NARODA,
List slovenskih delavcev v Ameriki.

2ST© \a/
3 29. rLQ-^rem Td1899.
XjQ-fco YH
Sramota Idahe.
Nastopni odlomki iz dopisov v zadnjih dveh številkah „Freemau;s Labor Journala" so zopet nov do-kaz sramote države Idaho, iz kterih je najbolj razvidno kakošnih ered-Btev se poslužuje vladujoči razred : Nestrpno pričakuje delavsko prebivalstvo severozapada, vsaj zavedni del istega, odlok zveznih porotnikov, kteri bodo kmalu odločili osodo onih 13 mož, ktere sta si izbrala Bunker Hill Sullivan Oktopus kot svoje žrtve. Po imenu bodo teh trinajst sodili radi poškodovanja poštnega voza, v istini pa, ker imenovani Oktopus hoče delavcem v Coeur d' A lene pokazati izgled. V dosego t**ga namena so Bpravili na noge vse državne stroje, kteri bodo hlapčevali interesom zadruge. Občinstvo slepe s tem, da dotične slikajo kot prouzročitelje vseh izgredov v minolih sedmih letih. Nekteri niti ne spadajo h kaki delavski zadrugi, drugi pa so k takim pristopili še le med 15. in 2<>. aprilom t. 1., toda nihče od njih ni igral kako večjo nalogo ali kake vodje. Dosedaj ima za tožba -'»O, kakor papige naučenih prič, od kterih je vsaka, izvzemši železniških služabnikov, v služIli Hunker Hill Ar Sullivan Co. ali pa so od njene družine. Iz njihovih žalostnih izjav je poznati, da je iste narekovala bojazen zgubiti vsakdanji kruh. Poleg tega ee ne ustrašijo ni kake nesramnosti. Francis Butlerju so na pr. 9. maja predložili s pisalnim strojem pisano izmišljeno izpoved. Obljubili so mu prostost, ako podpiše dokument. Ker tega ni hatel storiti, vrgli so ga v poojstreno ječo. čez tri mesece je bil Butler toliko omehčan, da je podpisal izjavo in bil oproščen. Potem je šel v Oalifornijo, da bi okrepčal svoje v ječi podkopano zdravje. Par mesecev pozneje so ga zopet zaprli, ko je ležal v bolnišnici v San Fran-ciscu in ga nazaj pripeljali. S daj ga skuša pravdmk Forn» y na podlagi one od njega podpisane izjave spraviti pred porotnike. Celo največji zagrizenci pravijo, da je to sramota, toda dokler ima Forney v svojem žepu masten Ček, se bode presneto malo brigal za tak-* opazke.
Teden dni kasneje je zgoraj omenjeni časopis objavil izid porotne obravnave. Od trinajst zatož-^ncev ^e bilo devet krivim spoznanih, kar je osupnilo c^lo Bunker Hill &
Razmotrivanje pod črto.
I'iSe Free I.ance.
Naša domača vojska na filipinskih otokih zanimiva amerikansko ljudstvo v obče prav malo. Predolgo, že 14 mesecev, traja nevspe-flno podjarmijo nje tega otočja, ne-števi lne uradne brzojave smočitali, oznanjajoč nam odločne zmago. Človek se naveliča vsake enoličnosti, bodisi tudi večnega zmagovanja. če se pa te zmage — kakor je ljudstvo že davno Bpoznalo — le godč na papirju, potem preide čitalcem ves ,,apetit" po novinah te vrste.
Deuar, kterega je treba za vojskovanje na Filipinah, pa ni samo na papirju, zato je treba pravih pristnih dolarjev. Tudi v tem oziru zapušča „apetit" davkoplačevalce, namreč seganje v žepe, plačevanje s dobrim denarjem za papirnate, ponarejene zmage.
Ako sedaj načeluik vojske, general Otis ne razprši vetaše, sedaj ko ima vojakov kakor listja in trave, potem naj stric Sam pusti lepo vso atvar v miru, naj trka ponižno na svoje prsa in naj reče: ,.Spoznam skesanega srca, da sem se motil, ko •qpa hotel Filipiuom slobodo in neodvisnost vzeti. Oslepila me je bolezen do revnih divjih otočanoh.
Sullivan tolpo, ktera je mislila, da bodo samo trije obsojeni. Meščani v Moscow so komaj vrjeli svojim ušesom in jeden aruzega vprašali, ako bo tudi prav slišali. Porotniki so brezdvomno morali biti hudo obdelani, posebno ker so nekteri krivim spoznanih dokazali nedotakljiv alibi.
Zopet se glasi po deželi krik: Izgrede 29. aprila so vprizorili organizirani delavci in vendar je med obsojenimi ljudmi več tacih, kteri ne spadajo k nikaki uniji. Nadaljuo sU pilo porotne obravnave je sledeče: Akoravno je sodnik Beattv obljubil zagovorniku Reddyju porotnike poučiti, da niti rudarska Unija, niti kaka druga delavska organizacija kot taka, ne more biti -idgovorna za hudodelstvo, je svojemu navodilu ta od&tavek še le pristavil, ko je isto zagovornik Reddy odi eno zahteval, ker bi drugače njegova sodnijeku čast — kdo 6e ne smeje? — škodo trpela. Zatoženci Marona, Bulla, Altenola m Lucinetta, so zamogli brezdvomno dokazati svojo nedolžnost, toda ker so to le Itaiijani, brez prijateljev in vpljiva, spoznali so jih krivim. Kdor vkljub tacih istini-tosti še vedno hoče govoriti o ,,veličanstvu postave" je ali slep, ali pa orodje onega plutokapitalistič-nega razreda, kteri pozna samo jedno veličanstvo namreč: veličanstvo v I a d u j o č e g a kapitala.
Iz Baši! novi! kolonij.
Aguinaldov sin vjet.
Manila, 25. nov. Akoravno Filipinci še vedno kažejo veliko marljivost in so včeraj večer celo navidezno Imus napadli, se dolgo vstaši pač ne bodo mogli vzdržati. Senor Buencamino, bivši državni tajnik Aguinaldovega kabineta, sedaj pa vj^tnik Amerikaueev pravi, da je vstaja končana. Aguinaldo se je obrnol proti Bayouboug, kjer ga bodo kmalu obkolili. Njegov štiriletni sin je tudi med vjetimi. Kaj ee je zgodilt) z Aguinaldovo materjo, ktera je bila pri otroku, ne v6 nihče.
Filipinci gredo domov.
Manila, 26. nov. Južno od Manile pričenjajo vstaši večinoma odhajati domov, ko dobe iz severa sigurna poročila, da je njihova
Hotel Bern jih dovesti na pot omike in napredka, na pot po kterej Zjed. države korakajo. Prelomil pa sem s tem ustavo ktera pravi, da je k vladanji treba dovoljenje vladanih. Filipinci ! bodite srečni in slobodni, kakor Hatni veste in znate".
Ako vstaši vzdrže svoj upor do prihodnje predsedniške volitve, potem bo pobrala McKinleyova svojat kopita in mogoče je, da bo potem stric Sam izgovoril te besede.
Večje zanimanje kakor svojej vojski obračajo A meri kanci s^-daj vojevanji, ktero se vrti sedaj v južni Afriki čez reko Val. Transvaalsko vprašanje pa zanimiva ves svet v izvanredni meri. Poglaviti uzrok tega je odnošaj, da seje predrznila mala ljudovlada, broječa kakih dvestotiBoč prebivalcev, vzdigniti proti najbogatejši vladi na svetu, ktere neizmerno ozemlje oAivlja štiri sto miljonov duš. To je jedeu uzrSfc. Drugi, nič manji je, daje uzrt>k te vojske požrešnost velikana, kteri hoče pritlikovca požreti. Nič druzega kakor poželjenje po zlatu, kterega krije prekovaisko gorovje, je uzrok sramotuega početja Velike Britanije. Dvakrat so se ž« Boerci pred angleško nenasitnostjo umaknili, dvakrat že so spremenili pu-stino v blagodajne pokrajine. Neiz-
stvar zgubljena in Aguinaldo na begu, General Young se pomika proti severu ob obrežju iz San Fernando do Vigana. Sotnija Maca-bebce je sledila za Aguinaldom proti Trinidadu, v gorah pa so zgubili sled. Ako je Aguinaldo v Bay-omboug ubežal bode kmalu Čuti, da so ga vjeli, kajti del amerikan-ske vojne je moral že dospeti do mesta. Mogoče pa je tudi, da se bode pri Trinidadu obrnol proti severu v Ca van v nadi uiti Čez gorovja v Aparri. Preganjajoča konjiča, ima veliko prestati, posebno konji, ker so potrebni podkovanja-
Včeraj večerje oddelek 32. prostovoljnega polka obkolil šest milj severno od Angeles krdelo vstašev in 16 mož vjeli. Amerikanci so tudi vplenili zalogo streljiva in pušk. Med tem je krdelo konjiče zašlo čez črte kjer sojih vstaši zajeli, jednega moža usmrtili, tri pa vjeli.
Signalni kor je naredil telegra-lično črto v San Fabian, osem milj severno od Dagupana in bode sedaj pričel graditi stransko 25 milj di. Igo črto. Iz San Fabiana je danes dospelo tistih 75.000 mehikanskih dolarjev, ktere so Filipinci pri San Nicolas zakopali, Amerikanci pa našli. Dalje ima blagajničar v rokah $2000 v filipinskih zlatih, del onih $8000, ktere je hotela Agui-naldova mati pri svojem begu rešiti. Zona je sedaj z njenim vnukom vred vjeta.
Upor na Kubi?
II a v a n a, 27. nov. Tukaj krožijo vesti, da se je 1000 odličnih Kubancev podalo v gojzdove po krajine Pinar del Rio in se tam pripravilo na boj za neodvisnost Kube. Celo podrobnosti se poročajo na pr. koliko mož iz vsake pokrajine bode prijelo za orožje. Vsa taka poročila moramo z veliko previdnostjo sprejeti, brez uzroka pa iste tudi ne moremo imenovati. Med Kubanci vlada brezdvomno velika nezadovoljnost. Sedaj pričenjajo sumničiti, da jim njihovi „oprostitelji", dobrovoljno ne bodo prepustili dežele v posest, in da jih še čakajo hud: boji za neodvisnost. Sedaj skoraj dokončano številjenje ljudstva smatrajo le sredstvom, da se dožene manjšina domačinov in zahteva večine po prikloplenju. To so takozvani „malcontenti" in „Cuba Libre" domoljubi. Ko je pa McKiuley sklenol na Kubi vpeljati civilno vlado, so bili zelo osupneai. Bolj hladnokrvni svetujejo poča-
rečeno so trpeli, mučili se in tudi mnogo jih smrt poslali, predenj so te kraje spravili na sedanjo stopinjo blagostauja, in da so upokorili ondotne divjake.
Zlato, ktero je vir VBega hudega in zla na svetu, je privabilo Angleže v deželo Boercev in vsled tega hočejo transvaalsko ljudovlado uniči ti-
Boerci bo grčaBte korenine, sklenili so izročiti svojo osodo orožju in kakor jeden mož, mladi in stari, so hrabrega srca Btopili na bojno polje. Vojna sreča jim je bila do sedaj mila. Ne samo, da so preko-valBki kmetovalci angl. vojakom v vsakem oziru več nego kos, tudi njih vodje so izvrstni zvedeuci v modernem vojskovanju.
Ako se Boercem posreči par prav izdatnih udarcev na trde čeljusti John Bula priplesti, potem Be bo začel rep albionskega oroslona tresti. Temelj britiške vlade bi se v tem odnošaji začel majati. Te oso-de jo varuje že zdaj le nemški cesar. V veliki politiki se srčna čutja ne vpoštevajo in radi tega se ni čuditi, če nemški Viljem skuša zadrego Anglije bolj ko mogoče po mirnem potu izkoristiti. Tudi Rusija vpo-rablja neugodni položaj Anglije v to svrho. Kaj se godi prav mirno
kati dokler se snide kongres pred-no udarijo. Upor se ima baje že na zahvalni dan pričeti. Med tem časom imajo amerikanske oblasti svoje oči odprte. 7. polk konjiče in pešpolk št. 8 imajo natančno povelje, kako se ravnati v slučaju upora.
Danes se je vršila tukaj veličastna demonstracija v slavnost spomina na dijake, ktere so 1. 1871. Španci po nedolžnem ustrelili. Slavnost se je vršila ves dan v La Punta, kjer so odkrili spomenik. Udeležilo se je 50.000 osob. Pri govorih so Spance hudo napadali.
\V a s h i n g t o n, 27. nov. Vojni minister Root in glavni pribočnik Corbin nimata nikakega uradnega znanja o nameravanem uporu Kubancev proti amerikanski vladi. Tega tudi y uradnih krogih ne verujejo.
Aguinaldo v Bauguedu.
Manila, 27. novemb. General Young se še vedno peha za Aguinaldom, kteri je sedaj baje v Bauguedu, nekoliko milj iztočno od Vigana, kjer je baje zbral okolo sebe 1000 mož. Dva bataljona korakata v Vigan, kjer je tudi vojna ladija ,,Oregon" včeraj izkrcala pomorščake. Aguinaldovo mater in sina so morali odvesti v San Fabian, ker Be je bilo bati, da bi ju domačini umorili. Slednji vstašem niso prijazni. Amerikanci so pri svojem prodiranju ob zapadnem obrežju dospeli v Mangatarem. Tam so našli 94 španskih vjetuikov, kteri so ušli Filipincem. Deset milj od mesta prete vstaši. Minoli teden je prišlo v Manilo 300 Špancev, bivših filipinskih vjetuikov. Na svojem begu pred Amerikanci so Filipinci prepuotili vjetnike lastuej osodi.
Razne vesti.
Vrneni naseljenci-
363 sojih vrnili samo v mesecu oktobru.
Washington, 27. nov. Po poročilu višjeva naselbinskega urada so meseca oktobra t. 1. 363 tuje-zemcev zopet nazaj vrnili; od teh je 301, kteri bi po ,,mnenju" gospodov nadzorni kov postali nadloga javnosti, 24 bolnikov, 5 umobolnih in 30 kontraktnih delavcev, trije pa, ktere so že v teku leta enkrat vrnili. y
in tiho v notranji Aziji blizo indijske meje, to se bode še le pozneje zvedelo. Angležem bode potem nemogoče stvari tam predrugačiti.
Tudi v sredi Afrike so se začeli Derviši zopet prav živo gibati. Vspehi Boercev so gotovi tudi tej prikazni dali nagon. Anglija, mogočna, bogata, največja država, ktera se je še kedaj na svetu ustano-nila, se maja in prav mogoče je, da se razleti v neštevilno kosov. Zdaj jo še le vzdržuje medsebojna zavist in nezaupanje kontinentalnih držav. Ali ne bode čuda, ako enkrat Anglija v temu oziru pride na isto stopnijo, na kterej je sedaj Turčija? Tudi otomanska vlada ima le istemu uzroku svoj obstanek zahvaliti. Anglija pa je vedno med drugimi evropskimi vladami zavist in nezaupanje netila v svrho, da se Turčija obdrži, ker to služi bolj v njeno politiko.
David je premagal Goljata. Da pravica slednjič vendar le zmaga, to nas uči pripovedka v svetemu pismu. Naj premaga tudi sedaj — ua Filipinah kakor v Transvaalu.
Slednji čas so amerikanski listi donašali jako nevzmirjajoča poročila, tičeče se Avstrije. Človek bi mogel res misleti, slavna stara Avstrija boleha tako po občoej one-
Med tem številom vrneuih naseljencev je bilo precej Slovencev, dasi so imeli vožnje listke in nekaj dolarjev, toda niso imeli naslovov od sorodnikov ali znancev v istem mestu, kjer so se nameravali ustaviti, ali pa popolnoma drugače govorili, nego prvič, ko so vožnje listke kupili.
Polom sleparske banke-
Ne\vyorški časopisi so minule dni mnogo in obširno pisarili o finančnem ženiju iz Bushwicka \Vm. F. Millerju in njegovi banki na Floyd St. v Brooklynu. Miller je pred letom dni ustanovil na omenjenem kraju fiuančini zavod, kterega je krBtil ,.Franklin Syndicate". Ker je obljubil svojim vlagateljem 520 odstotkov obresti od vloženo svote, našel je mnogo lahkovernih ljudi, kteri so šli na limanice in zaupali sleparju, trdo zaslužene in dostikrat od ust prihranjene novce. V finančnih zadevah zvedeni možje so v obširnih člankih pojasnovali sle-parstvo tacega podjetja, češ že plačevanje obresti po 10 odstotkov od vloženega denarja, bi moralo prej ali slej vsako finančno podjetje ugonobiti- Plačevanje obresti po 250 odstotkov pa je nesmisel, kterej mora v kratkem Bloditi polom. Toda v kljub umevnem razmotriva-nju, lovil je Miller tudi nadalje svoje ptičke, kteri so se tem rajše vsedali na njegove limanice, ker je s prva točno izplačeyal obečane obresti in na zahtevanje tudi vloge in sicer brez obotavljanja.
Te dni pa je nastal že dolgo pričakovani in neizogibljivi jx>lom Miller je vega zavoda ali kakor ga je sam imenoval „Franklin Svndi-cata. Slednje dni je Miller ustavil takojšno izplačevauje vlog, kar je vzbudilo sum vlagateljev, kteri so^ pričeli v velikemu številu vreti v Milerjevo banko in zahtevali nazaj vložene svote. Ko je Miller uvidel, da postaja položaj resen, je izginol iz mesta. Detektiom se dosedaj še ni posrečilo vjeti glavnega sleparja, pač pa bo zaprli njegovega poma-gača Leslija, kteri je bil poleg M i. lerja pri sleparstvu udeležen. On je baje izumil večji del sleparskega načrta. in več nego kdo drugi pripomogel bedaste vabiti na limanice. On je pisal vabljive okrožnice in naznanila v časopisih. Znano je, da je skozi njegove roke šlo 8144.-000 na leto ali §12.000 na mesec za oznanila, od kterih je 15 odstotkov njemu ostalo.
moglosti, da se bode telesno razkrojila. Taka poročila jako škodujejo avstro-ogrskim razmeram in trošijo jih med široki svet le oni, kterim je ,,voščilo oče misli".
Kdor količkaj politične razmere v Avstriji pozna, bode takoj vedel, da le oni Nemci, ktere žene k Velo-nemčiji. upajo zboljšanje svojega položaja pri priličnim razpadu starega carstva.
Kako bi jim pa v ,,rajhu" bilo pri srcu, če se bi to zgodilo, je pač nerešeno vprašanje.
Mad j ari, kterim se v teh poročilih pripisuje želja od Avstrije odcepiti se, imajo med vsemi avstrijskimi narodi največji interes spojeni ostati s starim cesarstvom. Avstrija propala, Madjarskapoginola! ČiBto madjarsko pleme broječe kakih par miljonov duš, bi se samo pač nemoglo vbraniti onim Slovanom, kteri so sedaj pod korono sv. Štefana. Koliko manj bi se samotni madjarski otok vzdržati zamogel v sredi druzih veleoblasti? I Vsaj ruski Kozak že davno govori, da bode še na ogrski zemlji pasel svojega konja in ga napajal v Dunavi.
Nam Slovanom ne kaže absolutno druzega kakor stati z Avstrijo. Ako bi Avstrija razpadla, bi mi Slovani Bog v6 kam pripadli. Ako
V Milerjevi banki je poslovalo 40 osob, kar priča o obsežnem denarnem prometu. Zvedenci hočejo vedeti, da je Miller dobil minolo leto nad milijon dolarjev vlog. Denar je baje delil z dvema sodrugoma.
,,Pustite me nmreti!"
Čedno oblečena mlada ženska z detetom v naročju je šla te dni na koncu 77. iztočne ceste v New Yor-ku po 30 čevljev dolgem skalnatem pomolu v reko in pridši do konca skočila v valove. Ob istem času je bilo mnogo žensk in otrok na pomolu, toda nihče ni opazoval mlade žene. Se le ko Be je iz valov neereč-nica prikazala, kričale so nektere ženske tako glasno, da je opozorilo kapitana premogarske ladije v bližini. Videl je ženo z otrokom ko je prišla zopet na površje, skočil v reko plaval proti njej. Kapitan je zgrabil^ženo, ktera se je kakor ob-upuo branila in ga večkrat udarila v obraz. ,, Pusti me!" je kričala; „Baby in jaz hočeva umreti. Oba sva bila bolna in mož me je zanemarjal. ,,Pusti naju umreti !„ Patetična odgodba v malo besedah. Toda vrli rešitelj ni mislil nato, ampuk na rešitev nesrečnice. Z velikim naporom je z rešenima dosegel obrežje in pripeljal ženo v bližnjo hišo, kjer so njej in otroku dal suho obleko. Pozneje so jo odvedli v bolnišnico, kjer je ponavljala zgoraj omenjene besede, pravega imena pa ni hotela povedati.
ZAKAJ
« ®
(S!
(!) «
t
D «
V
(!) «
1 ■i I)
D •
f
0
imajo ljudje rajše naše SUPERIOR STOCK
pivo nego vsako drugo?
i) 9 9) «1
(!) (0
ZATO, i
ker vedo, da oJb stoji samo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega —
TO JE ZAKAJ!
Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - - - MI0H.
POVSODI NA PRODAJ.
«
*
d)
(!)
K)
«
(!) i
(!) V (!) (0
(!) (!) (!)
bi nam bila dana prilika neodvis-uost doBeči, bi se med seboj začeli bojevati. Posebno bi med Jugoslovani tekla bratska kri: Hrvat proti Srbu, Srb proti Bulgaru, Črnogorec proti obema. Mi Slovenci bi se pa za ušesi praskali, pa marsiktero brco bi vse eno dobili.
Čehi ne morejo nikdar samostal-uo obstati in bi bili tudi z ogrskimi Slovaki združeni. Mogočna Nemčija bi ne trpela tako državo pred svojim pragom, oBobito že radi tega ne, ker je med Čehi toliko množica Nemcev naseljenih. Čehi in Poljaki se nikdar ne bodo v narodnem oziru sporazumeli. Ta dva naroda 'sta kakor olje in voda. Mešaj in mešaj vedno se bodeta ločila. In če bi se tudi v sili združila, neugodni geo-grafični položaj bi njih mogočne sosede vedno gonil njih neodvisnost uničiti.
Pod avstrijsko vlado moremo Slovenci ugodno napredovati, ker skušnja nas uči, da smo vendar le pridobili že marsikatero zrno — se vč, cele pogače še davno nimamo.
Prav umestno pa bi bilo, da me-rodajni možjfe in uradi na Slovenskem delajo na vse kriplje v to, da se dežela vedno boJj v gospodarskem oziru naprej pomikuje.
,,Kolikor imaš, toiikor veljaš"— to velja ne samo o posameznih oso-bah, velja tudi o narodih.
Entered as second clag matter at U>e New Yor*, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
Lilt slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in uredni* : Published by
K SAKHER 109 Greenwich 8t. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta..............$1.50,
La Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, f, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
„Glas Naroda" in
izhaja vsako sredo soboto.
»r
,GLAS NARODA
(„Voice of the People4')
Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Deuar naj se blagovoli poslati po Mon^y Order.
Pij spremembi kraja naročnikov orosiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika.
Dopisom in pošiljatvam narediti »aslovom:
„Glas Naroda',
109 Greenwich St. New York City.
Po smrti ga caste.
„Bill" Anthoney, pomorščak zvezne mornarice na vojni iadiji ,,Maine", kteri je kapitanu Sigsbee hladnokrvno naznanil: ,,C ast imam nazDaniti, da je ,,Maine" v zrak pognana in se mi potapljamo", se je v New Yorku zastrupil in zatrjujejo, da baje vBled siromaščine. Sedaj ko je mrtev se pa za njegovo truplo poganjajo bogataši in med temi tudi „Tammany bos" Crok^r. Sedaj ko je mrtev ga hočejo lepo pokopati in nečejo, da bi bil pokopan na pokopališče za siromake in samomorilce na „ Potters Field", preje ko je še živel in dasi veljal za narodnega junaka, pa baje ni našel onih ,,korifej", da bi mu preskrbela dostojno službo. Najbrž« ni bil uBill" dober politikar zato, pa pro^ pal; politikarji se višje pospejo in bolje žive kakor junaki in veliki ženiji. ,,Billyu" je sedaj vsejedno, ako ga pokoplje ,,Tammany" z velikim vojaškim spremstvom, na grobu kdo ima fulminanten govor, postavijo mu še tako lep spomenik, flel je pa le istim potom z sveta kakor marsikak „obupan" človek.
Ni dolgo užival prostosti.
Italijan Leonard De Prate je bil v soboto iz Sing Singa izpuščen, ko je tam prestal petletno j^čo radi surovega napada ua takrat lTletno Yarmelo Belpitti. Takoj ko je bil zopet prost, pričel je povpraševati po deklici in zvedel, da živi pri njenem očetu. Zvečer se je podal s prijateljem Fernando Lucarellom v njeno stanovanje in vprašal deklico, ako hoče postati njegova žena. Ker mu je odločno odklonila, potegnol je iz žepa britev in jo nevarno obrezal. Njen Oče Donato Belpitti je zgubil jeden prst, ko je prihitel hčeri na pomoč, med tem ko je bil Lucarello v hrbet zboden. Slednjega, kakor tudi De Prata je prijela policija, ko sta ravno nameravala zbežati iz hiše.
V smrt namesto v domovino.
V soboto so našli v New Yorku Slovaka John Gazsija obešenega. Kakor navadno pri siromakih, tudi v tem slučaju policija misli, da si je mož sam Begel po življenu, ko je bil popreje oropan. Toda vse kaže nato, da se je izvršil roparski umor Gazsi je delal na farmah in si v Ameriki prihranil S500, s kterimi je priSel iz Delmara, Del., v New-York, da bi se podal v staro domovino. Pri mrtvecu so našli vožni listek ia parnik „Maasdam" kakor tudi $1.20 v gotovini in nekaj malega avstrijskega drobiža.
Zvedelo se je, da je mož kupil vožni listek v četrtek pri Moricu
Rosettu, kj<^r je tudi S50O pre-menjal v avstrijski denar. Od Ro-setta je šel mož v mornarsko prenočišče, kjer je prenočil in ostal do petka popoludue. Šel se je obrit in potem nameral iti na parnik, kar pa ni storil. Od tistega ČaBa nimajo o njem nikakega sledu več. Najbrže so nesrečnika lopovi zvabili na temno dvorišče ga, tam zadavili in mu oropali denarje in potem ga pa obesili, da bi vzbudili mnenje, kakor bi si bil sam segel po življenju.
Druzega Slovaka je isti dan nek lopov okral za 200 dol., češ da mu za preskrbi 100 gold., toda siromak ni videl več lopova, ne novcev. Na potovanju mora človek biti zelo previden.
\ewyorskega ptička zaprli.
Austin, Tex., 26. nov. Emil SchiiV, 211jtni sin newvorškega milijonarja je bil radi ponarejanja menjic obsojen v štiriletno ječo. Spomladi je oče poslal sina na kupčijsko potovanje v Mexico. Namesto, da bi se povrnol domov kak' r mu je njegov oče veleval, živel je mladi mož tukaj zelo razkošno čez svoje razmere. Ker je bil vedno v denarnih stiskah ponaredil je razne menjice na tukajšne banke. Oče sedaj o njem noče nič vedeti.
Mrtev vojak na tirni.
Hudson, N. Y., 24. nov. Na tiru N. Y. Central železnice so našli danes zjutraj truplo vojaka s razbito giavo. Iz papirjev, ktere so našli pri mrtvecu je razvidno, da je \\ m. Gallian in iz Portsmoutha,
0.,	doma. Ker so našli pri njem vožni listek )d Cincinnati v New Y irk mislijo, da je najbrže padel raz vlak.
Hobartov pogreb.
V -s Pater^on je bil v soboto na n )gah pri pogrebu podpred. Garret A. H< barta. Washington je poslal k pogrebu najodličnejše dostojanstvenike de2 -ie. Dospel je predsednik McKinl y, državni tajnik John Ha v, tajnik državnega zaklada Gage, vojni tajnik Elihu Root, glavni od-v tmk Griggs, glavni poštar Smith, tajnik mornarice Long, tajnik notranjih zadev llichckok in tajnik poljedelstva Wilson. Dalje sodniki višjega zveznega sodišča in veliko število senatorjev in delegatov. Slavncst se je najprva vršila v Carroll Hall, kjer je pokojnik stanoval, potem pa v krasno okinčani cerkvi. Na cestah, po kterih Be je pomikal ^prevod je bilo vse polno ljudstva in delo je popoludue mirovalo.
Gospa Jeffrey ni kriva.
Porotna obravnava proti gospej Nori Jeti rey, ktera je bila zatožena radi umora njenega očeta se je končala z njenim oproščenjem. Porotniki so se posvetovali kakih 40 minut in jo nekrivim spoznali. K temu izidu je pripomogel v jednem .»žiru izvrsten zagovornik, v drugem pa tudi priče niso jeduoglasno izpovedale, kar je sodnik sam pri svojem govoru porotnikom posebno omenil. ('ut neizrečenega veselja je zasijal na obrazu zatožene, ko so je njenej prijateljice častitale in jo poljubile. Tudi njen soprog, kteri se ves čas obravnave ni ganol od njene strani, je hotel pokazati svojo ljubezen do nje, jo objeti in poljubiti, toda Nora ga je neprijazno porinila od sebe.
Ponarejevalci bankovcev.
Philadelphia, 27. nov. Šest, minolega aprila zaprtih ponarejal-c^v denarja, kteri so izdelovali srebrne certitikate po $100 in ponaredili davčnih znamk za $167.000, se je danes krivim spoznalo. Iz tehničnih uzrokov jih niso takoj obsodili. Zato odmerjena kazen je ječa do desetih let.
Tolpa morilcev.
Pot ts vil le, Pa., 25. nov. Sedem Poljakov je zatoženih umora
1.	vrste in ti so: Mihael Baronov-sky, Andrej Coreess, Aut. Mahulas, Josip Sachinskey, Peter Stenkowicz, Anton Stenkowicz in Janez Sten-kowicz. Ti so bili baje člane tajne poljske zveze in vsled naročila te meseca septembra t. 1. v William Penu umorili svojega rojaka Josip Rutkowskija.
Policaji proti ženskam.
Wilkesbarre, Pa., 25. nov. Več žansk, ktere so danes zjutraj v Glen Lyonu i o Nauticoke razgrajale po cestah, so policaji prepodili in Bedaj je zopet vse mirno. Odbor, kteri bi se imel z družbo pogajati, da se sporazume radi nove plače, Be ni podal k obravnavi z bosi, tethveč ie ietim naznanil, ako žele staviti kake predloge, naj 8© potrudijo v glavni stan štrajkarjev. Upanje, da se kmalu konča štrajk, toraj ni posebno ugodno, kajti bosi so ravno tako malo pri volji odnehati kakor štrajkarji. Serif je danes pomnožil svoje deputije na 150 mož.
V gorečemu rova.
Shenandoah, Pa., 27. nov. Danes ob 6. uri zjutraj, ko se je oddelek premogarjev peljal v rov Keehly-Run premogokopa, našli so velik del dolenje zatočnežile v pla menu. Na dani alarm je prihitela tisoč glav broječa množica, med temi rokivijoče žene in otroci Slednji so mislili, da so se premo-garji zadušili, kar so s tem preprečili, da so še pravočasno spravili v tek velike veternice. Potem so spravili na površje nezavestne ljudi, in jim preskrbeli zdravniško pomoč. Proti ognju v premogokopu se vspešno bojujejo.
<i9 osob v dveh sobah.
Allegheny, Pa., 24 nov. Nedavno so našli v tukajšnem mestu, da 69 osob Btanuje v dveh sobah, vsaka z 20 štirjašskih yardov prostora. Polovica stanovalcev je delala po duevi in spala po noči, druga polovica pa obratno.
Umoril svojo družino.
W i lliamsport, Pa., 24. nov. Abraham Hummel je na svoji farmi severno od Montgomery umoril svojo ženo in tri njene otroke od prvega moža. Zločin je izvršil z gorjačo in potem ubežal. Vjeli so ga blizu Allenwooda in razkačena množica mu preti z linčanjem.
Banko oropali.
Troy, 111., 25. nov. Danes zjutraj med 2. in 3. uro so zločinci razstrelili obok blagajnice ,,Troy Exchange Bank" in vplenili S3000 do §5000 v gotovini in veliko bon-dov in druzih vrednostnih listin. Vse, kar je imelo kaj vrednosti so odnesli. Lopovi so se odpeljali proti Edwardsville in bili nekaj časa zasledovani, a naposled le odnesli pete in plen. Za razstrelbo blagaj-ničnega oboka so rabili nitroglice-rin in bila razstrelba zelo huda, vrata pri plačilnej mizi je 25 čevljev daleč odneslo.
Zopet nesrečna ,,Maine".
Washington, 26. nov. Danes so se v oficijelnih krogih, posebno častniki moruarnice živahno razgo-varjali vsled zaključka tajne preiskave o razdejanju vojne ladije „Maine" po torpedah v luki Ha-vane od dne 15. februarja 1898. Vsled pozvedovanja se je zamoglo zvedeti, da se ta preiskava r& vršila na ukaz tukajšnjih oblasti, pač pa dalo spoznati, da so bile oblasti v Havani pooblaščene voditi preiskavo. Kapitan Lucien Young, kteri je uradnik v pristanu v Havani, bode najbrže izdal tiskane informacije, ktere je sam nabral. Pomorski tajnik Long je to zadevo z velikim zanimanjem poslušal, toda se izjavil, da še nema v rokih informacij.
Šest novih križark.
Washington, D. C., 27. nov. Pogodba za gradenje šest novih križark vBaka s prostorom za 3500 ton so danes oddali z sporazumlje-njem mornarskega odBeka in „Board of Construction", vsaka navedenih tvrdk bode zgradila po jedno kri-žarko : Wm. R. Trigg, v Richmondu Lewis Nixon v Elizabethport, N. J., ,,Bath Iron Works" v Bath, Maine, ,, Union Iron Works" v San Francisco, Cal., „Fore River Engine Comp.", v Breintree, Mass., in Neafie & Lewy v Filadelphiji. Vseh šeBt križark imajo zgraditi po načrtih mornarskega odseka.
Pomanjkanje premoga.
Lebanon, N. H,, 26. nov. Tako veliko pomanjkanje premoga, kakor sedaj, tukaj še ni bilo nikdar-Tovarnarji so sklenoli, žgati drva, kar Be že mnogo let ni Dripetilo.
Spi in čnje na teden.
La C r o s s e, Wis., 27. nov. Nancy Volton, lSletno dekle ne spi kakor drugi ljudje po jedno noč, ampak vedno bodisi prostovoljno ali neprostovoljno kar cel teden skupaj, in čuje potem zopet cel teden. Ravno sedaj ima svoj spalni teden.
Požari.
Detroit, Mich., 24. novembra. Veliko trgovino A. Krolik & Co. 158 in 160 Jeilerson Ave. je danes požar uničil, ogenj se je razširil tudi na sosedna poslopja. V po-slopju je bilo blaga vrednega $400.000, toda le za $250.000 zavarovano. Ogenj je nastal najbrže vsled ne isolirane električne žice. V prodajalnicah zatem poBlopjem na Woodbridge St. je mnogo škode vsled vode, dima iu para.
Boston, 25. nov. V Charles town Navy Yard, kjer se sedaj nahaja „01ympia" je danes nastal ogenj v delalnici. Škode je $100 000. Pomorščaki ladij ,,Machias" in „Wabash" so pomagali pri gašenju.
Bridge water, Mass., 25. nov. ,,John Howard Industrial Home pribežališče za odpuščene kaznjence, ktero je bilo še le 19. okt. otvorjeno, je včeraj po noči pogorelo.
Little Rock, Ark., 25. nov. Danes zjutraj je tukaj pogorelo veliko skladišče železa last bratov Fones. Škode je $175.000, ktero pa pokrije le $125.000 zavarovalnine.
Mučili staro dvojico.
Cumberland, Md„ 24. nov. Joe Earla, S5 let starega moža in njegovo SOletno soprogo so včeraj našemljeni tolovoji, pri Glencoeob B. & O- železnici 18 milj za točno od tod, grozovito mučili. Zločinci so jima z baklami žgali podplate na nogah, da bi zvedeli, kjer ima stara zakonska dvojica shranjen svoj de nar v zuesku S500, s kterim bo potem pobegnoli. Pred tremi leti sta bila tudi oropana in najbrže od istih zločincev.
Bosi morali odnehati.
St. Louis, Mo., 25. nov. Pre mogarji v Illiuoieu najbrž« ne bodo primorani štrajkati, kajti posestniki premogokopov so obljubili v pokrajine, kjer Bedaj štrajkajo, ne več pošiljati premoga. Nato so preklicali od United Mine Workers izdano povelje za štrajk. Včeraj se je tukaj vršila dotična obravnava, pri kterej je predsedoval John J. Mitchell, predsednik imenovane unije.
Ječa za strajkarje.
Fort Scot t, Kans., 27. nov. John P. Reese, jeden od OBmih članov National Executiv Boarda, od United Mine Workers v Ameriki, kteri je bil sem poslan, da bi vodil štrajk premogarjev v Kansasu, je bil danes od sodnije Zjed. držav radi nasprotovanja sodniji obsojen. Sodnik mu je prisodil trimesečno ječo, $100 globe in več Btotin dolarjev za stroške. Odvedli so ga takoj v zapor. Obsodba je vzbudila veliko razburjenost in Reese, kakor tudi drugi uradniki unijč s člani vred nikakor ne prikrivajo svojega mnenja o takem strankarskem pravu. Reese je vrl mlad mož iz Albia, Iowa, in uživa med premo-garji dežele splošno spoštovanje. Glavna točka, na ktero se obsodba upira je ta, da je Reese pri zboro-vauju premogarjev v njihovi lastni dvorani govoril. Sodnik pravi, da je ta govor imel namen premogarje od dela odvrniti.
Z dinamitom napadli.
P o r t h Smith, Ark., 25. nov. Pri nekterih hišah, v kterih stanujejo neunijski premogarji, so se danes po noči razstrelili dinamitni naboji. Kolikor dosedaj znano, ni nihče ljudi poškodovan. Šerif z svojimi ljudmi je odišel na mesto prouzročenega zločina.
so odpljule iz Dallasa, med poslednjimi je bilo več osob višjega razreda, med temi sin umazane milijonarje Hetty Green iz New Yorka.
Evropejske in druge vesti.
Odesa, 24. nov. Tukaj kroži veBt, da bode v kratkem od tukaj odrinilo 10.000 vojakov proti daljnemu iztoku.
Kairo, 25. nov. General lord Kitchener poroča iz Omdurmana, da je polkovnik Wingate blizu Nila zadel na kalifa in ga dobro nakle-stil. Kalifa je bil sam nsmrten, istotako so bili glavni emiri usmr-teni ali vjeti, izvzemši Osrnan Digma, slavnega sudanskega generala, kteremu se je posrečilo uiti. Zmagovalcem je padel v roke kalifov tabor b ženami, otroci in živino. Tisoče dervišev se je podalo. Na strani britiško-egipčanske vojne so znašale zgube samo tri mrtve in dvanajst ranjenih.
Mrtvim proglašeni kalif je od svojega popolnega poraza, kterega mu je lord Kitchener prizadjal 1. 1S9S pri Omdurmann operiral le bolj v daljavi. Nedavno je Kitchener zvedel, da se je kalif z 10.000 možmi zopet približal na 270 milj do Omdurmana. Poslal mu je nasproti egipčansko topničarstvo vpoštevši velblode in vso sudanBko peštvo skupaj 9000 mož. Posledica je bila drugi poraz, s kterim je morda vstaja dervišev končana, t. j. ako Osman Digma ne bode dal Angležem še kaj opraviti.
London, 28. nov. Peterburški dopisnik ,,Daily News" zagotavlja, da seje Rusija pogodila z Perzijo, da prva prevzame monopol perzijskih železnic za nadaljuih deset let.
Carigrad, 27. nov. Poslednje dni so tukaj mnogo ljudi zaprli, češ da so v zvezi se zaroto zoper življe nje sultana. Divizijski general, več višjih dostojanstvenikov in mnogo osob nižjega stanu je bilo baje pri tej zaroti. Na praznik Selamlika (to je slovesna vožnja Bultana k mo litvi vmošejo) bi ga imeli z diua-mitno bombo napasti. Štiri bombe so že našli. Obdolžene so odpeljali v Yemen v turškej Arabiji, kjer so zaprti. Mohamedanci so zelo raz burjeni. Izdali so stroge naredbe, da vzdrži red.
Orkan na obali Texasa.
Dallas, Tex., 25. nov. Iz južnega zaliva v Texasu, kjer je razsajal silen orkan, dohajajo vznemirljiva poročila; najhuje je razsajal v okolici Rockporta. Mnogo ladij se je potopilo in na stotine živine vtonilo, razdejanih je bilo tudi mnogo hiš in mogoče kaj ljudi ponesrečilo. Posebno so v skrbi za družbe lovcev na jadrnicah, ktere
Vojna med Boerci in Anglijo.
K a p s t a d t, 25. nov. Slaba poročila prihajajo iz severnih delov Kap kolonije kjer bo se bržkone vzdignoli holaudski farmerji in pridružili Boercem pri njihovem na padu okrajev Hershel in Barkly East.
Kakor se iz Mafekinga brzojavlja, tam zelo želč pomoči. Cena živežu je zelo visoka. Krompir, kteri je pred obleganjem veljal 12 do 20 šilingov sod, sedaj velja 40 šilingov in še za ta denar ga je težko dobiti. Domačini pripovedujejo, da se močni pomožni oddelki Angležev pomikajo proti obleganemu mestu, toda kakor videti so to vest Boerci raznesli.
Quins town, Kap kolonija, 25. nov. Štiristo kolonijaluih vstašev je tukaj prestopilo k sovražniku. Vse moštvo koraka sedaj v Dordrecht, da bode ako mogoče, zapreti pot generalu Gatacre proti Storm-berg Junction. Ta kraj je strate-gično zelo važen radi tamošnje železuične zveze. Sem dospeli beguni pravijo: kolonijalni farmerji so zasedli Lady Gray in splošna vstaja Afrikandarjev po vsej južnej Afriki proti angleškemu jarmu..
London, 25. nov. S& zmago pri Belmontu oblegano mesto Kim-berley še dolgo ni rešeno. General Methuen bode moral prej še enkrat pri Modder River premagati Boerce predno bode imel prosto pot v Kimberley.
Kakih 20.000 mož je na potu v južno Afriko, nad 34.000 jih je ,že tja doBpelo. Od slednjih so 16.658 mož v Durban poslali.
Belmont, 24. nov. (Zakas-njeno). Vjeti Boerci potrjujejo, da je med bitko pri Belmontu 20 mož pri vsakem oddelku imelo povelje posebno častnike vzeti na muho. General Methuen je boerskemu poveljniku poslal poročilo, v k te rem
se pritožuje, da so celo ranjeni Boerci streljali na britiške čast-uike in se posluževali ,,dum dum" krogelj in na bele zastave, kar pa nikakor ni dokazano.
Pieterinaritzburg, 25. nov. O bitki pri Willow Grange so znane sedaj natančneje vesti. General Hildvard je v četrtek planil iz Estcourta, da bi napravil zvezo z jugom, kar se mu pa ni posrečilo. Bntiški vojaki so korakali proti Willow Grange in zasedli drugo jutro sosedue griče. Pozneje so jih med tem časom pomoženi Boerci nazaj pognali. General Hildyard je zapovedal splošno umikanje v Est-court kar se je zgodilo pod varstvom topničarstva. Ponesrečeni poskus je veljal Angleže 3 mrtve in 4-i ranjenih.
Včeraj ni bilo bojev pri Movi reki. Ves dan je naraščala voda. Mnogostranska poročila iz Lady-smitha o zmagah bo izmišljena. Kakor general White poroča se do 22. nov. položaj v Ladysmith ni spremenil.
London, 26. nov. Vojni urad je dobil iz Kapstadta nastopni brzojav ;
„General lord Metliueu poroča da ga je včeraj zjutraj blizu Gras-pans napadlo 2500 Boercev z 6 topovi. Bitka se je pričela ob 6. uri zjutraj. Kmalu so šrapneli baterij posuažili griče, pomorska brigada podpirana od peštva je naskočila sovražilika, kterega je po hudem boju pregnala ob 10. uri zjutraj iz trdne pozicije. Umikajoče Boerce so ulanci hudo nadlegovali. Ko je bil ta brzojav oddan še ni bil znan izid bitke. Kakor hitro so se Boerci iz svoje pozicije umaknoli, je isto zasedlo naše topničarstvo. Začetkom bitke je 500 Boercev napadlo pomorsko brigado, ktera se je hrabro branila in ima občutnozgu-bo. Posameznosti še niso znane. Sovražnik se je bojeval z ljuto trdo-vratnostjo in mora tudi imeti velike zgube. Dvajset mrtvih so pokopali. Skupno se veza ;>1 mrtvih in 40 ranjenih. Nad 50 mrtvih konj so našli na jednem kraju. Vojaki morajo v Graspans jeden dan počivati in se zopet oskrbeti z streljivom. V današnj i bitki so se vojaki izborilo vedli iu pričakovati je, da bodo kos še napornejšim nalogam. Posebno vrlo se je borita pomorska brigada, royal marines, Yorkshire polk št. 2 in North Laucasheri polk št. 1. V bitki pri Belmontu so zgubil i Boerci 31 mož in mnogo streliva, ktero smo uničili. Boerci so danesStormberg zasedli. Tudi zveza s Kapstadtom je pretrgana, kar so bržkone storili kolonijalni llo-laudci.
Estcourt, Natal. 26. nov. General Joubert, poveljnik tukajšnjih boerskih vojnih m oči j se umika od Movi reke proti Ladysmith. Boerci se pomikajo s svojimo vozovi proti severu. Kmalu bode zveza zo-p^t urejena. Važni brzojave, ktere so vjeli, kažejo, da so Boerci v za- 1 dregi. Prihajajoči pomožni oddelki Angležev so jili vznemirili.
P i e t e r m ar i t z b u r g , 26. nov. V pet^k zvečer s<> videli veliko število Boercev od Movi reke korakati proti severu. Mislijo, da so to ljudje mladi ga Jouberta kteri Be proti Grey town u pomikajo. Mogoče je, da se bodo izognili Estcourta radi tam dospelih angleških pomožnih oddelkov. Domačin ob Movi je videl umikajoče Boerce, kteri so trdili, da so Angleže pretepli in Be slednji v Estcourt umaknoli. Kakor domačini pravijo, je prav gotovo Boerce vodil general Joubert.
Estcourt, 25. nov. ( Zakas-njeno.) Dva vjeta in sem pripeljana Boerca so izpraševali o številni moči in gibanju njihovih rojakov, toda pove.lati niBta hotela ničesar. Pri njih so našli poročila o zmagi Angležev pri Belmontu, in da so v bitki zgubili Boerci 10 mrtvih in 40 ranjenih. V primeri z velikim zgubami Angležev, je to število relativno malo.
London, 24. nov. Danes zjutraj bo se pred vojnim minister-stvom pojavljali pretresljivi in v srce segajoči prizori. Jokajoče žene in otroci, družine borilcev pri Belmontu v južni Afriki, kteri so služili večinoma pri londonskih gardah, so bile drastične priče groznega prekletstva, ktero so z vojsko
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožkf Aonič, Box 266, Ely, Minnesota* Podpredsednik: Josip Pezi>ikc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivin Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II- „ John (Ilorokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Hab.tan, Box 303, Ely, Minnesota; John PrkSir.n, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 201. Ely, Minnesota.
Dopisi naj s* blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
PRISTOPILI: K društvu Srca Jezusa štev. 2, v Ely, Minn., Jurij Božič,
„	„	John Dejak,
„	,,	„	„	Josip Indihar,
„	,,	,,	,,	Frank Kozjan,
• „	,,	„	„	John Meh le.
Društvo štfje 116 udov. K društvu sv. Barbaro štev. Soudan, Minn., Marko Govednik. Odstopil od istega društva: Franc Švejgar.
Društvo šteje 20 udov. Odstopil od društva sv. Štefana štev. 1 1, Omaha, Nebr., John Cveteš.
Društvo šteje 1~> udov. Ivan (J o v že, I. tajnik.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"-
vedoma nakopali na glavo ubogemu varanemu ljudstvu. Kraljica seveda ta dobra Človekoljubna gospa, za solze vdov in sirot, nima toliko razuma kakor za materijeluo stran zmage. V tem smislu je tudi tele-grafično Čestitala generalu lord Methuenu k sijajni zmagi.
Nekoliko hladnejši se glase službena poročila generala llnllerja, iz kt^rih je razvidno, kako težavno je premikati 6n.(KH) mož broječo armado v od sovražnika zasedeni deželi. Sovražnikom pa ni prištevati samo v deželo prihrule Boerce, marveč splošno tudi llolandce. Pred februvarjem, misli Bulh-r, ne '»ode konec vojske.
Meščan je so izpod obrvi srpoglo-dajoč- ga kmeta ogledovali deloma z sumom, deloma premielujoč ga. Kdo bj si mislil, da je on vstani kaj tacega storiti? Jiil je do sedaj znan kot premožen, dobrosrčen in pošten mož.
Panduri so ga privedli ]>red okrajnega sodnika sedečim pri pisalnej mizi in kadeč gosti dim iz turškega eibuka. Ol) enem z obtožencem in njegova stražnikom je vstopila lepa, mlada ženska v sodnijsko sobano. Bila je to Atanka, žena Gregorin Vadi mu.
„Gregorin, ali te je peklenšček obsedel, ko si to storil?" tako je okrajni sodnik začel izpraševanje.
K a p s t a d tf 21. nov. ViVrajšna	.»Kaj te je vendar zaslepilo milost-
bitka pri Belmoiitu, prva v Kap-	«»emu gospodu Nagarfyju vkrasti
iandu je bila v zvezi h pomikat jem	konje? Ti nisi reven — bi rekel4', proti Kimberlev korakajoč- p,m,„\aša milost, jaz nisem konje
žue armade pod vodstvom generala	ukradel", je na to mladi Vlah od-
Methuena. Boen-i so bili že ve«'- ted-	govoril.
nov v izvrstni poziciji in zelo hrabro borili, toda Angležev je bilo 7000 mož, k te rim so Boerci za mogli samo HX» nasproti postaviti. Boj se je vršil v daljavo raztezanih gričih ob Kallirs Kap 12 milj iztočno od Belmonta. Boerci so med bojevanjem svoje mrtve in raejene vedno odstranjevali, <la njihove zgu-l»e ni možno določiti. Izujed petde-
,,Kdo pa?" vpraša sodnik.
tiregorin je pomajal z ramenam.
„ Pri znaj dragi moj, to je naj boljše kar moreš storiti — bi rekel".
,,Jaz nisem kradel".
,,Ne! ? Dobro. Ako misliš, da si vstani visoko oblast prekaniti, se motiš — bi rekel. Na klop ž njim'4.
„Za Boga milega, gospod", za upije v temu trenotku Atanka, spu-
eetih boerakih vj.-tnikov je d. vet- »tivši se na kolena pred sodnika: najst ranjenih. Zmaga je radi tega »Moj možje nedolžen, on ni tat, važna, ker so sedaj pomožni armadi Juz hočem to priseči". Angležev poravnana prva pota.	»»Kaj hočeš tukaj?" zakriči sod-
Prevožni piirnik ,,S.-rvia" je da-	,,ali se ti sanja, da ti zamoreš
m*« sem dospel m pr -v- žiii parnik H tvojimi lepimi, črnimi očmi vplji-„Orcana" odrinil dalj • proti Dur- vati na visoko godnijo — bi rekel? banu.	Dobro Vas poznam, vsi Vlahi ste
M a g a 1 a p i e, K:.p k i nija, ID. tatovi! Tatovi, roparji, morilci ste! nov. (Zakasnjeno.) IzMafekiuga se Froč z žensko — moža pa na klop!" 15. nov. brzojavno poroča, daje po- I'andorji so prijel, Atanko ter jo sadki z vsakim dnevom t-/avnejše P™v robato potisnili iz sodnijske mesto vzdržati. Boerci pomikujejo 80,)0- Na to J^ pričelo mučno svoje nasipe in jarke vedno bližje Spraševanje. Tezzlnica ali mučilno mesta in postajajo z streljanjem top- orodje v sodnijskih preiskavah se ničarstva zelo nadležni. V vrstah Je sicer že v «"a«ih Marije Terezije večinoma pod zemljo bivajočega odpravilo. Madjarske sodnike pa moštva hudo razsaja bolezen.	|to !"tn lsls- dosti brigalo, bati na
pa tudi ni počivala, ako je slo za to "	j iz obtožencev izpovedne izsiliti. V
tem slučaju je pa vendarle sodnikova moč bila zastonj — Gregorin Vadim ni hotel nič priznati.
,.Trdovraten hudobnež je to", je mrmral sodnik in bolj in bolj je pandurjem prigovarjal krepko ba-tino sukati. Gregorin je omedlel in kakor mrtvemu so mu vsied bolečin, vse udje onemogli.
,. 1 loče nas prevarati, nič mu ni! Pod trepalnico ž njim. To je res smešno !'*
V iatini pa ni bilo prav nič smešnega. Gregorin je bil tako trdovraten, da ni hotel več svojih oči odpreti. Pod črepalnico je izdihnil svojo dušo Gospod sodnik je bil radi trga zelo jezen — pa kaj je bilo pomagati? Tat je bil mrtev in cele stvari je bilo konec.
/
Konec? Pač ne. Stanka je pokopala svojega moža, žalovala je ceio leto po njemu in še dalje. Srce
Atanka Vadim.
trtica iz sedmo^raškega vstanka. 1'oslovenil l"'ree I-ancc.
Pred aivočrnim zidovjem sodnij-skega poslopja, stoječim v nekem okrajnem mestu na Sedmograškem, se je zbrala mnogobrojna množica ljudstva. Pandurji (deželni orožniki) so vsled tožbe veleposestnika Nagarfyja pripeljali v verigah ukle-njenega kmeta Gregorin Vadima. Grajščak ga je tožil zločina tatvine Ker se je Gregorin ustavljal pandurjem pri prijemu, in ker je bil Rumuuec ali Vlah, ni bilo dvomiti, da je bil kriv tega, kar se mu očita. V očeh vsakega Madjara je že zadni odnošaj zadostoval, zločincem ga prištevati.
njeno je tngovalo še po možu, kar so bliskoma in gromom pri-vihruli dnevi meseca sušca 1. 1S48. Slovaki, Srbi, Hrvatje, Vlahi so se uprli madjarskemu trinoštvu.
Od Karpatov do morja adrijan-skega je tekla kri, pa v divjih gorskih dolinah erdeljskih je tekla kar curkoma.
Že več sto let v sužnosti zdihajoči in trpeči Vlahi, pogumni potomci rimskih vojnih liaselnikov, so zagrabili za orožje, da se otresejo oger-skega jarma. Morilno vojskovanje seje netilo od sela do sela, od doline do doline, od gore do gore.
Vlaški vstaši, pod načeluištvom Vrzil Hamyara, so bili v okraju Szeklerjev premagani, njih vodja je ostal mrtev na bojišči. S porušenim pogumom so ostali udje te čete bežali proti meji Bukovine. Dospevši blizo meje, jih je natesnej gorskej stezi ustavila lepa, mlada, žena. Njena dolga bela obleka je bila raznobarveno obšita, čez njo je nosila belo in rudeče obšiti ovčji kožuh, okoli vratu in na prsih jo je kinčal koralasti lišp, njene noge pa so bile obute v rumene moške škornje, zarobljene s kožuhovino.
Nagovorila je trudne in obupane može sledeče: ,,Kam? Ali hočete dežel« svojih pradedov zapustiti, ter jo sovražniku izročiti? Ali ravnajo tako potomci Bimljanov? Onih junakov, pred kojimi seje ves svet upogoval? Oj, ničvredni sužnji Vi ste kukavice!"
Možje so ponosno žensko postavo, iz ktere oči je bliskal ogenj navdušenja, plašljivo in začudeno pogledovali.
„Naš smodnik je pošel", odgovore uekteri ; ,,tri dni že nimamo skoro nič jesti, trpimo glad", pristavijo zopet drugi. ,,Manjka nam vodje", se oglasi mladenič iz sreda vstašev. ,,Deklica, ali nas hočeš ti voditi?'"
,,.Jaz nisem deklica", reče na to ponosno žena, ,,jaz sem vdova Gregorin Vadima, kterega so Madjari umorili".
,,Ti si Atanka Vadim?"
„Tako je".
,,Potem nam bodeš pomagala, da osvetimo tvojega moža!"
,,To hočem storiti" odgovori Atanka. „'Tukaj blizo je skoraj sto žentik, deklic in omoženih, otrok in stareekov, kteri so ubegli pred Sze-klerjem. Pripravljeno imamo kamenje, da krvoloke pobijemo, ako se prikažejo; imamo dosti smodnika in svinca, dalje imamo dosti jedila in palenke. Vee hočemo z Vami deliti. Priseči pa mi morate zyestobo in pokorščino, ako prevzamem poveljništvo".
(Dalje prihodnjič.)
Franco ubil. Ažbe je bil v časih dokaj premožen posestnik, a zadnje čase je rad igral in pil. A tudi nje gova žena, mati štirih otrok, j« baje začela popivati, in sta se zakonca zategadelj večkrat prepirala in tepla. 5. nov. zvečer je Ažbe pretepel svojo ženo tako, da jo je polomil šest reber in ji izpahnil pleče. Suval jo je s peto v hrbet in jo vrgel na tla, da je imela vse črno čel o. \ ponedeljek so našli ženo mrtvo. Alojzij Ažbe zločina noče priznati. V septembru so našli Ažbetovo mater v njeni postelji s prerezanim vratom. Menda se ji je zmešalo in se je usmrtila sama. Ljudje pa govore sedaj, da je Ažbe umoril ne le ženo, nego tudi svojo mater.
za-
*
Požari. 6. nov. ponoči je čelo goreti v Jesenicah pri posestniku Iv. Pšenici. Ogenj se je razširil na hiši Miklavža Hrvata in Jakoba Mesarja ter končno še na poslopje župana Josipa Kliuarja. Gasilna društva iz Jesenic, Save, Gorij, Dovja in Koroške Bele so ogenj pogasila ter rešila poštni urad. Zgorela sta dva prešiča. Škode je okoli 6000 gld. — 7. nov. zgodaj zjutraj je gorelo v Mengišu pri posestniku Jcs.Funtku. Zgorela je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Škode je blizu 2000 gld. — 29. oktobra pa je zažgal z užigali-cami se igrajoč deček v Brusnicah pri Novem mestu svinjak in kajžo
Jere Kastrevc.
* *
*
Sreča v nesreči. Jože Per-šin, posestnik iz Savelj prijezdil je 8. nov. popoludne v gostilno Marije Presetnik na Ježici. Hoteč vinjen domov, je šel na konja in ga ruka! za vajeti. Konj se je vapel in padel z gospodarjem vred vznak. Konj je bil takoj mrtev ; a vinjeni dedec je zlezel popolnoma zdrav izpod konja.
Drobnosti.
Roparski napad. Dne 26. okt. zvečer je šel v Koslerjevi pivovarni v Ljubljani službujoči delavec Peter Cervan ob železniškem tiru na Vič. Na potu gaje velik, neznan mu človek prijel z obema rokama za vrat in zahteval denarja-Crvan mu je dal, kar je imel pri sebi, 10 kr. Nekaj dni potem je bil na istem mestu napaden delavec Ig. Pa vi i ha, in sicer ga je napadel isti človek. Niti Črvan niti Pavliha nista napravila ovadbe, in je orož-ništvo le slučajno izvedelo za oba napada* Roparja se doslej še ni posrečilo zasačiti.
* * *
Begun — ponesrečil. Iz poštnega vlaka št. 7., ki vozi iz Trsta na Dunaj, se je 9. novembra popoludne ob (1. uro mej tretjim in četrtim tunelom pri Gornjih Le-žečah neki odgonec izmuznil od-gonskemu sprevodniku izpred očij ter je skočil pri vratih na levo stran tira. Priletel je z glavo na rels in se tako potolkel, da se ni nič zavedel, še potem, ko so ga na železniškem vozičku prepeljali v Gornje Ležeče in ga potem s tovornim vlakom prepeljali v Postojno. Nesrečnež je ruski vojaški begun in 35 let star. Prijeli so ga na Goriškem radi pohajkovanja.
* *
*
Uboj žene. Iz Škofje Loke pišejo : 7. nov. so pripeljali orožniki posestnika Matička (Alojzija Ažbe-ta) izDolenčič uklenjenega v Škof j o Loko, ker je svojo 321etno ženo
Nesreča. 691etni V. Ambrožič z Babne gore pri Vrhniki je poleg Rožnikove gostilne v Dolenji vasi pijanosti tako nesrečno vznak padel, da je vsled dobljenih poškodb kmalu na to umrl.
* *
*
Večje število mladeniče v so orožniki pripeljali 5. nov. iz Korimina v goriške zapore. Hoteli so vbežati iz Avstrije prej, ko so zadostili svoji vojaški dolžnosti. Prijeti mladeniči so doma s Kranjskega. Bržčas so bili na potu k znanemu Nodariju Videm.
* *
*
Prvi ženski profesor na Reki. Gdč. dr. Barbara Tedeschi je imenovana — tako javljajo zagrebške ,,Nar. Novine"—rednim profesorjem na italijanskem gimna-ziju na Reki. Imenovana dama je prva profesorica pod krono sv. Štefana.
* * *
R a v n o p r a v no s t na Koroškem. Odločbo deželnega sodišča v Celovcu, s katero sa je na pritožbo dr. Tavčarja proti postopanju beljaškega sodišča priznala popolna ravnopravnost slovenskega jezika v slovenskih okrajih na Koroškem, je sedaj .potrdilo tudi uaj-višje sodišče. S tem je ta boj za ravnopravnost ugodno dognan in je zdaj na koroških Slovencih, da z doslednim iz rahljanjem pristoječe jim pravice udomačijo slovensko razpravljanje in uradovanje na Ko roškem.
* * *
Nadvojvoda Fran Ferdinand, avstro-ogrski prestolonaslednik, se misli baje v kratkem oženiti z grofico Chotek. Baje se izvrši poroka na grajščini grofa Harnoucourta v Ecski. Poročal bo škof Desseti'y. Vesti, da se misli Fran Ferdinand odpovedati vsem pravicam do prestola, so baje neresnične.
* * *
Nad v ojvodinja Štefanija se nebo omožila. Radi svoje hčerke Elizabete Be je nad-vojvodinja Elizabeta premislila ter se ne bo omožila. Elizabeta je zaročena z nekim nadvojvodo, s katerim se poroči baje v kratkem. Ker pa bi bila ta poroko onemogočena, ako bi se omožila Štefanija, se je mati svoji hčeri na ljubo žrtvovala.
Listi poročajo, da so Štefauijo pregovarjali cesar ter njeni stariši, ki že več let niso bili več v zvezi s svojo hčerjo. Cesar je sprejel v avdijenci tudi Štefanijnega ženina, grofa Lonyaya. Štefanija postane prva nadvojvodinja na avstrijskem dri -ru, kar je želela že davno. V poslednjem času Štefanija ne občuje z nikomur. — Nasproti tem čudnim vestem pa javljajo ,,Grazer Tag-blattu" iz Budimpešte, da ao vse vesti o preložitvi Štefanij :ne poroke ali celo o njeni odpovedi izmišljene. Imenovanemu listu poročajo, "da je večji del Štefanijinega pohištva že na gradu grofa Lonvaya ter da bo poroka koncem novembra. Katero poročilo je torej pravo, ne vemo. Razni ilustrovani listi so že prinesli skupno sliko Štefanije in Lonyaya.
Narednik (pri streljanju v tarčo) : ,,Kaj ne, ako bi tarča bila cmok, puška pa vilice, potem bi vi bedaki vselej zadeli!"
Slabo priporočilo. Agent: ,,Naša trgovina že obstoji od leta 1830." — Gospa : ,,Moj Bog, toraj morate imeti samo starinsko šaro !"
Sprememba. Učitelj (v za-morskej šoli) : ,,Kdor mi naloge ne spiše brez napake, ta bode tako dolgo zaprt, da postane bel!"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za S40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
^ G. Josip Količ v Calumetu, Mich. Naznanite nam Vaš pravi naslov, samo štev. 107, a nič ceste, ali boxe ni dovolj, objednem pa pošljite 50 centov v znamkah, potem pa priobčimo. Pri naših ljudeh je kaj v navadi, da zahtevajo, da bi dali to in ono med advertisemente, ako natisnemo, pa o plači ni duha, ne sluha, tako postopajo celo nekteri, ki bi radi še veliko vlogo igrali po naselbinah.
Kje je ?
GAŠPER NAROBIČ, pri meni ae je saj tako pisal, v Clevelandu, O., se je pa zval Frank Linec, doma iz Ljubljane, v Ameriko je prišel pred devetimi meseci. Iz Cle-velanda je prišel k meni v Reading, bil mesec dni na hrani in stanovanju, posodil sem mu novce še za obloko in potem jo popihal pri belem dnevu nezmenivši se za svoj dolg. Rojake prosim, ako vedo za njegov naslov, da ga blagovolijo naznaniti: John Luka nič, 151 N. R iver St., Reading, Pa.
Kje je ?
ANTON KOČE, krojač iz Starega trga in PETER FUGINTA, krojač iz Brezovice, oba z okraja Črnomelj. Njeu naslov bi rad zvedel: J. P r e-belich, 441 Ferry St., Kansas City, Kans.
Krojač
Slovenec, ako tudi še ni popolnoma izurjen dobi stalno delo, delo je 10-urno in $9 na teden plače, ktera se tudi po zmožnosti zviša. Ako mi je mož znan, mu pošljem tudi vožni listek. Pisma naj se pošljejo: J P r e b e 1 i c h, 441 Ferry St. Kansas City, Kans.
(SO. f.)
Naznanilo.
Za Bozic
pošiljajo kaj radi naši rojaki svojim sorodnikom darila v novcih in to najbolje store, ako se poelu-ž;io posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim uovoe najceneje, najhitreje in sigurno domu pošlje.
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za nadaljna naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati.
Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaBli-ce in jih prodajam po 5 ct., 6 listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob paBtircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem
Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O.
Svoji k svojim!
Podpisani naznanim, da sem odprl novo
PRODAJALNO Z GROCERIJAMI
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
ter vabim rojake in znance k obil-uemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočaje se:
Fred Svoboda,
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
Fčlace leal Market,
Jos. Asselin, Prop.,
337Fifth St., Calumet, Mich.
prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste-Naša posebnost bo
kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Iz proste roke
v Kandiji, poleg Novega mesta.
Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, Btara znana
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vBa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj m pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vrt pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold.
tiri dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam, ; in nemam d«dičev. Naslov je narediti:
John Konda,
Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, AvBtria.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Z jed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta 4S ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45! leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo Be plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5 največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž^li kdo natančneje pojasnilo, naj Be oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g or i z 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanie h 655 Throop St, Chicago, 111.
Francoska parobrodna dražba
Conppie Generale
TraMlaatip.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria) W Parmki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
.. Pa5Si odP1J°jej° " pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Bretagne La Normandie La Champagne L' Aquitaine La Gascogne La Normandie La Bretagne L' Aquitaine La Gasgogne
Prvi razred ljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. držav«
YORK 32 BR0AI)WAY. NEW
7.	dec.
14.	„ 21. „ 28. „
j an. 1900. H. „ 1900. 18. „ 1900. 25. „ 1900. 1. febr. 1900.
8.	„ 1900.
15.	„ 1900. , .22 „ 1900. kajite do Havre ve-
kfcere imamo t naši zalogi in jib
odpodljemo poštnine prosto, ako s<-nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige":
Sveta nebesa, zlata obreza, Si. „ „ v usnje vezane, 70ct.
Rafael, zlata obreza, $1. „ v usnje vezane, SO ct.
Kmh nebeški, zlata obreza. $1.20 ,t „ v usnje vezaue, 90ct.
JezuB na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usuj. vezana, 80 ct.
Preevetosrce Jezusovo, zl.obr.,S 1.10 „	,, „ v usnje vez. ,90 ct .
Zvonček nebeški, zlata obr* za, 80ct. „	„ v uanjevez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct ,, v platno vez., 42 ct
Spomin na Jezusa, zlata obr., 9hct. „ ,, „ v usnje vez.,55ct.
Pravi služabnik Marijin, zl. ob.
,,	„ v usnjeSO ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 4<> ct.
Evangelij, 50 ct.
Sveto pismo, 6 zvezkov, $5.
Veliki katekizem, 45 ct.
Mali	,, 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct. ,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-sloven3ki (I\iu lin), 35 ct.
Slovarček angleški (Paulin), 35 ct.
Hitri računar, 40 ct.
Bleiweis Slovenska kuharica .f' 1.
Hubad pripovedke !., II., in III. j
zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjnka 35 ct.
Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. <"'rni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. ^to prijic »v.'dek za mladino 20 ct. Sp'-oriinski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. t, Genovefa, nova 16 ct. t'> rn^-d Indijanci, 20 ct. \ndr- j II it, nova izdaja 20 ct.
stara ,, 14 ct. rn I. in II. zv., 20 ct. 4.:iiruzi I., II. in III. zv., 50. ct. / j r i::: iju;<imskih pisem, 30 ct.
* [> jžj a na Blejskem jezeru, lOct. A v« Marija, 10 ct.
Pod i; - j; se priporočam vsem nc m m Hrvatom v Omahi in
® i, da < biddejo prvi sloven-
s k i
c - c:outh 13. St,, Omaha, Neb.
\ o b m pripravljen vsakomu str či z dobro p i j a č o, h i t-k eye m in izvrstnimi n i udi imam lepo arejene • a; ako kdo sem pride in >■ trn, naj se le pri meni ogla-: i v 'ii bode z vsem. Moj
Vina na orodaj.
Dobra rudeca in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 5o do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo -pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
(dipe).
jo t: i bloke od postaje
JOSEPH PEZDIRTZ, i'1-' So- • h 13. St., Omaha, Neb.
Vsem Slovencem v Alleghen toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
K A

Pitts urgu in okolici se
13 A.
1ST > T- -
CHAS. R. WEITE8SHAUSEN,
I
212 Ohio Street,
Allegheny; Pa.
Ta banka ZAVARUJE IV, V, ; Š. ODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačMiju šk i ir ^svoj-ga NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: p i^; kupne pogodbe, preskrbuje dedSčine in vse v ta po3< I ap -I: če zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovine c- .jo m i.itro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodn. črte.
*GT GOVORI IN PIS J SLOVENSKI.
IT" -T1 T T—T
ION. TANCIG,
D A
rti w '4J
Mich.
in ' r: L ;m Hrvatom za ::*t male in velike; za • k"fja. Izdelujem tudi r:ivno tako IGLE za pravno darila ob raz-
v Cafumetu
se uljudno priporoča vsem Slov. izdelovanje VSA KO V RST NIH •voje delo jamčim, da zadovolj raznovrstne IGLE ali broehe« ž možke vse z slikami, kar je z nih prilikah.
Tddi priporočam slavnem c lici svojo bogato zalogo OKVII centov naprej.
Ponarejam slike iz stare do ali Vaših ljubih doma, in vet ravno tako kakor bi bili ol>jedn< Z spoštovanjem uda ni
IGNATIUS TA.NCIG,
CALTJMET,	MICHIGAN.
FV
v Calumetu in oko-Krame«) za slike od 25
,» :;ijite mi sliko Vašo, d * -i' m na eno sliko,
kani.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigara" s barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na sahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzoroe (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in te pri sprejemu nič ne plača, ako Be mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-poiljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Sv oji k svojimi Spretai agentje se spre: ao proti ugodnim pogojen.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se pripor ča :,a izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do S100 ja treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala :
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem 4a harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uix> ' biti pri-vsake j godbi na lice, trobente ali piščah.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
^AZvOOiV,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
400 Elm Str., Leadville, Color
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni Be Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.
HVHa/fcltL. K"apscli na ELY, ------ MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim blagom,
kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
v ooilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
"npi"!^
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
5o. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Igposlnje in isterjnje zapuščine in dolge ve.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov Bamo. . . $13.50
inna 15 kamnov Bamo $15.00
Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam s vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET. CHICAGO, ILL
Podpisani priporo&a vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno isrrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-s k o pivo, fina vina; isvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice,poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obidčete me obilokrat!
Svoji k svojim!
spofitovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
BHIS MKMMH® Hi B® MiMHMMMMH M B H
B 1 m
m
I_i|l_I
MM.M
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jij
po 4°|o
m m m
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa B poeredoranjem „Glas Naroda11.
H
<_i|i^ic»ii_ticiic'ii -ifiohiiriii^icii'Z'iC'iciniir'iciicMCii'ZiiC'i'Z'iiZ'icii'rr'i'ZriiZ"
Naročujte se na
Koledar „glas naroda"
za leto 1900.
Cena 2 S corLtov.
Izide prvo polovico decembra.
JOHWVENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Ceue so primerno uizke, delo dobro iu trpežno. Najnižja cena trovrstuih harmonik je j-18 do 835 in naprej. Izvršu em tudi na G in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da ei jih lahko vsak ogleda na Express Oflico. Glede nataufcuejih pojasnil s-? je pismeno obrniti ua:
John Venzel,
30 King St., C lev k lan d, Ohio.
NAJNOVEJŠE!
Austrian Hungarian Model Tobacco
izdelovalec
-^lojziLj 209-14thSt., BROOKLYN, N. T. 209-14th St.
Ta tobak je izvrsten zi pijis> in za žvečenje (čik), pripravljen je prav po avstrijskem naf-imi. M smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, t niveč izvrsten tobak iz samega perja rezan.
Zavoj stane samo 5 centov.
Slovenski delavci zahtevajte povsodi:
Austrian Hung. Model Tobacco
JteaT" Razprodajalci dobe popust.
t
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, MO.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubijenejgi zdravnik zaradi svojih
zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zflravljenie yskoyis® notranji! Mor
' 1 vrni totaij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jpga rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
si30i3d_niL
postal je predaed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se* vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
si30"b±zo_o i -n
neyarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K ar o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
r>r. G. ivXnpohbk
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara j.e bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOUBI.