potrebno. S tovrstnim zaposlovanjem se torej organizacije združenega dela Izognejo družbenim obveznostim. Na osnovi podatkov Uprave inšpekcijskih služb. da mnogi obrtniki z delavci še vedno ne sklepajo delov-nega razmerja^družbeni pravobranilec samoupravlja-nja ugotavlja, da tudi občine, kjer imajo ti delavci stalno bivališče ne dobivajo dohodka za družbene de-javnosti, ki jim gre iz osebnega dohodka teh delavcev. Vprašanje je, če ta del dohodka dobivajo v primerih, ko obrtniki z delavci sklenejo delovno razmerje. Glede na obnašanje teh obrtnikov in njihovo nenehno izigrava-nje predpisov je tudi vprašljivo v kolikšni meri poravna-vajo svoje obveznosti do občin, kjer imajo prijavljeno obrt. Opozoriti je tudi na dejstvo, da je večina teh delavcev in obrtnikov iz najbolj-nerazvitih občin Jugo-slavije. Iz povedanega je mogoče sklepati, da ste družbena sredstva ne uporabljajo žkladno s svojim namenom, prihajajo v privatno last in to zgoij na osnovi pravno-formalno sklenjenih pogodb in slabe kontrole nad nji-hovim uresničevanjem. Zaradi nespremenjene vsebine odnosov med organi-zacijami združenega dela in obrtniki, ter obrtniki in delavci, kakor tudi zaradi nespoštovanja zakonskih do-ločil je družbeni prapravobranilec samoupravljanja seznanil skupščine družbenopolitičnih skupnosti o stanju, ki ga je ugotovil. Skupščinam občin za katere je pristojen je8. 7. 1981 posredoval poročilo in predlogza ukrepanje. S poročilom in mnenjem družbenega pra-vobranilca samoupravljanja so bile sezrianjene tudi družbenopolitične ocganizacije v organizacijah zdru-ženega dela, občinah in mestu. Zaradi pomena, ki ga imajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi za razvoj socialističnega sa-moupravljanja, je družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja na osnovi ankete, ki jo je poslal službam, ki spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samou-pravnih sporazumov, katerih podpisnik je Skupščina mesta Ljubljana in njen Izvršni svet, lastnik izkušenj in analize Komiteja za industrijo, gradbeništvo in energe-tiko Skupščine mesta -Ljubljane skušal ugotoviti vzroke, zakaj družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ni bolj učinkovito, tako v faži sklepa-nja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazu-mov, kakor tudi pri njegovem izvajanju. Čeprav so postali družbeni dogovori in samoupravni sporazumi ustavna kategorija že z ustavnimi amand-maji iz leta 1971 in Zakon o združenem delu (od čl. 573 do čl. 585) podrobneje razčlenja ustavne določbe o vsebini in udeležbah družbenih dogovorov in samou-pravnih sporazumov, se institut družbenega dogovar-janja in samoupravnega sporazumevanja v praksi ni uveljavil v taki meri kot bi glede na njegov ustavni položaj in čas izvajanja pričakovali. Sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja je sicer zelo široko in demokratično zastavljen, vendar nedosleden pri uresničevanju. Vzrok za tako stanje med drugim tudi v tem, da so bila družbena prizadevanja usmerjena predvsem v to, da se čimveč družbenih razmerij uredi z družbenimi dogo-vori in samoupravnimi sporazumi. Spremijanju uresničevanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazurTiov se ni v praksi posvečala potrebna skrb, čeprav bi bilo to nujno potrebno zaradi tega, ker se je z uveljavitvijo družbertega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja šete začel uvajati nov način urejanja družbenih razmerij. Spremljanje uveljavljanja družbenih dogovorov in samoupravnth sporazumov je potekalo neorganizirano in nesistema- • tično. Sistematičnega zbiranja in analiziranja povratnih izkušenj, na katerih bi se institut dogovarjanja in spo-razumevanja dograjeval, ni bilo. Nadalje družbeni pra-vobranilec samoupravljanja ugotavlja, da v dosedanji prarksi upravni organi niso opravljali nadzora nad izva-jalci družbenih dogovorov. čeprav jim zvezni Zakon o temeljih sistema državne uprave to možnost daje. Objektivne težave in subjektivne slabosti. ki so zavi-rale razvoj in uveljavljanje te institucije v praksi, niso bile sproti evidentirane. Zato tudi niso bili pravočasno sprejeti ustrezni ukrepi. Posledice takega stanja se kažejo v nekaterih negativnih pojavih. kot sta deforma-cija ustavne zasnove te institucije in nediscipliniranost pri izvajanju samoupravno sprejetih obveznosti. Največja nevarnost za dogovarjanje in utrjevanje in-stitucije dogovarjanja in sporazumevanja predstavljajo tisti akti, ki pod imenom »samoupravni sporazumi« oblikujejo protipravna stanja, s katerimi se izigravajo ukrepi ekonomske politike. Nerazvit sistem nadzorovanja nad izvrševanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumovje otežkočil uveljavljanje odgovornosti. Družbeni dogo-vori in samoupravni sporazumi ne vključujejo določb o materialni in družbeni odgovornosti, kot to zahteva čl. 127 Ustave SFRJ in čl. 150 Ustave SR Slovenije. Vendar to ni ovira^a uveljavljanje odgovornosti, kot se pogo-sto trdi, ker sta odgovornost in sankcijski mehanizem določena tudi z zakoni (Zakon o združenem delu, Za-kon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije). i DELOVNA RAZMERJA Na področju delovnih razmerij se je družberfi prauo-branilec samoupravljanja ukvarjal s po vsebini podob-nimi primeri kot v preteklih letih. Zlasti s kršitvami na področju stanovanjskih vprašanj, pri razporejanju, pre-nehanju delovnega razmerja, v primerih kršitev delov-nih dolžnosti, kršitev v postopkih za varstvo pravic itd. Nasvete in pomoč pri zaščiti svojih pravic je še vedno iskalo največ delavcev posameznikov, pa tudi pred-stavnikov strokovnih služb in samoupravnih organov. Pravobranilec se je predvsem omejil na svetovanje oziroma pravno pomoč. V razreševanju hujših kršitev samoupravnih pravic iz delovnega razmerja pa se je pravobranilec vključeval z mnenji in predlogi in tako vplival na samoupravne organe, da na zakonit način razrešijo sporna razmerja že v organizaciji združenega dela. Največ primerov, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval, je bilo na področju stano-vanjskih zadev. Eden od razlogov za veliko število sporov s tega področja pa je nedvomno v manjšem številu razpoložljivih stanovanj in finančnih sredstev. Takp kot v preteklih letih je družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v letu 1981 pri obravnavanju sta-novanjskih zadev s pobudami in predlogi opozarjal ria nezakonite osnove in merila, določena v samoupravnih splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj in stanovanj-skih posojil. Vključeval pa se je tudi v postopke obliko-vanja oziroma sprememb in dopolnitev teh aktov, ki so jih organizacije združenega dela usklajevale z novimi predpisi. Še vedno so se pojavljali problemi v zvezi z nedorečenostjo določb v samoupravnih aktih, ki pov-zročajo težave priuporabi v korikretnih primerih in silijo samoupravne organe k arbitrarnemu odločanju, problemi v zvezi z določanjem osnov in meril za dode-Ijevanje kadrovskih stanovanj, nezakonite osnove kot so na primer družbenopolitična aktivnost, sodelovanje v samoupravljanju, točkovanje izobrazbe oziroma po-membnosti del in nalog, ki jih delavec opravlja, brez povezave z ugotavljanjem delavčevega prispevka k re-zultatom dela itd. V mnogih delovnih organizacijah, v katerih temeljne organizacije združenega dela združu-jejo sredstva za reševanje stanovanjske problematike, pa se še vedno pojavlja centralistično odločanje na nivoju delovne organizacije. Odločanje o prioritetni listi, zahteva za varstvo pravic itd. se nezakonito pre-naša na samoupravne organe delovne organizacije, čeprav le delavci v temeljni organizaciji združenega dela lahko odločajo o neodtujljivih pravicah. V razreševanje konkretnih zadev na predlog prizade-tih delavcev se je družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja vključeval selektivno, zlasti takrat kadar je šlo za hujše kršitve samoupravnih pravic oziroma družbene lastnine in kadar postopki odločanja v organizaciji združenega dela še niso bili končani, udeleževal pa se je tudi postopkov pred Sodiščem združenega dela. V drugi polovici leta 1981 je družbeni pravobranilec samoupravljanja svojo aktivnost usmeril na področje pogodbenega in nadurnega dela ter sklepanja avtor-skih pogodb. Cilj te akcije je bil ugotoviti, kako so ta dela urejena v samoupravnih splošnih aktih in ali so ta določira v skiadu z zakonom, kakor tudi ali samou-pravni organi, zlasti delavski sveti, katerim zakon še posebej nalaga obveznost spremljanja in analiziranja teh oblik dela, uresničujejo to obveznost. i Ugotovil je, da večina organizacij združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih ureja vprašanje pogodbenega dela mimo določil Zakona o delovnih razmerjih. Zakon izrecno zahteva, da se vsa začasna oziroma občasna dela, za katera se lahko sklepajo pogodbe o delu, morajo določiti v samoupravnem splošnem aktu. Organizacije v pravilnikih oziroma sa-moupravnih sporazumih v nasprotju z zakonom dolo-čajo, da se pogodbe o delu lahko sklepajo za dela, ki po svoji vsebini sodijo v redno dejavnost iri torej ne za občasna oziroma začasna dela. V mnogih organizaci'-jah pa so prepisali samo člene zakona in tako menili, da določilo »in podobna dela« omogoča sklepanje pogodb o delu za vsa dela, ki se opravljajo v organiza-ciji združenega dela. Samoupravni organi ob analizi pogodbenega dela ne ugotavijajo potrebnost in zakonitost sklenjenih po-godb, oziroma možnosti, da se v okviru Zakona o delovnih razmerjih pogodbeno delo nadomešča s skle-panjem delovnega razmerja. Omeniti velja zlasti zdravstvene organizacije, kjer so nepravilnosti v zvezi z nadurnim delom, take razsežno-sti, da terjajo širšo družbeno akcijo oziroma ukrepanje vseh organov, organizacij in skupnosti, ki so pristojni za uveljavljanje zakonitosti in samoupravnih odnosov. Z hadurnim delom v teh organizacijah se kršijo dolo-čila Ustave SR Slovenije, Zakona o zdravstvu in Zakona o delovnih razmerjih. Podoben pojav je razširjen tudi v projektantskih or-ganizacijah. Razlog, da je bilo sklenjeno veliko število pogodb o delu v teh organizacijah, je v pomanjkanju strokovnega kadra, s katerim bi lahko opravile svojo redno dejavnost, za katero so registrirane. Družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da bi v teh orga-nizacijah morali razmišljati o specializaciji oziroma o povezovanju in združevanju z drugimi organizacijami s tega področja, ali pa spremeniti (zožiti) registracijo le za dejavnost, ki bi jo lahko opravile z lastnimi delavci. Posebnost, ki se kaže v teh organizacijah, je tudi pri sklepanju avtorskih pogodb. Te se sklepajo za vsebinsko enaka dela kot pogodbe o delu, le da je plačilo mnogo višje. Pravobranilec je mnenja, da so tudi te pogodbe ne-zakonite, saj gre po vsebini za delo, ki sodi v redno* dejavnost teh organizacij. USMERITVE DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SA-MOUPRAVLJANJA LJUBLJANA ZA LETO 1982 Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo v letu 1982 v okviru zakonskih pristojnosti in pro-gramskih usmeritev družbenih pravobranilcev Samo-upravljanja v SR Sloveniji prednostno deloval zlasti na določenih področjih. Pri izboru prednostnih nalog družbeni pravobranilec samoupravljanja zlasti upošteva pojave, ki negativno delujejo na razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki rušijo moralne norme samoupravne družbe in omogočajo poizkuse birokratsko-tehnokrat-skega reševanja problemov, lokalističnegazapiranja in skupinsko lastniškega vedenja. Podlaga za izvajanje nalog družbenega pravobra^ nilca samoupravljanja v letu 1982 so dokumenti in-stališča družbenopolitičnih skupnosti in družbenopoli-tičnih organizacij. Pri izvajanju svoje funkcife bo intenzivno nadaljeval delo na področju varstva družbenih interesov, zato bo aktivnost usmeril zlasti v uveljavitev z zakonom skla-dnih družbenoekonomskih odnosov in ukrepal tako: - da bodo proizvodne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga združevale delo in sredstva. Po obvestilu Gospodarske zbornice Slovenije bo ukrepal v primerih, ko se s samoupravnimi spora-zumi o združevanju dela in sredstev ali z rljihovo na-pačno uporabo spodkopavajo načela združevanja, ruši enotnost jugoslovanskega trga, vzpostavlja monopo-len ali privilegiran položaj na trgu,. - da bodo v temeljnih organizacijah združenega dela in sestavljenih organizacijah združenega dela uveljavili odnose pri pridobivanju dohodkaz udeležbo na skupnem prihodku in dohodku; - da se odnosi med temeljnimi prganizacijami zdru-ženega dela in delovno skupnostjo skupnih služb ure-jajo skladno z Zakonom o združenem delu in Zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave. V kolikor odnosi niso skladni z obema zakonoma bo družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteval počasnejšo rast osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti skupnih služb; - da se bodo temeljne organizacije združenega dela skupnega pomena organizirale dosledrio z zakonskim določilom in da bodo akti, ki urejajo medsebojna ra-zmerja v skladu z zakonom; - da se samoupravni sporazumi in družbeni dogo-vori zlasti planski akti in sporazumi o združevanju dosledno izvajajo oziroma skladno z zakonom dopol-njujejo in spreminjajo. Tako bo na področju planiranja ukrepal v primerih, ko planskih aktov v organizacijah združenega dela v roku ne sprejmejo, ko so ti sicer sprejeti pa so v nasprotju z obveznimi zakonskimi postopki in ko te akte ne uresničujejo. V primerih, kjer preventivna aktivnost ne bo učinkovita in bodo zaradi tega nastopile motnje v samoupravnih odnosih ali^ bodo oškodovani družbeni interesi, bo uporabil dolo- # čila Zakona o začasnih ukrepih; - da-bo ob svojem delu preverjal tudi izvajanje pro-gramov varčevanja; - da bo na podlagi opozoril pristojnih organov in organizacij ugotavlja in spremljal način sprejemanja in uresničevanja sanacijskih programov in predsanacij-• skih postopkov organizacij združenega dela, ki poslu-jejo z izgubo ali poslujejo z motnjami; - po dogovoru s sindikati bo družbeni pravobranilec samoupravljanja sledil sprejemanju periodičnih in zak-Ijučnih računov organizacij združenega dela; - da bodo organizacije združenega dela uveljavljale določbe Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; - da bo ukrepal v primerih, kadar se sklepi o investi-cijah sprejemajo mimo odločitev delavcev in mimo družbenega plana SR Slovenije, ter ob kršenju določil Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za financiranje gospodarskih in negospodar-skih investicij; - nadaljeval bo svojo aktivnost vzvezi z nezakonitim posredovanjem delovne sile in drugih oblik pogodbe-nih del: - spremijal bo zakonitost postopkov vseh oblik za-poslovanja in kršitev sarnoupravnih sporazumov, ki niso skladni z zakonom, - na področju zaščite samoupravnih pravic delavcev v združenem delu bo spodbujal uresničevanje sklepov Republiškega sveta Zveze sindikatov o organiziranosti složb pravne pomoči pri sindikatih. Oružbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Bogdan Šturm Poročilo delavskega sveta delovne organizacije Avtotehna o odpravljanju razlogov ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva Skupščina občine Ljubljana-Center je določila s svo-jim sklepom št. 023-52/81 z dne 20. 7. 1981 delovni organizaciji AVTOTEHNA n. sol. o. ter TOZD Zastop-stva n. sub. o. in TOZD Trgovina n. sub. o. v njeni sestavi rok 31. 12. 1981 za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. Nave-deni rok je bil pozneje podaljšan do 31. 3. 1982. Delavski svet DO Avtotehna je na svoji seji dne 20. 4. 1982 razpravljal o izvrševanju posameznih nalog, ki jib je Skupščina občine Ljubljana-Center navedla v svo-jem sklepu in ugotovil: AD 1.) Dolgoročna poslovna usmeritev predvideva racionalizacijo in delno preusmeritev dejavnosti; sprva v obstoječih organizacijskih oblikah, pozneje pa v ustrezno spremenjenih. , • TOZD Servisi se postopoma preusmerja v proiz-vodno dejavnost. V sodelovanju z DO Avtomontažo se je s 1t 12. 1981 že začela proizvodnja avtobusnih po-dvozij, proizvodnja zračno vzmetenega podvozja TAM pa se bo začela v letošnjem letu s poskusno serijo. Sedanji TOZD Zastopstva bo tudi v prihodnje oprav-Ijal zastopniško dejavnost, vendar se bo specializiral za področja avtomobilizma in elektronike. Tudi za TOZD Trgovina je predvidena specializacija za področje avtomobilizma in elektronike. Dolgoročno pa predvidevamo za vse TOZD v delovni organizaciji Avtotehna ustrezno rešitev z združevanjem v okviru Skupnosti avtomobilske industrije. Ad 2.) Notranje organizacije ni bilo mogoče do-končno določiti, dokler Avtotehna ni razjasnila odprtih vprašanj v odnosih z LŽTK Kikinda. Ta odnos je sedaj definiran: 1. Avtotehna izstopi iz SOUR LŽTK Kikinda, vendar ostane sovlagatelj, dobiva 30 % vseh proizvetlenih vozil in 40 % rezervnih delov, formira v Ljubljanj TOZD IDA, ki je povezan z LŽTK s SaS o skupnem d^Rodku, delavce iz tega programa skupaj z delom poslovnih prostorov kot sovlaganje prevzame LŽTK. Iniciativni odbori za reorganizacijo so začeli s pri-' pravo ekonomske analize o upravičenosti organizira-nja posameznih novih TOZD (zlasti TOZD IDA), v okviru sedanje samoupravne organiziranosti pa je v TOZD Zastopstva že sprejet nov pravilnik o organizaciji TOZD, ki zagotavlja znatno racionalnejše poslovanje. 2. Reorganizacija znotraj DO zavisi tudi od povezo-vanja Avtotehne z drugimi OZD. Dolgoročni cilj Avtote-hne postati specializiranazunanjetrgovinskaorganiza-cija v okviru SAI lahko dosežemo po dveh poteh: - združitev s Slovenija avtom in kasnejše priključe-vanje proizvodnih OZD - združitev z Avtomontažo in kasnejše združevanje s Slovenija avtom in ostalimi proizvodnimi OZD Na nivoju DPO se vršijo razprave o obeh variantah, najkasneje do 15. maja se bomo odločili za eno od obeh variant, čeprav že danes ugotavljamo, da ima varianta z Avtomontažo več komparativnih prednosti. Predvidevamo do konca junija imeti pripravljene eko-nomske elaborate tako, da v tretjem kvartalu pričnemo z referendumi. Ad 3.) Družbeno-ekonomski odnosi med OZD, s ka-terimi Avtotehna trajno sodeluje, so urejeni s samou-pravnimi sporazumi. TOZD Trgovina ima sklenjene samoupravne spora-zume s: Papirnico Vevče, Aero Celje, Brako Titov Ve- les, Tehnika Bjelovar, Milan Blagojevič Smederevo, Trepča Zletovo in Mežica (akumulatorji), Rudi Čajavec Banja Luka, Brodomaterial Kardeljevo, LŽTK Kikinda, Veriga Lesce, Rikard Benčič Rijeka, Donit Medvode, Lipik, Izolirka, Arbo, Crn bor. TOZD Zastopstva pa ima sklenjene samoupravne sporazume z: NTU Slovenj Gradec, Agis Ptuj, Donit Medvode, Tigar Pirot, Tehnostroj Ljutomer, Gorenje Velenje, LŽTK Kikinda, TAM Maribor, Ivančica Lepo-glava, Rikard Benčič Rijeka. AD 4.) Srednjeročni planski akti TOZD in DO so sprejeti in so bili predloženi Komiteju za družb^no planiranje Občine Ljubljana-Center. Ad 5.) Samoupravni splošni akti se izpopolnjujejo oz. spreminjajo istočasno z realizacijo nalog Ad 1 in 2. Ad 6.) TOZD Trgovina, ki je imela še ob zaključku devetmesečnega poslovanja 1981 izgubo v višini 10,078.566,16 din, je zaključila leto 1981 z izgubo v višini 5,205.444,08 din, ki pa je v celoti pokrita in sicer z lastnimi sredstvi rezerv 3,240.984,92 din in s sredstvi rezerv TOZD Zastopstva 1,964.459,16 din. Navedeha sredstva rezerv je odobril TOZD Zastopstva T0ZD Trgo-vini brez obveznosti vračanja. Prvo tromesečje 1982 je TOZD Trgovina zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom in je ustvarila za po-slovni sklad 1,747.455,-din. Celotna Avtotehna pa je v 1. četrtletju ustvarilaza poslovni sklad 12,863.599,-din. Ad 7.) V sprejetih srednjeročnih planskih aktih so upoštevane realne vrednosti učinkovitosti gospodarje-» nja in obveznosti iz resolucij o gospodarskem razvoju republike. Ad 8.) Izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz obsto-ječih zastopniških odnosov s tujimi partnerji in samou-pravnih sporazumov z drugimi OZD je zagotovljeno. Kakor je razvidno iz poročila in iz dokumentacije, ki jo je Avtotehna že predložila, so vse postavljene naloge izvršene alipa v zaključni fazi realizacije. Delavski svet delovne organizacije Avtotehna zato predlaga Skup-ščini občine, da sprejme sklep, s katerim bo. ugotov-Ijeno, da v delovni organizaciji Avtotehna in v njenih temeljnih organizacijah Zastopstva in Trgovina niso več podani razlogi zauvedbo začasnih ukrepov druž-benega varstva. Predsednik DS DO: Svetislav Šobič Predlog izvršnega sveta k poročilu delavskega sveta delovne organizacije Avtotehna o odpravi razlogov ki so podlaga za uvedbo začasnih ukrepov fružbenega varstvaSkupščina občine Ljubljana Center je 16/7-1981 sprejela sklep o določitvi roka delovni organizaciji Av-totehna, Ljubljana, Titova 36, TOZD Zastopstva, Ljub-Ijana, Titova 36, TOZD Notranja trgovina, Ljubljana, Titova 25 in delovni skupnosti skupnih služb v njeni sestavi za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. Z njim je delavce Avtoteh-ne skupščina občine Ljubljana Center zadolžila razviti ustrezne družbene aktivnosti, s katerimi naj bi odpravili razloge, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. S tem sklepom je tudi določila rok izvršitve nalog \z navedenega sklepa. Delavski svet delovne organizacije Avtotehna je skupščino občine nazasedanju zborov, dne 26/1-1982. seznanil s potekom izvajanja sklepa m odpravljanje razlogov. ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. V njem je delavski svet občinsko skupščino seznanil z objektivnimi razlogi za neizvršitev sklepa skupščine v celoti. Skupščina občine Ljubljana Center je poročilo delavskega sveta sprejela in hkrati podalj-šala določen ureditveni rok za tri mesece, t. j. do 31/3-1982. V zvezi z obveznostjo, da delavski svet delovne orga-nizacije Avtotehna seznani občinsko skupščino o izvr-šitvi sklepa je delavski svet, dne 20/4-1982, sprejel ustrezno poročilo in ga predložil v obravnavo občinski skupščini. Poročilo je temu predlogu priloženo. Izvršni svet je navedeno poročilo delavskega sveta proučil ter ugotovil naslednje: - v smeri razčiščevanja in oblikovanja dolgoročne usmeritve so doseženi bistveni premiki in so izraženi predvsem v tem, da se je združeno delo Avtotehne trdnejše in v zoženi obliki usmerilo v sodelovanje oz. povezanost s proizvodnjo. Ključnega pomena v tej smeri je zasnovano in s strani proizvajalnih organizacij sprejeto dolgoročno sodelovanje z Avtomontažo Ljub-Ijana in SOUR LŽT Kikinda (proizvajalecosebnih avto-mobilov IDAOPEL). Istočasna specializacija in zadrža-nje ključnih principalov oz. tujih firm ustvarja tudi trdnejšo in dolgoročnejšo osnovo zastopniške dejav-nosti te delovne organizacije. Najmanj dolgoročno razčiščeno pa je podlaga notra-nje trgovine. Predpostavljene razrešitve tega poslov-nega področja z združevanjem v okviru skupnosti avto-mobilske industrije (SAI) se zdijo odmaknjene in ne rriorejo bitt element razreševanja obstoječega stanja; - programsko izhodišče nadaljnjega razvoja in po-slovanja Avtotehne je prenešeno na novo sprejete planske dokumente. V njih pa se nakazuje tudi cilj nadaljnjega razvoja samoupravne organiziranosti, ki se bo izrazilo v drugačni samoupravni organiziranosti. ki se bo izrazila v drugačni delitvi dela in sestavi temeljnih organizacij združenega dela združenih v delovni orga-nizaciji Avtotehna; - naloge izhajajoče iz sklepa skupščine s področja tekočega poslovanja so izpolnjene. ni pa mogoče da-jati dokončne ocene rednih premikov v tekočem poslo-vanju v letu 1981, ki naj bi se tudi izrazili na poslovnih dosežkih leta 1982. Izvršni svet ocenjuje. da so v Avtotehni ustvarjeni pomembni premiki v zagotavljanju dolgoročnih osnov dela in razvoja delavcev združenih v to delovno organi-zacijo, da pa vse te osnove zaradi objektivnih težav.in kratkih rokov še niso mogle biti prenešene v samou-pravno organiziranost te delovne organizacije in bo na tem področju izvršni svet še nadalje spremljal poslova-nje delovne organizacije. vendar ocenjuje. da je de-lovna organizacija zadovoljlvo opravila vse naloge, ki so ji bile naložene s sklepom občinske skupščine in so tako odpravljeni razlogi, ki so podlaga za izrek zača-snjh ukrepov družbenega varstva. Izvršni svet je na 3. seji. dne 28. 4. 1982. obravnaval poročilo delavskega sveta delovne organizacije o od-pravljanju razlogov. ki so podlaga v začasne ukrepe družbenega varstva. z dne 20. 4. 1982 naslovljeno na Skupščino občine Ljubljana Center in predlaga Skupščini občini Ljubljana Center. da ob obravnavi tega poročila sprejme na podlagi 629. člena zakona o združenem delu naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Center sprejme poročilo delavskega sveta delovne organiza-cije Avtotehna o odpravi razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. 2. Skupščina občine Ljubljana Center ugotavlja. da je delovna organizacija Avtotehna odpravila razloge, ki so bili podlaga za izrek začasnih ukrepov družbenega varstva, po sklepu občinske skupščine z dne 20. 7. 1981. 3. Ustavi se postopek za odreditev začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Avtotehna. v njenih temeljnih organizacijah združenega dela Za-stopstva in Trgovina ter v delovni skupnosti skupnih služb. Ljubljana, 28. april 1982 IZVRŠNI SVET Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1981 PREDLOG Na podlagi 173. člerta statuta občine Ljubljana Cen-ter (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Center na........ seji zbora združenega dela, dne...........in na........seji zbora krajevnih skupnosti, dfte........sprejeta ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1981 1. člen Potrdj se zaključni račun o izvršitvi proračuna ob-čine Ljubljana Center^a leto 1981, katerega sestavni del je tudi zaKljučni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1981 so znašali: I. Po proračunu:- Prihodki 407.790.670,10 din Odhodki - 407.453.587,05 din Presežek prihodkov nad odhodki 337.083,05 din II. Rezervni sklad: Prihodki 7.014.536,60 din Odhodki Presežek prihodkov nad odhodki 7.014.536,60 din 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem ra-čunu proračuna se nameni: - za zdravstveno varstvo živali v višini 14.041,80 din - zapospeševanjeturizma 109.124,60 din - za desetletni program ižgradnje cest 213.916,65 din 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem ra-čunu rezervnega sklada v višini 7.014.536,60 din se prenese kot prihodek v rezervni sklad proračuna za leto 1982. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Šlevilka: PREDSEDNIK Datum: Albin VENGUST Poročilo o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1981 Proračun občine Ljubljana Center za leto 1981 je bil sprejet na seji zbora združenega dela in zbora krajev-nih skupnosti dne 31. marca 1981 rebalans pa 24. novembra in 24. decembra 1981. Proračun občine Ljubljana Center za leto 1981 je bil izdelan na podlagi izhodišč kriterijev in meril, ki so bila sprejeta in določena v: - zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Slovenijt ter za-kona o davkih občanov - resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v Ietu1981 - resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana opčine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 v letu 1981. Z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 je bilo določeno, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb rastla za 30% počasneje od rasti dohodka, kar pomeni, da so se sredstva za splošno porabo lahko povečala samo za 18% v primerjavi s porabo leta 1980. Vsa ostala sredstva nad dogovorjenim povečanjfim ' se namenijo za kompenzacije za kmetijske proizvode in blagovne rezerve. Med letom se je obseg sredstev za splošno porabo še znižal in sicer 2% za nadomeščanje drobnoprodajnih cen osnovnih živil in sicer olja, slad-korja, mesa, kruha iri mleka v višini 4.217.000,00 din in za 0,6% za zagotovitev sredstev za pospeševanje izvoza v višini 1.585.000,00 din. Za ta dva zneska se je znižala ostala proračunska poraba. V drugi polovici decembra je republiški izvršni svet na osnovi bilance splošne porabe ugotovil, da je rast ¦ dohodka ugodnejša kot je ocenjeval na začetku leta in predlagal, da se splošna poraba poveča od 18% na 19% v primerjavi z letom 1980. V Ljubljani je bila ocenjena rast dohodka nekoliko nižja, zato se je ' splošna poraba povečala za 0,868%. Za našo občino je to znašalo 1.830.000,00 din. V Ljubljani, kjer imamo enotno bilanco splošne po-rabe, je bil sklenjen Dogovor o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 kjer je bilo natančno določeno, koliko lahko posamezria občina porabi za financiranje splošne porabe. Vsa presežna sredstva so se izločila iz splošne porabe. PRIHODKI: V letu 1981 so proračunski prihodki realizirani v višini 407.790.670,00 din ali 99,6% prvotnega ptana , oziroma 102% rebalansa proračuna, ki je bil sprejet v novembru. Zaradi slabega pritoka med letom so bili proračunski prihodki z rebalansom znižani za 10.000.000,00 din. V drugi polovici decembra pa so pričeli določeni viri proračunskih prihodkov pritekati preko normalne dinamike, saj je bila realizacija v de-cembru 13% vseh proračunskih prihodkov (prejšnja leta le 11,5%). Zato je prvotni plan skoraj v celoti realiziran, rebalans pa presežen za 2%. V tem okviru so realizirani tudi posamezni viri prora-čunskih prihodkov. ° Večja odstopanja izkazujejo naslednji prihodki: 1. Prihodki, ki so realizirani nad planom in ki so vplivali na to, da je plan za leto 1981 presežen. To so. - davek od skupnega dohodka občanov je realiziran v višini 2.667.464,00 din ali za 33,4% več od plana in to zaradi večje odmere davka pri samostojnih obrtnikih; - davek na promet proizvodov je realiziran v višini 148.993.843 din, kar je za 10,6% manj od prvotnega plana in za 3,1 % več od rebalansa. Zaradi slabe realiza-cije med letom je bil namreč prvotni plan z rebalansom znižan za 22.000.000,00 din. Ob koncu leta je bil izpad manjši in je znašal 17.566.000 din. V odnOsu na leto 1980 je davek večji le za 4,9%. - davek od prometa alkoholnih pijač je realiziran v višini 69.059.093 din, kar je za 22% več od prvotnega plana in 3,1 % več od rebalansa. Zaradi ugodne realiza-cije med letom, je bil plan teh prihodkov z rebaiansom zvišan za 10.000.000 din. V odnosu na leto 1980 je davek večji za 50,7%, - davek od plačil za storitve je realiziran v višini 6.312.324 din ali za 26,2% več od plana. Davek je večji zaradi večjega obsega opravljenih storitev - raznih popravil proizvodov, opravljenih za občane in civilno-pravne osebe. V odnosu na leto 1980 je davek kljub razširjenim oprostitvam (od 1. aprila 1981 so popravila gospodinjskih strojev oproščena prometnega davka) večji za 17%; - davek na cestna tovorna motoma vozila je realizi-ran v višini 770.582 din ali za 157% več od plana. Po podatkih uprave za notranje zadeve o lastnikih cestnih tovornih motornih vozil je bil proti koncu leta 1981. davek naknadno odmerjen 45 zavezancem; . - pristojbine za veterinarske sanitarne preglede so realizirane za 16% več, vendar se ti prihodki v prora-čunu le evidenčno izkazujejo; - denarne kazni so realiziranevvišini 12.889.313din ali za 12% več od plana. V odnosu na leto 1980 so kazni večje za 32,5%, na začetku leta 1981 pa smo predvideli le 16% porast. Prihodki iz tega naslova so večji zaradi večjega obsega kršitev zviševanja cen in drugih gospo-darskih prestopkov. 2. Prihodki, ki so realizirani pod planom: - davek na promet nepremičnin je realiziran v višini 4.684.096 din ali za 22% manj od plana. Davek je manjši zaradi manjšega števila obdavčenih kupopro-dajnih pogodb. V letu 1980 je bilo obdavčenih 90 po-godb, v letu 1981 pa le 78 pogodb; - davek na dohodke od premoženja - od razlike v ceni pri prodaji nepremičnin ni realiziran v predvideni višini iz istih razlogov, kot davek na promet nepremič-nin; - upravne takse so realizirane vvišini 13.820.958din ali 19% manj od plana. Takse so manjše zaradi manj-šega števila potovanj v tujino zaradi česar je bilo izda-nih manj potnih listov oziroma je bilo manj podaljšanj veljavnosti potnih listov, od katerih se plačujejo upravne takse. ODHODKI: V skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Slove-niji v letu 1981 se je obseg splošne porabe povečal v primerjavi s preteklim letom za 18% oziroma za 18,868%. Za našo občino je znašala dovoljena poraba 386,657.000 din. Iz omejevanja so izvzeta sredstva od: - turističnih taks - taks na promet parklarjev in kopitarjev - lastni prihodki upravnih organov Obračun je naslednji: Realizacija prihodkov za leto 1981 407,790.670,10 - turistična takse 3,545.969,65 - takse na promet parklarjev in kopitarjev 2,562.391,75 - lastni prihodki upravnih organov 7,048.753,15 osnova za obračun 394,633.555,55 dovoljena poraba za leto 1981 386,657.000,00 Razlika, ki se izloči na posebno partijo proračuna 7,976.555,55 Sredstva so bila tudi v celo ieločena. ¦ Plan proračuna odhodkov je realiziran v enaki višini kot prihodki, to je 102,1%. Preko plana so realizirane postavke za pospeševanje turizma, pristojbine za vete-rinarske sanitarne preglede in sredstva za intervencije v gospodarstvu. Za pospeševanje turtzma se namenjajo v celoti sred-stva od turističnih taks. Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se v Celoti namenjajo za zdravstveno varstvo živali. Obračun je naslednji Retoalans Reanzacija -Realizaciia Seza pnhodkov odhodkov nakazati turistitne takse 4 300.00 3.545 969.65 3*36 845.05 109 124.60 pnstofbtne za vetermarske samtar- nepreglede______________2,200000 2.562 391,75 2.548.349.95 . 14041,80 Za intervencije v gospodarstvu se namenjajo vsa sredstva, ki so bila realizirana preko 18,868% v primer-javi s preteklim letom. Sredstva so bila izločena iz proračunske porabe in namenjena za kompenzacije za določene živilske proizvode ter za blagovne rezerve. Sredstva za kompenzacije za določene živilske proiz-vode so se delila 50% za republiške potrebe in 50% za občinske potrebe. Vsi ostali odhodki so realizirani v okviru predvide-nega plana. Presežek prihodkov nad odhodki znaša 337.083,05 din. Pregled porabe tekoče proračunske rezerve: a) Predvideno nazačetku leta 2,200000.00 •v b) Poraba med letom - z rebalansom 250000,00 - zvirmani - - direktno 1,947.921,45 Ugotovitev prihodka in razporeditev: Realizacijaprihodkovdo31.12.1981 406,024.915,35din Realizacija v januarju 1982 za leto 19811,765.754,75 din SKUPAJ: 407,790.670,10din Realizacijaodhodkovdo31.12.1981 399,470.034,35din 1% odvod v rezervni sklad v januarju 1982za leto 1981 6.996,75 din nakazilo za kompenzacije in blagovne rezerve v januarju 1982 za leto 1981 na 18,868%____________7,976.555,95 din SKUPAJ: 407,453.587,05 din Razlika med prihodki in odhodki 337.083.05 din Razlika med prihodki in odhodki se sestoji: - več realizirane turistične takse 109.124,60 din - pristojbine za veterinarske sanitarnepreglede 14.041,80din - prihranek na posameznih postavkah 213.916,65 din Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljiroljana Center za leto 1981 in poročilo o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center obravnaval na 29. seji, dne 24. 3. 1982 in predlaga skupščini, da ga sprejme. Ljubljana, april 1982 .Izvršni svet Rezervni sklad proračunaNa podlagi 37. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) je družbenopolitična skupnost dolžna izločati v sredstva rezerv vsako leto najmanj 1% skupnih letnih prihodkov, ki ji pripadajo po zakonu. Obveznost izločanja v sredstva rezerve ~-------------------------------------------------------'——------— preneha, ko ta sredstva dosežejo najmanj 10% popreč- Namen Reahzacija nega letnega zneska skupnih prihodkov v zadnjih treh __________________________________v letu 1981 letih. I. SREDSTVA Sredstva rezerve se uporabljajo. 1. Prenos sredstev iz leta 1979 4,553.983,00 - za odhodke nastale kot posledice izrednih okoli- 2. Dotoksredstevvtekočem letu 2,260.553,60 ščin za katera sredstva niso zagotovljena v proračunu, 3. Ostali prihodki 200.000,00 - za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prora- SKUPAJ 7 014 536 60 čunu neenakomerno pritekajo prihodki, Odhodkov ni bilo ' - za kritje proračunskega primanjkljaja Sa|do višjni 70U&3660 djn se ese kot iho. Pregled pnhodkov je naslednji. dek y )eto 1982 K K Klasif. štev. Dr>T«nr,vT plan Kebalans Rsaliza- Cblika----Podoblika pk±huuk± ig81 ±n vinTH_ cija za * prihod. prihodkov ni 1981 leto 198.1 12 3 4 5 6 7 I. SREDSTVA, PRENEŠENA IZ PREJŠNJEGA. LETA Presežek prihodkov • v po proračunu iz pre- teklega leta ' II. SREDSTVA, DOSEŽENA V TEK0ČEM IETO ' . VRSTA 1. DAVKI IZ OSEBNEGA D0BX)KA IN NA D0HCOEK 11 Davek iz osebnega dohodka de- . , lavcev ' 17.000.000 18.000.000 18.290.928,15 101,6 "* i . ' 13 Davek iz CO oč kmetijske dejavnosti '¦ 17.000 17.000 16.459,50 96,8 14 Davek iz OD od opravljanja samostojne dejavnosti 102.200.000 100.100.000 101.974.847,75 101,8 140 Davek iz OD od saniDstoj. opravljanja ctortnih dejav- nosti po doseženem dohod. 28.000.000 21.000.000 21.161.362,25 100,8 141 Davek iz OD od samost. oprav-ljanja gospod. dej,, ki se obračunava v % 13.500.000 14.000.000 14.532.715,10 103,8. ' ¦142 Davek iz OD od samostoj. oprav. negospod.dej* po doseženem dohodku 1.100.000 1.100.000 1.196.866,20 108,8 143 Davek iz OD od samostoj. oprav. negospod. dej., ^ ki se obračunava v % 36.300.000 38.000.000 38.580.827,35 101,5 144 Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in teh- ničnih izboljšav 23.300.000 , 26.000.000 26.503.076,85 101,9 -26 Davek iz skupnega dohodka občanov 1.500.000- 2.000.000 2.667.464,30 133,4 Vsega vrsta 1. Davki iz OD in na dohodek 120.717.000 120.117.000 122.949.699,70 102,3" VRCE\ 2. PROMETOI DAVEK, ¦ DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA • _ w , 23 Posebni c±ičinski davek od prciTEta proizvodov 229.700.000 216.500.000 224.305.259,9,0 103,6 230 Ctočinski davek od prateta proizvodov 166.500.000 144.500.000 148.933.842,75 103,1 1- 2______________________3________¦_________4__________5_________ 6______ 7 231 Cbčinski prometni davek od alko- holnih pijač 56.500.000 67.000.000 69.059.092,75 103,1 232 Poseben občinski davek od pla- čil za storitve 6.700.000 5.000.000 6.312.324,40 126,2 24 Davek od prcmeta z nepremični- nami in pravicaffii ' 6.000.000 6.000.000 4.684.095,85 78,1 25 Davek na premoženje, davek na doh. od prerrož. in prenož.pravic 6.310.000 6.810.000 6.890.321,35 101,1 250 Davek na doh. od premož. in premoženjskih pravicah 750.000 750.000' 653.550,45 . 87,1 251 Davek na dohodke od stavb 3.000.000 3.300.000 3.109.794,10 • 94,2 252 Davek na dediščine in darila 400.000 400.000 444.942,95X 111,2 253 Davek na posest od stavb 1.460.000 1.460.000 1.288.693,00 88,3 254 Davek od iger na srečo 400.000 600.000 622.758,70 103,8 255 Davek na cestna not. vozila ' 300.000______300.000______770.582,15 256,9 Vsega vrsta 2. Prcmetni davek, davek na premoženje in na do- > ¦ * hodke od premoženja 242.010.000 229.310.000 235.879.677,10 102,9 VRSTA 3. TAKSE ' . . . ,. ¦ 31 Upravne takse ¦ 15.000.000 17.000.000 13.820.958,40 81,3 31 Pristojbine za veter.sanit. preglede 2.200.000 2.200.000 2.562.566J.5 116,5 32 Kctnunalne takse - turistične ¦ 4.310.000 3.400.000 3.545.969,65 . 104,3 - ostale - - - 92.010,75 33 ' Sodne takse ' " 7.000.000 8.400.000 8.652.118,65 103,0 Vsega vrsta 3. Takse 28.500.000 31.000.000 28.673.623,60 92,5 VRSTA 5. PRIHODKI PO POSEBNrH ' PREDPISIH ' 51 Denarne kazni • 11.500.000 11.500.000 12.889.313,30 112,1 Vsega vrsta 5. Prihodki po posebnih predpisih 11.500.000 11.500.000 12.889.313,30 112,1 VRSTA 6. PRIHODKI UPRAVNIH -¦ ORGANOV IN PAZNI DKJGI PRIHODKI' 61 Prihodki upravnih organov 5.900.000 7.000.000 7.048.753,15 100,7 62 Razni drugi prihodki 700.000______400^000______349.603,25 87,4 Vsega vrsta 6. Prihodki upravnih ___________organov in razni drugi prihodki ¦ 6.600.000 7.400.000 7.398.356,40 99,9 S K U P A J TEKOČI NEPOSREDNI PRIHODKI 409.327.000 399.327.000 407.790.670,10 102,1 Razpored ¦ _, Rebalans Reali- ^ ^^ GIAVNI IN NATANČNBJŠI NAMEN 1981 in Y^f" Zaci" * Stev. ali pod- m 1981 }a za • skupine leto 1981 12 ' ' 3 4 5 6 ~T~ I. SREDSTVA ZA SPLOŠND PORABO GI^VNI NAMEN 01 - DEJAVNOST ORGA- ¦ . NCV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI A - SKUPŠČINA "¦ * ^ 1. 01-1 Sredstva za OD funkcionarjev 954.000 892.000' 892.000,00 100 2. 01-2 N Sre^stva za materialne stroške 2.229.000 2.336.000 2.336.000,00 100 3. 01-2 Sredstva za posebne namene 2.730.000 2.426.000 2.426.000,00y ,100 4. 01-2 Sklad skupne porabe 23.000 23.000 23.000,00______100 • S K U P A J A ¦ ¦ 5.936.000 5.677.000 5.677.000,00 100 *- ¦ B - IZVFŠNI SVET ;' ¦ ' 5. 01-1 Sredstva za OD funkcionarjev 2.150.000 2.150.000 2.150.000,00 100 6. 01-2 Sredstva za materialne . stroške 359.000 618.000. 618.000,00 100 7. 01-2- Sredstva za posebne namene 500.000 500.000 500.000,00 100 8. 01-2 Sklad skvpne porabe ' 65.000 65.000 65.000,00 100 SKUPAJB 31074.000 3.333.000 3.333.000,00 J.00 C - DRŽAVNI ORGANI 9. 01-1 Sredstva za osebne dohodke 35.871.000 34.371.000 34.371.000,00 100 10. 01-1 Sredstva za (X) funkcionarjev 4.313.000 5.813.000 5.813.000,00 100 11. 01-2 Sredstva za itaterialne stxoške 10.175.000 10.175.000 10.175.000,00 100 12. 01-2 Sredstva za posehne namsne 564.000 564.000 564.000,00 100 ' 13. 01-2 Sklad skupne porabe 2.201.000 2.201.000 2.201.000,09 10° 14. 01-2 Sredstva opreme 560.000 560.000 560.000,00 ' 100 • 15.' 01-1 Izpcpolnitev nezased.del.mest 864.000 864.000 864.000,00 100 S K U P A J C 54.548.000 54.548.000 54.548.000,00 100 D - DRUGI DRŽAVNI ORGANI ¦ ' . , . 16. 01-1 Sodišče združenega dela " 3.419.000 3.419.000 3.419.000,00 100 17. 01-1 Družbeni pravobranilec 2.275.000 2.275.000 2.275.000,00 100 18. '01-1 Temeljno sodišče Ljubljana 29.895.000 31.035.000 31.035.000,00' 100 .19. 01-1 Teneljno javno tožilstvo 5.009.000 5.009.000 5.009.000,00 100 20. 01-1 Zavod za družbeno planiranje Ljubljana ' 2.730.000 2.730.000 2.730.000,00 100 21. 01-1 ' Skupnost slovenskih občin 390.000 390.000 390.000,00 100 ' ¦ ¦ ' -¦ ¦•'.-¦« ¦ -T-\-*- ,¦' - '. ¦ ¦ ¦ '.¦:. ¦ . " V ' -T. -' ¦ ¦.-," ¦ •». \. *. • • " l i • . " • . '• . ¦¦ . ¦ ^ ¦-/ , ¦ ¦ ¦.',¦.'¦• " '.>¦-''¦'„ '¦'*'¦¦.¦ ¦ - ¦ ¦¦¦"¦' ..i- ' •'*>¦;.' *"' ¦ ¦ .~ ¦¦•. *' x.' > 1 2_________________________3___________________4__________5___________6____________7_ 22. 01-1 Skupnost občin ljubljanske regije 93.000 93.000 93.000,00 100 23. 01-1 Postaja nvilioe za net. izdatke 1.613.000 1.613.000 1.613.000,00 100 24. 01-1 Postaja rnilice za opremo 160.000 160.000 " 160.000,00 100 SKUPAJ D 45.584.000 46.724.000 46.724.000,00 100 . E - OSTALO . t . 25. 01-2 Preventiva in vzgoja v cestnem protetu . 100.000 100.000 99.317,95 99,3 26. 01-2 Odkup nacionaliz. zanljišč 110.000 10.000 ' 7.058,10 70,6 27. 01-2 LRP "Glas Ljubljane" 354.000 " 354.000 354.000,00 .100 28. 01-2 INDOK • 82.000 82.000 82.000,00 100 SKUPAJ E i ¦ 646.000 546.000 542.376,05 99,3 I SKUPAJ 01 - Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 109.788.000 110.828.000 110.824.376,05 100 GIAVNI NAMEN 02 - LJUDSKA OBRAMBA. 29. 02 Za družbeno gospodarski sektor 2.106.500 2.106.500 2.106.500,00 100 Teritorialna obrairtoa: 30. 02 Sredstva za osebne dohodke 1.586.000 1.586.000 1.586.000,00 100 31. ( 02 'Sredstva za materialne stroške 110.000 110.000 110.000,00 100 32. 02 Sklad skupne porabe . 46.000 46.000 46.000,00 100 33. 02 Sredstva opreme 100.000 100.000 100.000,00 100 * SKLJPAJ 02 - Ljudska obramba 3.948,500 3.948,500- 3.948.500,00 100 GIAVNI NAMEN 03 - DEJAVNOST DPUŽBE-NOPOLITIČNM ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 34. .03. Občinska konferenca SZDL ' 3.841.000 3.841.000 3.841.000,00 100 35. 03 Izdajanje občinskega glasila "Dogovori" 3.310.000 3.160.000 3.160.000,00 100 36. 03 Občinska konferenca ZKS 975.000 975.000 975.000,00 100 37. 03 Občinska konferenca ZSMS 2.268.000 2.268.000 2.268.000,00 100 38. 03 Zveza združenj borcev NCV 1.414.000 1.414.000 1.414.000,00 100 39. 03 Zveza rezervnih vojaških starešin 790.000 790.000 790.000,00 100 40. 03 Naš malček 280.000 280.000 280.000,00 100 41. 03 Zveza prijateljev mladine 508.000 508.000 508.000,00 100 42. 03 • Občinski odbor Mečega križa 230.000 230.000 230.000,00 100 43. 03 Za pospeševanje turizma 4.300.000 3.400.000 3.436.845,05 100,1 SKUPAJ 03 - Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 17.916.000 16.866.000 16.902.845,05 100,2 ' 12 3 -45 67 C3AVNI NAMEN 04 - NEGOSPCDARSKE INVESTICIJE 44. 04-1 Priprava zemlj. za izgr.dij. dotov 978.500 978.500 978.297,15 100 44.a 04-1 Priprave na sancprispevek III - 500.000 500.000,00 100 45. 04-1 Nakup stanovanj za PM 2.500.000 2.500.000 2.500.000,00 100 46. 04-1 Pot spaninov in tovarištva 1.669.000 1.669.000 1.669.000,00 100 47. 04-1 Zavod za šoistvo 250.000 250.000 250.000,00 100 48. 04-1 Sofinanciranje izgradnje muzeja ljudske revolucije 800.000 800.000 800.000,00 100 49. 04-1 Sofinanciranje živalskega vrta 1.000.000 900.000 900.000,00 100 50. 04-1 Vzdrževanje počit. baz za otroke 400.000 400.000 400.000,00 100 51. 04-1 Obnova zgradbe Kresija 11.500.000 12.100.000 12.100.000,00 100 52. 04-1 Nakup stanovanj za Temeljno javno tožilstvo 2.000.000 2.000.000 2.000.000,00 100 53. 04-1 Nakup stanovanj 3.500.000 3.500.000 3.500.000,00 100 54. 04-2 Odplačilo anuitet 1.430.000 1.430.000 1.430.000,00 100 55. 04-2 Odplačilo anuitet 260.000 260.000 237.848,00 91,5 56. 04-2 Cdplačilo anuitet za upepeljevalnico 926.000 926.000 917.698,00 99,1 57. 04-2 Odplačilo anuitet za nakup prostorov za sodišče združenega dela 1.629.000 1.629,000 1.629.000,00 100 58. 04-2 Vzdrževanje sodne zgradbe 628.000 628.000 628.000,00 100 SKUPAJ 04 - Negospodarske investicije 29.470.500 30.470.500 30.439.843,15 99,9 II. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO GIAVNI NAMEN 07 - KULTURNO PROSVEINA • , DEJAVNOST - ¦ . 59. 07 Vzdrževanje spcnvenikov :' 140.000 140.000 135.250,00 96,6 60. 07 Postavitev spcmenikov ,'200.000 40.000 40.000,00 100 - 61. 07 . Izdelava poprsij še živečih narodnih ' • herojeV v občini Ljubljana Center 200.000 200.000 199.999,35 100 , SKUPAJ 07 - Kulturno prosvetna dejavnost 540.000 380.000 375.249,35 98,7 GLAVNI NAMEN 08 - SOCIAIflO SKRBSTVO - VARSTVO BORCČV ' . ¦ . 62. 08 Stalne družbene pcmoči borcem NCV 3.318.000 4.028.000 4.027.630,00 100 63. 08 Stalne družbene pomoči borci za severno mejo 100.000 132.000 131.900,00 99,9 64; 08 - Enkratne družbene ponoči 1.706.000 1.237.000 1.236.740,00 100 65. 08 Zdravljenje in rekreacija borcev NCV 1.220.000 989.000 962.958,20 97,4 . 4 ¦ . 12 3 .45 67 66. 08 Paroč ostarelim na dcmu - sosedska potoč 360.000 360.000 360.000,00 100 67. 08 Kadrovske potoči , 472.000 430.000 429.579,75 99,9 SKUPAJ 08 - Socialno skrbstvo - varstvo borcev 7.176.000 7.176.000 7.148.807,95 99,6 GIAVNI NAMEN 09 - ZDRAVSiVENO VARSTVO 68. 09 Mrliško ogledna služba 60.000 60.000 31.606,50 52,7 SKUPAJ 09 - Zdravstveno varstvo 60.000 60.000 31.606,50 52,7 GLAVNI NAMEN 10 - KOMUNAUtfA DEJAVN06T 69. 10 Varstvo narave 80.000 80.000 80.000,00 100 70. 10 Urbanistična dokumantadija 1.200.000 900.000 899.316,50 100 71. 10 Zazidalni načrt 1.500.000 1.300.000 1.299.757,85 100 72. 10 Geodetske storitve - kataster.kan. naprav 900.000 900.000 900.000,00 100 73. 10« Valorizacija spcm. varovanih dbjektov 1.760.000 1.243.000 1.242.800,00 100 ' 74. 10 Ureditev zemljišča Vidovdanska 530.000 530.000 529.805,80 100 75. 10 Izdelava topografske dokumentacije 2.000.000 1.500.000 1.500.000,00 100 SMUPAJ 10 - Kamunalna dejavnost 7.970.000 6.453.000 6.451.680,15 100 GLAVNI NAMEN 11 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI 76. . 11 KS Ajdovščina • ' 1119QQQ 1>119.000 ^^^ 100 77. 11 KS Gradišče 1.129.000 1.129.000 1.129.000,00 100 78. 11 »KS Kolodvor . , 1.052.000 1.052.000 1.052.000,00 100 79. ' 11 KS Josip Prašnikar . 1.013.000 1.013.000 1.013.000,00 100 80. 11 KS Poljane 1.267.000 1.267.000 1.267.000,00 100 81. 11 KS Nove Poljane 1.034.000 1.034.000- 1.034.000,00 100 82. 11 KS Prule . . 1.117.000 1.117.000 1.117.000,00 100 83. 11 KS Stara Ljubljana ' 1.009.000 1.009'.000 1.009.000,00 100 84. 11 KS Trg osvoboditve - . 981.000 981.000 981.000,00 100 85. 11 KS Stari Vodmat 1.110.000 1.110.000 1.110.000,00 100 86. 11 KS Tabor ; 1.053.000 1.053.000 1.053.000,00 100 87. 11 KS Ledina ' 994.000 994.000 994.000,00 100 SKUPAJ 11 - Dejavnost krajevnih skup-______________________nosti_______________________12.878.000 12.878.000 12.878.000,00 100 1.2 3 4 5 6 7 III. ODSTOPLJENI DOHODKI IN DOPOLNILNA SREDSTVA . GIAVNI NAMEN 12 - PRISPEVKI PRORA- ČUNOM DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ' ' ¦ • SKUPNOSTI .88. 12 Skupščina mesta Ljubljane 184.73fl.Ono 174.000.000 174.000.000,00 100' Vsega odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 184.730.000 174.000.000 174.000.000,00 100 V. DRUGA SREDSIVA . ¦ ¦ GIAVNI NAMEN 16-- INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU ¦ • . ,, 89. 16 Združevanje sredstev za 10-letni program izgradnje cešt 23.718.000 19.363.000 19.363.000,00 100 90. 16 Veterinarska postaja Posavje 291.400 291.400 . 291.400,00 100" 91. 16, Pristojbine za veterinarsko sani- tarpe preglede 2.200.000 2.200.000 2.548.349,95 115,8 92. 16 Razsiritev programske osnove RTV Ln. 400.000 - - -92.a 16 Viba film - 1.500.000 1.500.000,00 100 92.b 16 Izvozne stimiilacije - 1.585.000 1.585.000,00 100 • 93. 16 Kritje razlik v ceni dnevnikov 1.400.600 1.400.600 - 1.400.600,00 100 93.a 16 Združevanje sredstjev za kanpen- zacije cen osnovnih živil ' - 4.217.000 4.217.000,00 100 93.b 16 Nabava premoga . , ___________500.000______500.000,00 100 • SKUPAJ 16 - Intervencije v gospodar. 28.010.000 31.057.000 31.405.349,95 101,1 GIAVNI NAMEN 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVNA IN OB\rEZNOSTI IZ PREJŠNJIH " LET ¦ . . 94. 17-1 Tekoča proračunska rezerva 2.200.000 1.950.000 1.947.921,45 99,9 95. 17-1 Obveznosti iz prejšnjih let ¦ 950.000 • 870.000 864.672,45 99,4 SKUPAJ 17 - Tekoča proračunska _______________________rezerva__________________3.150.000 2.820.000 2.812.593,90 99,7 GIAVNI NAMEN 18 - KREDITI, VEZANA . . . IN IZLOČEm SREDSTVA 96. 18-4 Izločena sredstva rezerv 2.320.000 2.320.000 2.258.179,05 97,3 97. 18 Za intervencije v gospodarstvo • 1.370.000 70.000 7.976.555,95 SKUPAJ 18 - Krediti,- vezana in N_________________izločena sredstva__________3.690.000______2.390.000 10.234.735,00 431,6 Vsega druga sredstva 34.850.000 36.267.000 44.452.678,85 122,8 BRUTO RAZPOREJEN^ SREDSTV^A___________409.327.000 "399.327.000 407.453.587,05 102,1 . ; Presežek V 337.083,05 Poročilo k pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1981 Pregled je bil opravljen v skladu z navodili pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/72). Pregled je bil opravljen dne 6. 4. 1982 po komisiji, ki jo je imenovala skupščina občine Ljubljana Center na 45. seji zbora združenega dela, dne 26. 1. 1982 na 47. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26.1.1982 in na46. seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. 1. 1982. KOMISIJO SO SESTAVLJALI: 1. PREDSEDNIK - KOGOVŠEK CVETKO, Rog, Ljub-Ijana 2. CLAN - JAGER UERKA, delegat KS 3. ČLAN - ZALAZNIK IVICA, delegat zbora ZD I. VSEBINA ZAKUUČNEGA RAČUNA Davčni zaključni račun vsebuje: - bruto bilanco obr. KD-6 - bitanco obr. ZR-1 - pregled skupno doseženega prometa ZR-2 - pregled dolgov in preplačil ZR-3 V zaključnem računufe prikazan promet, dosežen v letu 1981 po računih s stanjem na dan 31. 12. 1981. VZR-3 jeprikazanostanjenadan31.12.1981,zavse vrste davkov in prispevkov, ki jih je uprava za družbene prihcjdke odmerjala in izterjevala oziroma vodila o njih evidenco. Te Obveznosti so: A - DAVKI - davek od kmetijske dejavnosti od KD - davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavno-Sti - davek od intelektualnih storitev - davek od skupnega dohodka občanov - davek od premoženja na posest stavb - davek na dohodek od premoženja - davek na dohodek od premoženja in premoženj-skih prayic - davek na dediščine in darila B - PROMETNI DAVKI - prometni davek od prometa proizvodov in storitev - prometni davek na promet nepremičnin - prometni davek na nabavo in prodajo osebnih motornih vozil C - PRISPEVKI - prispevki iz OD iz delovnega razmerja od zaposle-nih delavcev - vodni prispevek - prispevek solidarnosti - samoprispevek - prispevki za SlS-e - prispevki za SPIZ in OV D - RAZNE OBVEZNOSTI - katastrska taksa - članarina gospodarski zbornici - članarina za zvezo obrtnega združenja - članarina za občinsko obrtno združenje - prispevek za ostarele obrtnike E - OBVEZNOSTI, Kl JIH UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE LE PRISILNO IZTERJUJE - carinske dajatve in carinske kazni - ^odne takse - denarne kazni Individualna evidenca se je vodila za 12187 zavezan-cev, od tega: - davek od kmetijske dejavnosti 184 kartic - davek od obrtne dejavnosi, PD in CMV 1599 kartic - prispevki iz OD zavezancev 771 kartic - prispevki iz OD zavezancev- pogodbeni 481 kartic « - davek na posest stavb 3785kartic - davek na dohodek od premoženja 1167kartic - davekodskupnegadoh.občanov 2339kartic - davki in prispevki \z OD iz DR 547 kartic - ostalo - dediščine, premoženje, nepremičnine, vo-zila in st. zav. kmetov 1308 kartic - posebni pokojninski prispevek 6kartic II. FORMALNA IN MATERIALNA PRAVILNOST ZAK-LJUČNEGA RAČUNA 1. Zaključni račun je sestavljen na podlagi evidence, ki se vodi po enotnem računskem načrtu davčnega računovodstva, ter na podlagi pravilnika o knjiženju davkov občanov. 2. Naložene so naslednje knjige: - analitični računi zavezancev (pomožne knjige) - računi denarnega prometa (razred 0) - računi davkov in prispevkov (razred 1) - računi zavezancev (razred 2) 3. Računi denarnega prometa ne izkazujejo saldov. Kartice so overovljene in pravilno zaključene. Doku-mentacija se hrani v priročnem arhivu. 4. Komisija je preverjala prenos zaostankov in pre-plačil iz leta 1980 v letu 1981 na računih razreda »1>< in razreda »2« ter ugotovila, da prenosi soglašajo. Zaključna bilanca se ujema z otvoritveno bilanco. Na preskok so bili pregledani prenosi saldov posameznih davčnih zavezancev, ugotovljeno je soglasje. 5. Pregledane so bile vknjižbe odmere po odmernih razporedih. Vknjižena odmera na zbirnih računih in na karticah davčnih zavezancev je v pregledanih primerih pokazala soglasje. Ugotovljeno je bilo, da je knjigovodstvo knjižilo od-mero na kontih razreda »1« po seštevkiti odmernih razporedov,'ki služijo za individualno knjiženje. 6. Na podlagi podatkov iz bruto bilance je bilo knji-ženo v letu 1981: - tekoča plačila v letu 1981 din 200.222.219,30 - skupni promet v koloni plačil din 204.555.596,15 - razlika-saldopreplačilo din 1.740.975,35 - razlika-saldobilanceRZS din 2.592.401,50 - tekočeobremenitvevletu 1981 din 217.309.175,50 - odpisivletu1981 din - 124.887,10 - pripisi stroškov in obresti 1981 din 367.884,85 Skupaj din 217.552.173,25 - skupna obremenitev v letu 1981 din 230.758.090,90 - razlika-saldodolg izleta1980 din 13.205.917,65 kar soglaša z zaklj. računom 1980 Na depozitnih računih je bil knjižen promet v višini din 6.085.898,10. Depozitni računi so bili ob praznitvah razčiščeni in ne izkazujejo salda. Iz pregleda dokumentacije predpisov je razvidno, da so knjižene naslednje obremenitve: - davek od kmetijske dejavnosti: odmera za leto 1981 - davekodobrtnedejavnosti: odmera za leto 1980 akontacije za leto 1981 pavšal - odmera - 1981 PD odmera za leto 1980 PDakontacije 1981 - prispevki in davki iz OD zavezanca akont. l-^l ' 1981 - saldo bilance ZRS - zaostanki pret. leta - davek od premoženja - CMV odmera 1981 - daveknaposeststavb-odmera 1981 - davek na dohodek od premoženja - odrnera 1980 - akontacije 1981 - davek iz skupnega dohodka občanov - odmera 1980 - akontacije . 1981 - davki in prisp. iz OD iz DR - predpis I—XI 1981 - davek na promet nepremičnin-predpis1-XII 1981 - davek nadediščine indarila-predpis 1 -XII 1981 - daveknanakupinprodajoos.vozil-predp.1-XH 1981 7. Praznttve Praznitve iz zbirnih računov so bile sprovedene tri-krat mesečno, kot to določa pravilnik o knjiženju. Zad-nja praznitev za leto 1981 je bila opravljena 12.1.1982. Davčno knjigovodstvo je v letu 1981 desetkrat sesta-vilo ključ za delitev dohodkov uporabnikom. Vsi ključi so bili sestavljeni na podlagi obremenitev na posamez-nih davkih in prispevkih v skladu s predpisi. 8. V letu 1981 je bilo odpisanih davkov v znesku 124.887,10 din na davku od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti. Odpisi so bili knjiženi na podlagi mesečnega pre-gleda odpisa. Pregled na preskok je pokazal soglasje. 9. V spodnji tabeli so prikazane obremenitve in pla-čila prispevkov in davkov v posameznih letih Ulo OOrcmenitev inoex V« Piafcia 'noe« V« °; 1977 7S 019 7S2 W 100 69 «99 600 100 100 93 1978 99720744 132 132 945X149 136 136 95 W79 126004809 188 127 11543-220 166 122 92 I9M 139700944 H7 110 128302304 135 111 92 1981 214639980 30' 165 204555596 294 159 95 1981 16000000 . . '88 Tabela prikazuje gibanje obremenitev in plačil med leti. Ugotbvljeno je, da se je obremenitev v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 zvišala za 65%, plačilo pa za 59%. Zaradi primerljivostf s preteklimi leti, moramo upo-števati prevzete obveznosti od RZS in poračun prispev-kov od I.-X. 1981 cca 16.000.000 din bi bil % izterjave 95%, zaostanek nadan 31.12.1981 pa bi bil 10.202.495 din, kar je na ravni primerljivosti s preteklirni leti. 10. V letu 1981 je uprava za družbene prihodke podvzela naslednje ukrepe: - skupno je bilo obračunanih zamudnih obresti 297.854,25 din - izdanih opomin 3.404 kom. - izdanih sklepov - 857 kom. - blokacij žiro računov 243 kom. - izdanihsklepovoprepovediOD 118kom. - opravljenih rubežov 3 kom. - odvzem 1 kom. Komisija je pregledala pravilrrost ugotovitve dejan- skih dolgov in preplačil ter ugotovila soglasje. III. POVŽETEK V letu 1981 je bil dosežen promet plačil in obremeni-tev kot sledi: Dosežen promet plačil: sal. prepl. iz leta 1980 1.740.975,35 sal. prepl. RZS1980 , 2.592.401.50 plačilavletu 1981 200.222.219,30 saldodolg31.12.1981 26.202.494,75 Skupaj: 230.758.090,90 Dosežen promet obremenitev: sal. zaost. 1980 13.205.917,65 obrem. predpis 217.309.175,50 - odpisi 124.887,10 + obresti_____________________367.884,85 Skupaj: 230.758.090,90 BILANCA AKTIVA _________PASIVA ___________ Preplačila 8.093.009,45 Terjatev 34.295.504,20 Terjatev 34.295.504,20 Preplačila 8.093.009.45 Skupaj: 42.388.512,65 42.388.513^65~~ , IV. ZAKUUČEK UGOTOVITVE Ob pregledu zaključnega računa davkov občanov za leto 1981 se je komisija posluževala evidence iz knjigo-vodstva in odmere. Vknjižbe pregledane na preskokso pokazale soglasje. Komisija je ugotovila, dadolg per31.12.1981 vvišini 26.202.494,75 din sestavljajo postavke: - davki in prispevki iz presežka 2.463.254,70 din - prispevki in davki iz OD zavezanca 16.096.382,95 din - prometni davek 1.261.401,20 din - daveknaCMV 170.822,70 din - dvek od skupnega dohodka občanov 979.926,70 din '- prispevki iz OD iz DR za zaposl. del. 3.126.993,70 din - drugi davki in prispevki 2.103.712,55 din Komisija je ugotovila, da na višino izkazanega dolga vpliva poračun prispevkov iz osebnega dohodka zave-zanca od 1-10 in prevzem bilance starih zaostankov od regionalne zdravstvene skupnosti (cca 16.000.000,00 din). Ugotovljeno je, da je bilo na dan 31. 12. 1981 po registraciji računov odtegnjeno toda neplačano din 4.080.233,50. Pri oceni dela uprave za družbene prihodke moramo upoštevati obseg dela, nerazčiščeno stanje prevzetih zaostankov od RZS iz preteklih let pri istem številu zaposlenih delavcev. 11. Predlog za potrditev zaključnega računa davkov občanov. Komisija je ugotovila, da so bile vse vknjižbe oprav-Ijene na osnovi pravilno likvidiranih temeljnic, pravil-nost izračuna ključev za delitev sredstev uporabnikom, ter da sta bruto bilanca med seboj uravnovešeni, ter soglašata z individualnim pregledom dolgov in prepla-čil. Zato komisfja \ predlaga Skup&čini občine LJubljana Center, da potrdi zak-Ijučni račun davkov občanov za leto 1981. Za davčno knjigovodstvo: Komisija za pregled Jožica Treven zaključnega računa: Cvetko Kogovšek, predsednik Ljerka Jager član Ivica Zalaznik, član Izvolitev delovnih teles občinske skupščine Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Cen-ter (Ur. I. SRS, št. 2/78) in 3. člena odloka o stalnih komisijah skupščine občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 27/79) je skupščina občine Ljubljana Center na __seji zbora združenega dela, dne_____na__ seji zbora krajevnih skupnosti, dne_____in na___ seji družbenopolitičnega zbora, dne_____sprejela SKLEP o izvolitvi predsednika in članov komisije za družbe-noekonomske odnose skupščine občine Ljubljana Center. V komisijo za družbenoekonomske odnose skup-ščine občine Ljubljana Center se izvolijo za predsednika: MAROLT VINKO namestnik predsednika: SAMARDŽIJA MIRJANA člani: ANGELOVSKI DUBRAVKA, GABRIJEL MILOŠ, KAVČIČ ANDREJ, KIG-ŠAREHAR VESNA, LUTHAR IRENA, MANDIČ SRNA, NOVAK IZTOK, NOVAK JANEZ, PROSENIK HILDA, SAJKO IVA, STRMECKI MEK, ŽE-BRE MAGDALENA, ŽIROVNIK JANEZ SKUPŠČINA OBČINE * UUBLJANA CENTER PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Albin VENGUST Številka: Datum: OBRAZLOŽITEV Na podlagi določil odloka o stalnih komisijah skup-ščine občine Ljubljana Center sestavlja komisijo za družbenoekonomske odnose 15 članpv. Predsednika, namestnika predsednika in 7 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenuje izmed znanstvenih strokovnjakov in javnih delavcev v občini. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je na seji dne 28. aprila obravnavala predlog za predsednika, namestnika predsednika in člane komisije za družbenoekonomske odnose v man-datnem obdobju 1982-1986 in po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Center sklenila pred-lagati zborom občinske skupščine, da v komisijo za družbenoekonomske odnose izvolijo oz. imenujejo na-slednje kandidate: predsednik MAROLT VINKO, 1944, dipl. oec, zapo-slen v sektorju za razvoj in poslovne povezave v DO Metalka DSSS, član ZK, stanuje Jerška 4, Bled namestnik predsednika SAMARDŽIJA MIRJANA, 1951, VS, samostojni kontrolor za posebne devizne posle, delegat Narodne banke Slovenije, član ZK, sta-nuje Kidričeva 15, Ljubljana člani ANGELOVSKI DUBRAVKA, 1957, ekonomski tehnik, delegat DPZ, predstavnik OK ZSMS Ljubljana Center, stanuje Bratov Učakar 44, Ljubljana GABRIJEL MILOŠ, 1919, VS, upokojenec, delegat KS Tabor, član ZK, stanuje Maistrova 8, Ljubljana KAVČIČ ANDREJ, 1954, VS, ekonomist, samostojni svetovalc za družbenoekonomskeodnose.predstavnik Zavoda SRS za družbeno planiranje, član ZK, stanuje Oražnova 39, Ljubljana KIG-ŠAREHAR VESNA, 1949, VS, ekonomist, razi-skovalec, predstavnik ITEO pri GZŠ, stanuje Vlahovi-čeva 39, Ljubljana LUTHAR IRENA, 1948, ekonomski tehnik, delegat DPZ, predstavnik OK ZKS Ljubljana Center, stanuje Bilečanska 2, Ljubljana MANDIČ SRNA, 1953, VS, sociolog, asistent, pred-stavnik Inštituta za sociologijo v Ljubljani, član ZK. NOVAK I2TOK, 1949, SR, strokovni sodelavec, dele-gat DO Kompas DSSS, član ZK, stanuje Rozmanova 2, Ljubljana NOVAK JANEZ, 1939, VS, doktor prava, višji razisko-valni sodelavec, predstavnik Inštitutazadelo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, stanuje Brajnikova 33, Ljubljana PROSENIK HILDA, 1942, ekonomski tehnik, delegat DPZ, predstavnik občinskega sveta zveze sindikatov, stanuje Mucherjeva 11, Ljubljana SAJKO IVA, 1935, dipl. pravnik, zaposlena v Skup-ščini, delegat Ks »Prule«, član ZK, stanuje Prijateljeva 28, Ljubljana STRMECKI MEK, 1954, VS, pravnik, pravni referent, delegat DO Avtocommerce DSSS, stanuje Trstenja-kova 3, Ljubljana ŽEBRE MAGDALENA, 1949, VS, ekonomist, samo-stojni svetovalec za statistiko zunanje trgovine, pred-stavnik Zavoda SRS za statistiko, stanuje Bratov Uča-kar 56, Ljubljana ŽIROVNIK JANEZ, 1935, Vs, ekonomist, direktor de-lovne skupnosti splošne službe, predstavnik DO Inter-trade DSSS, stanuje Polje cesta 7/67, Ljubljana KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) in 3. člena odloka o stalnih komisijah skupščine občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 27/79) )e skupščina občine Ljubljana Center na__seji^zbora združenega dela, dne___,__, na__ seji zbora krajevnih skupnosti, dne ;____in na — seji družbenopolitičnega zbora, dne______sprejela SKLEP o izvolitvi predsednika in članov komisije za urejanje prostora in varstvo okolja skupščine občine Ljubljana Center. V komisijo za urejanje prostora in varstvo okolja skup- ščine občine Ljubljana Center se izvolijo za predsednika PLAVŠAK BORUT namestnik predsednika GODEŠA ANDREJ člani ARBI FRANC, BIZJAK BARBARA, KLANČNIK AV- GUST, LUKAČIČ MARIJA, MACAROL-HITI METKA, POVŽ META, RIHAR GREGOR, SOKLAN SLAVICA, STROJIN ANTON, VRHUNC POLONCA, ZORNIK MILAN SKUPŠČINA OBČINE • LJUBUANA CENTER Številka: . PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Datum: AlbinVENGUST OBRAZLOŽITEV Na podlagi določil odloka o stalnih komisijah skup-ščine občine Ljubljana Center sestavlja komisijo za urejanje prostora in varstvp okolja 13 čHanov. Predsed-nika, namestnika predsednika in 5. članov izvoli občin-ska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa ime-nuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev v občini. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je na seji dne 28. aprila obravnavala predlog za predsednika, namestnika predsednika ih člane komisije za varstvo okolja in urejanje prostora v mandatnem obdobju 1982-1986 in po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vpraša-nja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Center sklenila predlagati zborom občinske skupščine, da v komisijo za urejanje prostora in varstvo okolja izvolijo oz. ime-nujejo naslednje kandidate: predsednik PLAVŠAK BORUT, 1935. dipl. literarni komparativist. delegat DPZ. predstavnik OK SZDL LjubljanaCenter, stanuje Bratov Učakar 130, Ljubljana namestnik predsednika GODEŠA ANDREJ, 1957, gi-mnazijski maturant, delegat DPZ, predstavnik OK ZSMS Ljubljana Center, stanuje Štirnova 12, Ljubljana člani ARBI FRANC, 1947, grafična šola, vodja papir-nice, delegat LiZ-lnženiring, član ZK, stanuje Črtomi-rova 21, Ljubljana BIZJAK BARBARA, 1953. VS. zaposlena v Komunal-nem podjetju Ljubljana. delegat KS »Ajdovščina«. sta-nuje Kidričeva 15, Ljubljana KLANČNIK AVGUST, 1947, gimn. maturant. revirni vodja gozdov, delegat Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Rast, stanuje Jezero 1, p. Preserje LUKAČIČ MARIJA, 1949. VS, geolog, vodja prostor-sko informativnega centra. predstavnik Geodetskega zavoda SRS, stanuje Kvedrova 11. Ljubljana MACAROL-HITI METKA, 1941, VS. zdravnik - spe-cialist xj. higiene, predstavnik Zavoda SRS za zdrav-stveno varstvo, član ZK, stanuje Na Straški vrh 16, Ljubljana POVŽ META, 1944, VS, violog, strokovni svetnik, predstavnik Zavoda za ribištvo SRS. stanuje Bratov Učakar 108, Ljubljana RIHAR GREGOR, 1951, VS, arhitekt - projektant, predstavnik Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije, stanuje Bratov Učakar 36. Ljubljana SOKLAN SLAVICA, 1953, VS - FAGG, delegat Urba-nističnega zavoda Projektivni atelje. stanuje Pavšičeva 6, Ljubljana STROJIN ANTON, 1938. VS, profesor na Višji šoli za zdravstvene delavce. predstavnik Društva za varstvo okolja Ljubljane, stanujeResljeva 3. Ljubljana VRHUNC POLONCA, 1947. VS, biolog. konserVator, predstavnik Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, stanuje Šišenska 5, Ljubljana ZORNIK MILAN, 1946, arhitekt. samostojni oblikova-lec, delegat KS »Trg osvobodrtve«. Ljubljana. član ZK. stanuje Trg osvoboditve 4, Ljubljana KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA ' Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Cen-ter (Ur. I. SRS, št. 2/78) in 3. člena odloka o stalnih komisijah skupščine občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 27/79) je skupščina občine Ljubljana Center na ____ seji zbora združenega dela, dne -------, na ____ seji zbora krajevnih skupnosti, dne-------in na ____seji družbenopolitičnega zbora, dne-------sprejel Sklep o izvolitvi predsednika in članov komisije za samou-pravni razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center. ( V komisijo za samoupravni razvoj krajevnih skupno-sti skupščine občine Ljubljana Center se izvolijo za predsednika VERBIČ MARJETA namestnik predsednika CEPUŠ LOJZE -¦ člani GREGORIČ DAVORIN KOROŠEC VIKTOR GRGIČ ZORAN LUTHAR JANEZ JAKLIN MATJAŽ MIJATOV DUŠAN . JOGAN SAVIN , SKUBIC TATJANA . , , , STOPAR TINE ŠTORGL BOŽO VONČINA MARGARETA ŠTURM LOVRO ZUPAN MATUA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: PREDSEONIK SKUPŠČINE: Datum: Albin Vengust Obrazložitev Na podlagi določil odloka o stalnih komisijah skup-ščine občine Ljubljana Center sestavlja komisijo za samoupravni razvoj krajevnih skpnosti 15 članov. Predsednika, namestnika predsednika in 8 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev v občini. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je na seji, dne 28. aprila obravnavala predlog za predsednika. namestnika predsednika in člane komisije za samoupravni razvoj krajevtiih skup-nosti v mandatnem obdobju 1982-1986 in po predho-dnem mnenju koordinacijskega"odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Center sklenila predlagati zborom občinske skupščine, da v komisijo za samoupravni razvoj krajevnih skupnosti izvolijo oz. imenujejo naslednje kandidate: predsednik VERBIČ MARJETA, 1944, dipl. pravnik/ delegat DPZ, predstavnik OK SZDL Ljubljana Center, stanuje Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana namestnik predsednika CEPUŠ LOJZE, 1919, VŠ, direktor kadrovske službe GIP Gradis, delegat KS »Stari Vodmat«, član ZK, stanuje Sketova 5, Ljubljana člani GREGORIČ DAVORIN, 1949, VŠ, pravnik, se-kretar Medobčinskega sveta zveze sindikatov, član ZK, stanuje Jurčičeva 5, Kamnik GRGIČ ZORAN, 1958, gimnazijski maturant, delegat DPZ, predstavnik OK ZSMS Ljubljana Center, stanuje < Titova 25, Ljubljana JAKLIN MATJAŽ, 1951, predmetni učitelj, strokovni sodelavec, predstavnik Pedagoške akademije v Ljub-Ijani, stanuje Dražgoška 40, Ljubljana JOGAN SAVIN, 1937, VS, zaposlen na RK SZDL Slovenije, delegat KS »Poljane«, član ZK, stanuje Po-Ijanska 19, Ljubljana KOROŠEC VIKTOR, 1916, upokojenec, delegat KS »Prule« Ljubljana, član ZK, stanuje Zvonarska 11, Ljub-Ijana LUTHAR JANEZ, 1955, SR, grafik, predstavnik UJV Ljubljana, stanuje Kapiteljska 11, Ljubljana MIJATOV DUSAN, 1939, SR, svetnik v BS 04, delegat DO Metalka Ljubljana, član ZK, stanuje Simona Jenka 1, Domžale SKUBIC TATJANA, 1945, VŠ, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota v Ljubljani, član ZK, stanuje Stari trg 28, Ljubljana STOPAR TINE, 1960, šola za prodajalce, delegat Tekstil TOZD Tekstil Commerce, stanuje Rojčeva 7, Ljubljana ŠTORGL BOŽO, 1953, VS, ekonomist, samostojni raziskovalec, predstavnik Inštituta za regionalno eko-nomiko in socialni razvoj, član ZK, stanuje Scopoljeva 16 B, Ljubljana ŠTURM LOVRO, 1918, VS, docent na Pravni fakulteti v Ljubljani, predstavnik Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti, stanuje Kidričeva 4, Ljubljana VONČINA MARGARETA, 1944, SR, novinar, RTV TOZD TV, delegat OK ZKS Ljubljana Center, član ZR, stanuje Topniška 62, Ljubljana ZUPAN MITJA, 1940, VS, samostojni odvetnik, dele-gat KS Kolodvor, član ZK, stanuje Trdinova 7, Ljub-'iana .Komisija za volitve in imenovanja Na podlagi 172, in 193. člena statuta občine Ljub-Ijane Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) in 2. člena odloka o stalnih komisijah skupščine občine Ljubljane Center (Ur. I. SRS, 27/79) je skupščina občine Ljubljana Cen- ter na ----- seji zbora združenega dela, dne * ----------------, na ___ seji zbora krajevnih skupnosti, dne--------------1 in na___ seji družbenopolitičneaa zbora dne________sprejel Sklep o izvolitvi predsednika in članov komisije za druž-beno nadzorstvo skupščine občine Ljubljana Center. V komisijo za družbeno nadzorstvo skupščine ob-čine Ljubljana Center se izvolijo za predsednika KOBASIČ IVANKA člani: BOŠNJAK SLOBODAN, GLUŠIČ MARIJA, JA-GER UERKA, JOVAN-TOPLAK MAJDA, KOSTIČ VIKA, NERER IVAN, NOVAK JOŽICA, PICELJ BOJAN, PIRC JOŽE, PIRS ALBERT, PREZELJ TATJANA, SOJER MA-RIJA, VOSTNER EDVARD, VVAGNER JOŽE. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka:022-9/75-04 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Datum: Albin Vengust. Obrazložitev Na podlagi določil odloka o stalnih komisijah skup-ščine občine Ljubljana"Center sestavlja komisijo za družbeno nadzorstvo 15 članov. Predsednika in 7 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed znan-stvenih, strokovnih in javnih delavcev v občini. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je na seji dne 28. aprila obravnavala predlog za predsednika in člane komisije za družbeno nadzorstvo v mandatnem obdobju 1982-1986 in po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za ka-drovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Center sklenila predlagati zborom občinske skupščine, da v komisijo za družbeno nadzorstvo izvolijo oz. ime-nujejo naslednje kandidate: predsednik: KOBASIČ IVANKA, 1951, VS, pravnik, delegat Kartonažne tovarne Ljubljana, član ZK, stanuje Poštni vrh 13, Logatec člani: BOŠNJAK SLOBODAN, 1941, dipl. gradb. ing., vodja oddelka za plan io tehnologijo, predstavnik SCT TOZD Gradnje, član ZK, stanuje Smrtnikova 3, Ljub-Ijana GLUŠIČ MARIJA, 1951, VS, koordinator.planiranja, delegat DO Pletenina DSSS, stanuje Bratov Mravljakov 2, Velenje JAGER LJERKA, 1928, SR, upokojenka, delegat KS »Stari Vodmat«, član ZK, stanuje Grablovičeva 32, Ljubljana JOVAN-TOPLAK MAJDA, 1947, ekonomski tehnik, 'delegat DPZ, predstavnik Občinskega sveta zveze sin-dikatov, stanuje Ulica 29. Hercegovske divizije 15, Ljubljana KOSTIČ VIKA, 1952, VS, pomočnik direktorja, pred-stavnik Inštituta za medicino dela in športa, stanuje Ulica Narodne zaščite 14, Ljubljana NERER IVAN, 1958, SR, namestnik oddelkovodje, predstavnik Emona Merkur TOZD Maximarket, stanuje Gornje Pirniče 117 - NOVAK JOŽICA, 1937, SR, obrtnik - papirna galan-terija, predstavnik obrtnega združenja Ljubljana Cen-ter, stanuje Tesarska 2, Ljubljana PICEU BOJAN, 1938, dipl. oec, predstavnik Me-dobčinske zbornice, član ZK PIRC JOŽE, 1958, SR, gostinski tehnik, delegat DPZ, predstavnik OK ZSMS Ljubljana Center, stanuje Trža-ška 51, Ljubljana PIRS ALBERT, 1946, SR, šef poslovne enote Meha-nografije, delegat Cankarjeve založbe, član ZK, stanuje Kosovelova 43, Ljubljana PREZELJ TATJANA, 1941, SR, višji referent v LB -Združena banka, delegat KS »Gradišče«, stanuje Val-vazorjeva 3, Ljubljana SOJER MARIJA, 1949, SR, referent za kadre pred-stavnik Gostinskega podjetja Ljubljana, član ZK, sta-nuje Mucherjeva 4, Ljubljana VOSTNER EDVARD,'1946, VS, projektant, delegat Biroja za lesno industrijo Ljubljana, stanuje Smrekar-jeva 2, Ljubljana WAGNER JOŽE, 1926, dipl. oec, pom. generalnega direktorja, predstavnik Mladinske knjige - DSSS, član ZK, stanuje Atjaževa 33 B Ljubljana Komisija za volitve in imenovanja Na podtagi 172. in 193. člena statuta občine Ljub-Ijana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) in 2. člena odloka o stalnih komisijah skupščine občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 27/79) je skupščina občine Ljubljana Center na ___ seji zbora združenega dela, dne --------------_ na ----- seji zbora krajevnih skupno^ti, dne---------------- in na-----seji družbenopolitičnega zbora, dne----------------sprejela Sklep o izvolitvi predsednika in članov komisije za odliko-vanje skupščine občine Ljubljane Center. V komisijo za odlikovanje skupščine občine Ljub-Ijana center se izvolijo za predsednika RADAKOVIČ UUBO člani: ANDROMAKO URŠKA, IVANČIČ FRANC, KA-DUNC ANDREJ, LESJAK IVICA, LOZINŠEK DUŠAN, SUŠNIK IVAN, VUKADIN IVO, ZUPANČIČ MILENA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: . PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Datum: Albin Vengust ObrazložitevNa podlagi določil odloka o stalnih komisijah skup-ščine občine Ljubljana Center sestavlja komisijo za odlikovanje 9 članov. Predsednika in člane komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je na seji dne 28. aprila obravnavala predlog za predsednika in člane komisije za odlikova-nja v mandatnem obdobju 1982-1986 in po predho-dnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Center sklenila predla