PROLET AR E C J E DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLEjTAREG Glasilo Jugoslovanske Socialidiine Zveze in Prosvetne Matice ST. — NO. 2216 OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU Enter »d m ifionddiu m-uer, D«*. b. 1«07, at the noat othrr al Chu**© IH. uiuirr (he Act ol Congrna ol M«rrh S, I«79. CHICAGO, ILL., May 31, 1950 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLV. JUGOSLAVIJA-DEŽELA PRIRODNIH BOGASTEV Bosna in Hercegovina zakladnica rud. Narod bil v revščini vzlic bogastvom zato, ker so jih izrabljali tujci edino sebi v korist Ni je na prirodnih bogastvih in vodnih silah proporčno po prebivalstvu in površini bogatejše dežele kakor je Jugoslavija. Vzlic temu je njeno ljudstvo pred obema vojnama živelo v revščini. Prav zaprav je bilo vedno v pomanjkanju, zato, ker so bila prirodna bogastva v posesti tujcev, katerim je bilo vseeno, kako ondotno ljudstvo živi — kajti lastniki so rfiislUi samo na dobičke. Jugoslovanski narodi so bili eni izmed najbolj izkoriščanih na vsem svetu, a po naravnih zakladih pa bi bUi lahko bolj v blagostanju kot pa so npr. škandinavski narodi. . Sledeči članek predočuje, kaj vse premore (Jugoslavija v rudah, navštevši gozdove in razna druga bogastva, ki jih ima in po katerih tujci še vedno preže. vilo strateških' rud nima razen Sovjetske zveze nobena država v Evropi. Toda ni dovplj, da se v neki državi nahajaj* ležišča vseh teh strateških rud. Važno je. kako močne so njihove rezerve. In prav v tem pogledu ima Jugoslavija odličen položaj. V boksitu zavzema prvo mesto v Evropi, drugo v svetu. Svinca ima največ med evropskimi država- Se nekaj vabila na konferenco Prosvetne matice Delegacija osvobodilne fronte na konvenciji SANSa v nedeljo 11. junija bo v Ar-| ^fwTorku^ ti i Ml' i ^T™ * ^ "" cadia parku — last članstva SN- ! r La.dje Ile Varnlh PrePadov postavili lese- PJ — vM i 1 waiTke^ konfere^a ^ _ ________jKdiere je poslala na poset Sans- baraka je bila gotova decembra Sansov gl. stan bo premeščen v Cleveland Konvencija Sansa dne 27.-28. maja bila dobro obiskana.—Novi predsednik ]e Frank česen, tajnik John Pollock in blagajnica je Josephine Zakrajiek, vsi v Clevelandu. "Po svoji površini je Jugoslavija na enajstem mestu v Evropi, po številu prebivalstva na desetem, po svojem prirodnem bogastvu pa spada med prve evropske države. Leta 1453 je Grk Cristobolus trdil, da kjer koli zasadi človek v to zemljo lopato, naleti na dragocena ležišča rudnin, bogatejša kot se nahajajo v Indiji. Ta velika bogastva balkan-j skih narodov so dolga stoletja i izkoriščale močne države. Zgodovinar Plinij piše, da so še v Neronovi dobi pošiljali iz Bosne j v Him dnevno 50 funtov zlata. Za časa turške vlade na Bal- drugih skupin Prosvetne mati ce mi pošlje le ime zastopnika, ne pa njegovega naslova. Zato mi je težko dognati, kje naj ga poiščem (namreč njegov naslov), da bi mu dal navodila za vožnjo v Arcadia Park." Cas je kratek, navodil tudi v tej številki še ni, a bodo prav mi, v svetu pa Jena petem mes- gotovo v prihodnji. Običajne tu. V bogastvu kroma je na pr- smo v Milwaukeeju zborovali irrirr p,rWr r °b' »T«" kn^^^E^™ mrinVejei.p^"^ asu V Chir in v mnosih ^^ SanSOVa k°n" -njencev. v januarju 1944 pa drugih kMjih ga ^JJ^St ^o^Z^Z ^^ njamo. Torej naj služi na zna- mUt Cleveland, Ohio, 27 in 28 nje vsem ki pridejo na to zbo- maja. prišH so Xone Seliškar rovanje da se prične ob 10 "m Drago Sega ter dr> Franja Bojc,; stan cas , ki je tam v veljavi. Bidovec fJ"Jnik konference A n t on J Tone Sclikkar nam je n Udovich bo v prihodnji številki ( ž%zadnjih trideset let po svojih opisal, kako se bomo vozil, tja p£smih in tjh kfse in pravi za v to številko med | objavljene v Družinskem koledarju, Prosveti, Proletarcu, Enakopravnosti in drugih slovenskih listih in revijah. Narod-no-osvobodilne borbe se je aktivno udeležil, kar je deloma "Večina društev, klubov ter opisal v svoji povesti Tovariši'. drug im: "Milwacani bi radi vedeli,. kako se bomo privozili v njihovo mesto. Ali z avti, ali z North Shore Line železnico, z busi ali kakor že. vem mestu. V bogastvu kroma tik proge North Shore železnice Poleg pisateljstva se bavi veli ko tudi z organiziranim delav stvom Slovenije ter je eden glavnih funkcionarjev Enotnih sindikatov. Štejemo ga lahko, da zastopa slovenske delavce in rudarje. Dfago Sega je novo ime za Ameriške Slovence, toda v Sloveniji je poznan kot odličen književnik. Znan je zlasti po svojih kritikah in esejih. V kratkem bo Triglav-Film dokončal "Visoško kroniko". Scenarij za razum o razdelitvi sfer' na Balkanu in okupirala Bosno in Hercegovino, je začela izkoriščati rudno bogastvo te zemlje. Geologi so raziskovali in odkrivali nova ležišča rud. Fridrich Kat-zer je odkril vsemu svetu, s kakšnimi rudami razpolaga Bosna in njegova poročila so privabila Minula konvencija'Slovenske-.ga ameriškega narodnega sveta. ki je trajala dva dni (27. in 28. maja,) je bila zelo važna. Udeležilo se je 81 delegatov in odbornikov, kar je za tako organizacijo lepo število. Ime nespremenjeno sSS^ffdStoiS Uko bo|Jugoslavija po drugi svetovni udeleženci skoro nič opore in še manj pa da bi se Sansa razpustilo ter se na tem zborovanju ustanovilo novo organizacijo vem odboru toliko oseb iz tistega se računa rudno bogastvo dežele pod drugim imenom. To je zna- mesta kjer je urad. da bodo lah- in njena gospodarska neodvis-menje, da naši ljudje ne poraj- ko imeli vsak mesec sejo, vna- nost. Te surovine so: železo, tajo dosti na to, da je SANS v nje člane odbora pa naj se na se- mangan, krom, volfram, molib- čeva. Bolnišnica je dobila partizansko ime 'Franja'. Med skalovjem in nad prepadi so ljudje pod težkimi pogoji gradili na-ne barake, bunkerje ter po ozkih, nevarnih brveh prenašali ranjence. Pot v 'Ftanjo' je bila po hodourniku. Aprila 1944 so Nemci izsledili to zavetišče in ga napadli. Po dveurnem strel-j a n j u in bombardiranju je zdravnica Franja Bojčeva v črni noči obiskala sosedne vasi ter naprosila zaupljive ljudi, da so ranjence evakuirali. Prenašali so jih vso noč do šestih zjutraj. Dr. Franja je s svojimi bolničarkami evakuirala 28 ranjencev, ki se sami premikati niso mogli. Odnehala ni, dokler niso bili vsi v varnih rokah — 6 km stran. Nemci so na vse načine skušali bolnišnico zavzeti. Prišli so do vznožja grape, kjer pada hudournik 10 metrov v tolmun. In to je bilo vse. Dr. Franja je vršila svojo zdravniško in uprav-niško nalogo vse do konca osvoboditve v maju 1945. Te dobe svojega življenja ne bo nikoli pozabila, kakor tudi drugi zdravniki, bolničarsko osebje ter ranjenci. Omenjeni trije gostje so bili Dr. Franja Bojc-Bidovec je na Sansovi konvenciji oba dni odlična slovenska zdravnica in ter nastopili na bogatem pro-jo za plemfliitenje i-n^iu I Vsi Veste' da v naših aktiv-|Je od Januarja 1944 bila uprav-j gramu, ki je bil oddan v dvorani je na prvem mestu v Evropi, na in nismo bili nič v zadregi kako šestem v svetu.;Evropska ležišča! najti prostor. Veliko naših ljudi Za časa turške vlade na Bal- antimona so največja v Jugo-iže pozna kraj, kjer bo sedanja ta film je napisalDraaofeu Z kanu so bili bogati rudniki za- slaviji, a četrta v svetu. Rudni- konferenca (Arcadia Parki, a romanu Ivana Tavčarja TucU puščeni. Toda ko je Avstro-Ogr-j ki živega srebr* so drugi v Ev- drugi, ki ne vedo, kako priti tja, Sega je bil aktiven partizan ter ska sklenila s carsko Rusijo spo- ropi in drugi v svetu. Prav tako pa naj pazijo za navodila v pri- sodeloval pri slovenskem tisku je na drugem i^estu za baker in hodnji številki tega lista. in kulturnoprosvetnem delu etnk, v svetu p* na osmem "Kaj bo na dnevnem redu?" Molibden, ert« izmed najdra-j Same važne stvari, gocenejših rud,) ki jo uporablja- plošč za vojne kopljejo v Evropi le v Jugoslaviji in na Norveškem. a na ostalih kontinentih le še v ZDA jo, da ratpo- iadi* i^t^k^ nostih vseh vrst znnankuje de- niča partizanske bolnice "Fra-, Slovenskega delavskega doma v leaje in tanke, iavcev in morc|a nam ^ m0g0- nje" pri Cerknem nad Goriškem. ■ nedeljo ,28 maja ob 4. popoldne. nimi surovinami tako da ji ni treba, da jih uvaža kot npr. Češkoslovaška ter da ima vse pogoje za razvoj industrije. Po- na Balkan, predvsem v Srbijo, bo urad. Mirko Kuhel je po-1 Metohijo in na Kosovo novno izjavil, da tajništva ne sprejme, ker je z delom pre-1 pada. obložen. Nato je prišel Cleve- Toda vsa raziskovanja so bila land v upoštev. nesistematična in geologom Je Bilo je predlaganih nekaj šlo samo zato, da bi njihovi go- . _ „ „________#____ oseb, a so vse odklonile. Končno spodarji bogastvo Balkana čim leg bogatih rudnih ležišč pa ima se je podal na apel delegacije bolj izkoristili. K načrtnemu de- Jugoslavija tudi vse pogoje za John Pollock, znan društvenik lu v tej smeri je pristopila šele razvoj poljedelstva, kakor ma-rodni delavec in tako bo Jugoslavija po drugi svetovni lokatera druga drsava. V proiz-on stalni tajnik Sansa. vojni. Novi odbor Sodobna veda uči, da obstaja Bilo je sklenjeno, naj bo v no- 26 strateških surovin po katerih seznamu subverznih organizacij. | jo povabi le kadar bo kake za-Naredil ni nič protiameriškega deve treba skupno reševati, ozi-pač pa pomagel kolikor je mogel roma povabi naj se jih enkrat za zmago Zed. držav. . ali dvakrat v letu, o drugem pa V pravilih in v načinu Sanso- se jih lahko obvešča pismeno, vega poslovanja ni posebnih S tem sc bo prihranilo ru\ stroških. sprememb. Vzrok premestitve urada Že iz poročil sedanje ekseku-tive je bilo razvidno, da ako hoče SANS uspešno vršiti svoje naloge, potrebuje stalnega tajnika, kakor ga je imel precfj časa od začetka, ko je tajnik Mirko Kuhel dobil dopust od blagaj-ništva pri SNPJ A potem se je vrnil v svoj urad pri SNPJ in Sansu je mogel posvetiti le nekaj svojega takozvanega prostega časa. To ni bilo dovolj, čeprav je v Sansovem uradu stalno uposlen- pomočnik Frank Smith. Konvencija je odločila, naj se najprvo izvoli tajnika in iz ka- V novem odboru jih je pet iz Clevelanda, štirje pa iz drugih krajev, poleg treh članov nadzornega odbora. Za predsednika je izvoJjen Frank Česen, ki se je tudi zelo branil predno je sprejel. Fr. Če- den, nikel, aluminij, baker, kositer, svinec, cink, antimon, živo srebro, platina, nafta, premog, grafit, magnezit, azbest, fluorit, žveplo, pirit, kalij, fosfat, liskum in jod. Do leta 1941 so od teh rud v Jugoslaviji kopali 17, štiri rude so bile neznane ali jih niso izkoriščali, a za ostalih pet so mislili, da jih v Jugoslaviji ni (volfram, nikel, kositer, fulorit in grafit). Sedaj pa so odkrili ležišča kositra in nikla, tako da bo- sen je deloven človek in povsem do od 26 strateških rud kopali sposoben za to odgovorno služ- 23, a ostale tri bodo geologi ver- (Konec na 3. strani.) jetno še odkrili. Tako visoko šte- vodnji žita je Jugoslavija na šestem mestu v Evropi, koruze pa na drugem za Romunijo in pred Sovjetsko zvezo. V Jugoslaviji pa uspevajo tudi sub-tropske in industrijske rastline. Že za časa Napoleonovih vojn so iz Makedonije izvozili 10 milijonov kg bombaža. Toda jugoslovanski narodi dolga stoletja niso mogli živeti v miru in izkoriščati vsa ta bogastva. Skozi stoletja so se morali boriti proti osvajalcem in izkoriščevalcem. Benečani so prodrli do Dalmacije, pozneje so s severa vpadli Avstrijci in Madžari. Vsi so izkoriičaii bogastvo dežele in znoj domačinov. Benetke so zgrajene na hrastovini z Velebita, palače na Dunaju in v Budimpešti pa na jugoslovanski pšenici. (Konec na 3. strani.) mogoče kaj ukreniti, da one, ki odne- Prizore o ti bolnici smo videli hajo, nadomestimo z drugimi. Na konferenci bo poleg poročil o Prosvetni matici, o Ameriškem družinskem koledarju, 6 Proletarcu itd tudi poročilo o minulem zboru Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS) ter o njegovih zaključkih. Razpravljati bomo morali, kako delati na našem delavskem in kulturnem polju v bodoče—torej bo ta konferenca jres važna. Tajniku Antonu Udoviču je bilo javljenih že mnogo zastopnikov, zastopnic in gostov, fe tudi vsi tisti, ki niso bili priglašeni, nam bodo prav tako dobro došli. Torej ne pozabite—na svidenje 11. junija v Arcadia parku v Milwaukeeju. v filmu "Na svoji zemlji". Ta bolnica se nahaja v divji grapi, kjer so hrabri partizani — da v varnem skrbijo in zdravijo svoje najtežje ranjena tovariše —-kljub velikanskim težavam in ogromno požrtvovalnostjo izkopali strugo hudourniku, ki drvi po strmih skalah v dolino. Za prenašanje bolnikov so v skale popoldne Po konvenciji so šli na obiske tudi v druge večje slovenske naselbine, da se seznanijo z življenjem slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Ameriki ter 4a jim povedo o življenju v Sloveniji. Vsem trem gostom kličemo: Dobrodošli! Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. Nekaf o naših stvareh Minulo soboto in v nedeljo se je vršila četrta konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS). Ker v torek 30. maja v naši tiskarni zaradi praznika niso delali, je bilo poročilo o nji napisano že v nedeljo. Priobčeno je na prvi strani. Iskati napake na drugih je igrača. Delati je težje. Socialistično gibanje hoče zgraditi raj na zemlji. A tudi pravico verovati v nebesa po smrti nikomur ne odreka. Vedeti kako svetovati, je metnost učenja.—Amiel. u- Kdor je prepričan, da ima prepričanje, se mu ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukra-I de, ali ga mu odnese vihar. No va metoda v industrialnih sporih spoznali, da sta bili obe na iz- terega mesta bo on, v tistem naj Kuhi z» nič koliko milijonov dolarjev. Stavka pri Chrysler kompa- ko, da se z delom nič ne prekine, niji je trajala nad sto delovnih Pn je priš|a v jav„ost vest, da kL°.?°r!lcl,a Sta P° ko lr» »"esečnih pogaja-njih se je dogodil sporazum med liMMMMBH Ali vam je naročnina potekla...? ju pravi—in je brikone v pra Tskota številka Proletarca | v/™.\ da jih hoH" ie kako Prl i* 2216 delavci avtne unije ter s korpo racijo General Motors, ki je naj-Ne unija, ne kompanija, ni večja te vrste v deželi in vposlu-zmagala. je kakih 250,000 delavcev. stavkarji so na škodi, ker Pogodba velja za pet let. De-so izgubili sto delovnih dni. Uni-1 lavci so dobili 19c "povišanja" na uro, toda od tega bodo dobili samo 4c več plače, ostalo gre v dobili—namreč če se ne pripeti penzijski sklad in pa za zdrav-kriza ali kaj takega, kar te vrže niško oskrbo in za bolniške pod-* dela. | pore. Delničarji so tudi proti stav- V pogodbi je ostala v veljavi Ake je številka tik VAŠEGA kam, seveda zaradi dividend. Ce tudi klavzula iz prejšnje pogod- imena n* NASLOVU na PRVI dobička ni, jih ne dobe. A prav be, ki določa, da se mezda rtv- strani nižja, to pomeni, da vam tako so iz enikega vzroka proti na po cenah življenskih potreb- je naročnina potekla za toliko višanju mezde delavcem svojih Ščin. Ako se zvišajo, se sviša tednov kolikor je številka v va- * ... šem oklepaju nižja od gornje. i . ■■.■i.i.n nm.na, kfl i milni iviii mezda. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! korporacij. • sorazmerno tudi mezda. Toda Ampak stavka pri omenjeni ako se nižajo, gre navzdol tudi lijon ljudi. Uniji se je šlo za rih, je vprašanje. V nekaterih tem, da izvojuje poravnavo brez bo, v mnogih pa bo prizadeta stavke, ker v dolgotrajnem bo- ju s Chrysler kompanijo je uvidela, da je ceneje sa vse prizadete, ako pride do pogodbe brez takega dragega boja. Penzije bodo po free na mesec. Kompanija doda iz penzij-skega sklada kolikor manka po odbitke vladne penzije do $100. Predsednik unije Walter Reu-ther pravi, da je ta brezprimer-na dolgotrjna pogodba z General Motors dokaz razsodnosti na obeh straneh in služi za vzor drugim. Sicer bi General Motors korporacije lahko dala več kakor je, ker lani so bili njeni dobički korporacija rajše primorala svoje delavce v stavko kot pa da bi ugodila njihovim zahtevam. Premogarji na primer so to že dostikrat občutili in tudi veliko drugih unij. Tudi sedaj so v nekaterih glasovanja o stavki. Glede dobljenih penzij se stvar ne zdi tako mikavna kot izgleda na prvi pogled. Pri General Motors je delavec upravičen do $100 na mesec ksdar doseže 65 let starosti in pa ako je bil pri tej kompaniji uposlen Dr. Frank J. Kern je edini izmed zdravnikov slovenskega rodu v tej deželi, ki je dal nič koliko svojega časa našemu ljudstvu zastonj. Napisal je besednjak, slovnico, napisal je spomine in im* v enem prejšnjih letnikov Ameriškega družinskega koledarja tudi spomine na slovenske semeniščnike v St. Paulu v Minnesoti. Dr. Kern je bil narodni delavec skozi ves čas od kar ga poznano, ni p« bil prijatelj ajzenponarskih" socialistov. Vzlic temu cenimo mi njegove zasluge in on naše. kolikor jih imamo, če sploh kaj. Bržkone jih je veliko na obeh straneh. Dr. Kern piše med drugim: "Prav z zanimanjem sem prebral Ameriški družinski ko-ledar za leto U50 in to posebno vaš članek o postanku Slovenske narodne podporne jednote. Znano mi je, koliko truda povzroča celo kratek zgodovinski članek, če hočemo, da so podatki točni. Čestitam." Človeku, ki gara noč in dan, se dobro zdi posebno priznanje "z druge strani". Pri nas smo ga njemu vedno dali tudi takrat, ko smo bili v največjih razprtijah. Dr. Kern dalje v pismu vprašuje, kje vse je urednik kole-darja dobil podatke, npr. njegove opise v Ameriški domov ini. Nu, zamišliš si nekak opis in nato zbiraš gradivo zanj. Pri SNPJ niorda ne bo nikoli nihče vedel, koliko truda me je stalo tisto delo, a SNPJ mi ni prispevala niti za poštnine, ne za voz-nine. In je nikdar niti nisem vprašal za to. A ko so mi začeli v Prosveti priobčati tisti spis, ki je sedaj predelan v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju, so ga potaknili z malenkostnimi Črkami v naslovu med mrtvaške ter druge oglase in lahko si vsakdo predstavlja, da je človeku hudo, kadar ga zapostavljajo. Dr. Kern to ve, pisal mi je prisrčno in se mu hvaležen za priznanje. Jednotina knjiga je stala nad deset tisoč dolarjev. Spis v Ameriškem družinskem koledarju pa pove več o SNPJ kot vsa najmanj 25 let. Slične klavzule imajo vse druge tiste korpora-1 knjiga in to za jednoto brez vsakih stroškov.—F.Z. cije, ki so pristale v penzije. Za delavce b« bilo veliko bolj korporaciji je dokazala delavcem in delničarjem, da se ne izplača nikomur v take borbe. I dn }e z niim stavka preprečena, temveč rajše spore izrav nati ta- ki hi vrgla v bresdelje nad ml- Važnost tega sporazuma je, večji kot še kdaj v njeni zgodo- še izboljšati vladni penzijski V nedeljo 11. junija gremo ljudje iz severnega Illinoisa vini. In letos je bil njen čisti sistem — upravljan pod firmo ,n P" naši sosedje Wisconšani v Arcadia Park na konferenco profit v prvem četrtletju še več Social Security, tako da bi jih Prosvetne matice za to okrožje. Več o tem piše upravnik Anton ji kakor v isti dobi lansko leto. I vsakdo prejemal ne manj kot Udovič. To bo veliko zborovanje — in tudi izredno važno. Dali bo ta sporazum, ki je bil $100 na mesec in upravičen naj dosežen bres stavke ponavljan bi bil do njih že s 60 letom in tudi v drugih industrialnih spo- ne šele po 65 letih starosti. Preberite na prvi strani poročilo konferenčnega tajnika Antona Udoviča. PROLETAREC LIST gA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta SI 75- za četrt leta $1.00. ' _Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka ___ popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co Inc. Established 19Q|. Lditor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich Spomini priseljencev na Castle Garden, prodnika Ellis Islanda Večina slovenskih priseljen-1 newyorskemu županu v obdobju cev je prišla v to deielo skozi 11. 1815. Skalnati otodi* je s trd-otoček v newyorški luki, Ellis njavo vred postal del Battery Island. Mnogi pisatelji sa ga o- Parka potom zasipanja obrežne- SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00. PROLETAREC iiUttl S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Z UPRAVNIKOVE MIZE značevali za otok solza, a večinoma za vzhod v deželo Boginje Svobode. Nekaj tisoč Slovencev je prišlo v Zed. države skozi Galveston v Tex asu, nekateri skozi Boston i n Philadelphijo, a ogromna večina kot že rečeno pa skozi Ellis Island in pred tem pa skozi Castle Garden v isti luki. Le najstarejši slovenski priseljenci so šli skoz Castle Garden. Toda skozi ta našeljeniški preiskovalni kraj je šlo sto in stotisoče drugih naseljencev onih narodov, ki so začeli napolnjevati to deželo množično veliko preje nego mi. To je vsled tega za Zed. države zgodovinski kraj in bo ohranjen za spomenik na dobo množičnega priseljevanja. Common Council ima o tem sledeče poročilo: "Tradicijo ljubeči Amerikanci so uspeli v svoji borbi za ohrano znamenitosti katero mnogi smatrajo za "najznačilnejšo točko" mesta New Yorka — to je Castle Garden, vhodna vrata v Ame- ga predelja. Ko so 1. 1822 premaknili obrambo mesta New Yorka v zunanje pristanišče, je bil CastleClinion predan v upravo mestu. Kmalu zatem je ta trdnjavski gradič dobil ime Castle Garden, ker so v njem odprli zabavišče in restavracijo, kar je izbomo uspevalo skozi tri desetletja. Po desettisoč ljudi se je zbralo včasih v tem zabavišču. Tu je bil sprejet gen. LaFayette 1. 1824. Vsi naši predsedniki od Andrew Jacksona do Franklina Pierea so bili pogoščeni in sprejeti v Castle Gardenu. Tu je tudi nastopila s svojim prvim in zadnjim koncertom ameriške ture slavna pevka Jenny Lind poznana kot "švedski slavček". Castle Garden % postal poznan kot "vhod te dežele" 1. 1855, ko ga je prevzela Naselje-niška komisija države New York. Tedaj so podrli zabavniške prostore in paviljone ter postavili vse potrebne urade in prostore 2a pregledovanje in sprejemanje priseljencev. Prva skupina teh je prišla na pregled v Castle Garden 3. avgusta 1855. Odtlej pa do 1. 1890, torej v dobi 35 let in osem mesecev, je šlo skozi vhode Castle Gardens 7.690,606 naseljencev, skoro tri četrt vseh naseljencev prišedših v to deielo v teku omenjene dobe. tudi obnovil. Listu v podporo sof ^mbrozich, McKees Rocks, A | VWWWW^VAVWMV prispevali Philin Starvar $1, Antončič,, Aiiquippa; Theresa t " I IMLjLj Anton Anzicek $1, Louis Alesh Gcrzel,' W. Aliquippa; MotitiUOIC ITII lie Cffe 50c in John LemuU* 50c. Ob Habich in Jos. Tekstar, Am-' ^^ ^ ^ enem Korsic potoži da koledarji bridge; Mary Steklass, Ali-gredo bolj počasi, ker on dela quippa, Pa. Listu v podporo so prispevali Anton Charter, Pittsburgh, $2.60, Martin Habich $1 in Joe Lampich 50c, zadnja dva iz Aliquippa, kot je poročano. v glav o? Anton Udovich * Te dni je minulo eno leto, od- porazdelili, mogoče bi ne bila kar sem prišel v ta urad za taka težava. Ako se zanimamo upravnika Proletarca. Presneto za ta samostojni, menda najsta-je bilo kratko to leto. Menda še rejši še obstoječi delavski list, se nobeno v mojem življenju, kar bo našla pot, po katerem bo šel se jih spominjam, da bi tako hi-! naprej, ako je pa nam vsem vse-tro minulo, kot preteklo. eno, potem je pa vsak trud za- Ko sem pričel s tem delom, man. sem mislil in tudi javno tako Zdaj naj pa še spregovorim o r,ko za milijone Američanov te-povedal, da sprejmem to službo stanju Proletarca: j kom zadnje polovice 19. stoletja, le začasno, računal sem na en Ko sem prišel tu, je bil bolan. L> 1941 Je bil° naznanjeno, da mesec — k večjemu dva, med kar sem večkrat pripomnil te- 60 zKod°vinska stavba Castle tem se bo pa že kdo priglasil in kom leta. a reči moram, da nje- Garden. ki je bila prvotno trd-prevzel odgovornosti in delo. govo stanje danes ni nič slabše njava* P^1"13 in odstranjena, da Stavil bi bil hlače in sracjo, da kot je bilo pred enim letom.;se umakne napredku današnjega ne bom tukaj tako dolgo kot sem Zdravila, ki jih je prejemal so časanapredek v tem slučaju že. Toda čas je hitel mimo nas, sicer precej pomagala, ker pa bila l28radnja tunela za vez brez da bi opazili kako hitro se prihajajo pretrgoma, začne med med Brooklynom »n Battery izmika v večnost. tem spet kašljati; saj marsikdo Parkom na južnem robu otoka Tekom življenja sem delal že ve kaj je bolezen. Telo je še do- Manhattan^V resniciJe bila sča-razna dela in o vsakem sem imel br». samo če mu še ostane ona sttUba' kl Je teda[ sluzila rali, pogosto njih lastni sorojaki kolikor toliko pojma, kaj je to trdna volja do življenja, pa bo *ot akWinum- prostor v katerem ki so prišli semkaj pred njimi in delo, prodno sem pričel, a o «0, saj veste kaj mislim, to-je imaJ° na ogled razne ribe m dru- ^ ^ malo 2naSli y noyem upravniškem delu pa nisem imel ona volja, ki jo mora imeti vsak , "^ f PJ"eb,valce . sko[° do- svetu. Včasih so jim sleparski najmanjšega pojma, sploh po posameznik, ako se hoče boriti i f"eS StOJ1' P°koncu prtljagarski agentje pokradli s križevmm potom trpkega živ- 5311,0 ^°krU^na ovalna stena vse kar so prinesli s seboT drug, ljenja. Saj proletarci vsega sve- 0Z,r" 2ld »j/^ga peščenca • - ta jo poznajo, mnogi se jo ne Tmed letl 1807 do 1811 v zavedajo obrambo notranjega pristanišča Lahko bi ob tej priliki napisal New Y°!:ka Dproti P"*akovane-kaj smešnega, lahko tudi kaj T^^flJ^TZl^l !• bolj trpkega, pa mislim, da to zadostuje, ker potreba je, da Naseljenci, četudi povečini revni, so bili vendarle predmet izkoriščanja po tedanjih "rake-tirjih". Na vse načine so jih obi šest dni na teden in mu ne preostaja časa za iti okoli, ob nedeljah je pa vedno na sejah raznih organizacij. Skoda, da nima Korsic pomočnikov kot jih je imel že omenjeni Ovca. To ne bi samo olajšalo delo sotrudni-ku Korsicu, pač pa bi dalo tudi moralno oživelost raznim somišljenikom. Chisholm, Minn. — Frank Klune je poslal znesek za dvajset prodanih koledarjev in ob enem tudi listu v podporo $16.52 ki se kreditira Klunu in Novaku, kako je ta denar skupaj prišel, mi ni sporočil, pravi, da to ni važno. Mogoče sporoči drugič. Brooklyn, N.Y.— Frank Pa-dar je poslal za koledar in prispevek listu od Franka Košaka 50c. Cleveland, Ohio — Anton Jankovich je poslal na račun koledarjev $250 in ob enem naročil še dvajset koledarjev, ki jih bo mogoče že prodal, predno bo čital te vrstice. Avella, Pa. — Frank Bregar je poslal znesek za sedem koledarjev. Ob enem potoži, da je bolj težko tam koledarje razpe-čavat, ko so večina sami penzi-jonisti, in ti menda brez pokojnine. Razumemo. Johnstown, Pa. — Frank Cve-tanu sta obnovila naročnino John Ceslovnik in Jacob Rupert iz So. Forka, Pa. Herminie, Pa. -— Anton Zor-niku so obnovili naročnino J.! Milwaukee, Wis. — Louis Barborich je poslal znesek za sto koledarjev in pri-tem si je najbrž pot s čela obrisal, ker koledarje nositi ni najlažje za takega, ki kot trdi, nosi že nad sedem križev. Se iz Milwaukee ja — Frank M. Puncer je obnovil naročnino, poslal za koledar in listu v podporo 50c. Ob enem pa pristavi, da naj še dolgo živi socializem! Saj socializem bi živel, ko ne bi socialisti umirali. Nekatere za-grebejo, a nekateri pa še hodijo na ofctjl, pa niso več živi. Superior, Wis. — Frank Ker-vina je poslal vsoto za koledar. Kako se morejo yse države toliko pridušati za trajen mir, ob enem pa drveti v nebrzdano Willard, Wis. — Peter Belay oboroževanje, to mi nikakor ne je obnovil naročnino in prispe- Kre v glavo! Kako naj bo človek val listu v podporo $1. Pripomni, | za mir, če pa se pripravlja na da so farmarji zdaj zelo za po- klanje, tudi tega ne zapopadem! sleni s setvijo, če hočejo, da bo- ___________________________________________________ do imeli kaj žeti v jeseni. Saj včasih je bil pregovor, da kdor ne seje. tudi ne žanje. Danes pa izgleda, da dostikrat oni, ki niso Vabilo v So. Chicago Chicago, 111. — Društva SNPJ na južni strani mesta bodo ime-v soboto večer še nikdar sejali imajo zeio boga-' la lesn0 zabavo , Pro'etarce dne.tretjega junija v Hrvatskem pa menda seme pada na ska-1 lovje, da ne prinaša stoteri sad. Rock Springs, Wyo. — Frank Remitz je poslal znesek za deset koledarjev in vsoto listu v podporo, ki jo je prispeval Anton Starman $1 in sam Fr. Remitz $1. uradih še nisem nikoli delal. Študiral sem kramp in lopato, odkar sem v Ameriki, tudi razne Stroje, toda uradno delo, na to nisem nikoli računal. Vsako delo pa zahteva svoje znanje. Tako sem se trudil po svoje in skušal vršiti kolikor mogoče točno, a kljub vsem prizadevanju sem več ali manj zaostajal. Tehnična dela mi je izvrševala bivša upravnica Anna Beniger, za kar sem ji prav hvaležen. To je dela, ki so vezana med tem uradom, z državnimi, deželnimi stopnik Frank Novak, in poštnimi uradi. Prej nisem vedel, da se tudi stric Sam zanima za Proletarca. Mislil sem. da je to le zadeva delavcev samih, toda spoznal sem, da je stric Sam več ali manj "firbčen" kaj se tukaj godi. V tem letu sem se seznanil z mnogimi sotrudniki in podporniki tega lista, z nekaterimi osebno, z drugimi le pismeno; uvidel sem, da ima grem s tedenskim poročilom naprej. Los Angeles, Calif. — Blaž Mezori je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $7. Poslal je vsoto naš tamkajšni za- Oakland. Calif.—Anton Tomšič je obnovil svojo naročnino in 1812. Ali stara trdnjava, dasi zdaj skoro podrta, bo zopet zrasla iz razvalin, ker je zvezni kongres odločil, da U zgodovinska točka postane narodni spomenik tn je v to svrho nakazal $165.000, kar bo uporabljeno za obnovo zgradbe. West Battery, Castle Clinton, Castle Garden, Aquarium —f to so bila imena te stare vojaške sleparji so jim prodajali ničvredne železniške in druge listke Prežihov Voranc: "NIKDAR SE NE U DAJAJTE KAKŠNI MAL0DUSN0STI... II V letošnjem Ameriškem družinskem koledarju ima na 17. ali pa jih vodili v hotele, kjer so strani črtico Prežihov Voranc. Naslov ji je "OCE" iim računali talr« rlo C/\ iim >u, n 1>.. t— U: 1 ---I____ i* I___ tr -. . jim računali tako, da so jim požrli zadnje novce. Končno so oblasti na pritisk civičnih skupin ustavile te vrste skubenje novih naseljencev. Za časa uprave gov, Grover £levelanda rvem juliju t. 1. Urednik trdi. da mu krajšam življenje s tem odlokom; jaz ne morem pomagat, saj ga tudi sebi krajšam. Saj ko bi si delo malo Walsenburg, Colo. — Edward Tomsic je poslal naročnino za Johna Lepicha, in ob enem je naročil tudi šest koledarjev. Vse drugo je ponavadi. Chicago, III. — Arly Bozicnik je izročil znesek za štiri koledarje, in naročnino na list, za Johna Antolicha iz Lyons, in njemu je pa izročil Jacob Adam iz Argo, 111. Poleg tega je izročil naročnino za Johna Pluta, katero mu je izročil Joe Oblak Tako gre ta stvar iz rok v roke. ANDREW CUKALE se je u-stavil v uradu za koledar. ANTON MALI je obnovil naročnino-in prispeval listu v podporo $2. ANGELA ZAITZ je izročila znesek za sedem koledarjev, katere je prodala Frances Vidmar, ki je še enega prišla sama iskat. MICHAEL CHANDICK tajnik društva Delavec št. 8 SNPJ, se je oglasil v uradu in naročil deset koledarjev. JOHN KROCHL se je tudi ustavil za koledar v uradu. Vsi gornji so iz Chicaga, radi tega ne imenujem mesto poleg vsakega imena. Hinsdale, lil. — Andrew Potočnik se je ustavil v uradu in prispeval listu v podporo $1. La Salle, III. — Leo Zevnik je poslal naročnino za Antona Derzicha, poleg tega je poslal tudi članarino Prosvetni matici za leto 1949 in 1950 od društva 98 SNPJ znesek $12. Zevnik prispeva listu v podporo 60c. Algona, Iowa—Simon Troyar je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. East Helena, Mont. — Anton Strainer je obnovil naročnino. Cleveland. Ohio — Johnu Kreblu so obnovili naročnino Edvard Branisel, Frank Ivančič, August Kuznik, Frank Sitar in Peter Valenčič. Coraopolis, Pa. — Matt Vidmar je obnovil naročnino in poslal vsoto za koledar. Johnstown, Pa. — Frank Cvetan je poslal naročnino za Johna Brezovca in za Mary Vidmar. Listu v podporo $1, ki ga je prispeval John Gomilar. Poleg tega je poslal del zneska prodanih koledarjev, kakor tudi'oglasov. Herminie, Pa. — Antonu Zor-niku so obnovili naročnino An- ročil še nadaljnih 10 izvodov ~ ,. . . t , prej pa 105 nolpa nula«™ dl našc zene' ko sc imele Upamda ga je tapoši 1 j luf h i t re- i 5* marca svoj zbor' 50 P°*astile nje*ovo deI° Pa 60 ostalo ™d je dosegla P°®"JK« ™re- spomjn našega nesmrtnega Vo_ nam, ** v^ ^ •• ranča. Tov. Milena Groblacher-Strabane, Pa. Jacob Pavcic jeva je v svojem slavnostnem je obnovil naročnino na list. govoru med drugim dejala: prispeval listu v podporo $2.60, "Mnogo nam je dal nesmrtni poleg tega je poslal tudi znesek Voranc, toda še več nam je hotel za 39 prodanih koledarjev. Za povedati. Vendar je bila kal bo-oglase je že davno poslal in s lezni močnejša. Sel je od nas. Zapustil nam je neminljiv za- domu, 9618 Commercial Ave. Plesalcem bo igral splošno znan Frankie Yankovic ter njegov orkester. Vabimo na to prireditev članstvo društev št. 8. 100, 490 in 610 SNPJ — vsa na južni strani, in prav tako želimo, da nas po-setite tudi drugi. Ne bo vam za), ker postrežba bo izborna in zabave dovolj za vsakega. Hrvatski dom ima prostorno plesišče tudi na prostem, \ik dvorane. Tudi to bo odprto in zvok godbe se bo razlegal po njepii kakor v dvorani. Ena in ista godba za vse. Torej—kakor pravimo, bomo plesali v notranjih in zunanjih prostorih. Vse tu in v okolici—vabimo vas—pridite! Kar bo prebitka, gre v sklad za zgraditev domovišča društev SNPJ na južni strani. Tak dom za nadaljevanje naših aktivnortj nujpo potrebujemo—bodisi njT kulturnem kot na raznih* drugih poljih. *J ni bUo Uko kakor je na, H^u'Sto^ ^ V Voranc v svojem zadnjem pismu mislil in želel. Toda. čeprav ne more več storiti "kaj koristnega za dosego tega cilja" — kakor pravi — jc za nas že mnogo storil, za kar mu moramo biti hvaležni in ga ohraniti v trajnem spominu. Njega siccp ni več med nami, njegova ideja in lahko storil kaj koristnega za dosego tega cilja— Zp odbor. Joseph Koeich. tem zaključil svoj račun. Star City, W. Va.—Lawrence Selaku je obnovil naročnino John Gallon, ob enem je poslal znesek za tri prejete koledarje in prispeval listu v podporo 75c. Chicago, III. — Angela Zaitz je izročila znesek za nadaljne štiri koledarje. LUKA GROSER St. je obnovil naročnino, kakor tudi STANLEY CHERMAL. La Salle, IU. — Frank Mar-tinjak je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Poslal Leo Zevnik. Springfield, III.—Joseph Ovca je poslal naročnino za Julio Golob, ki je tudi prispevala listu v podporo $1. Ker je bil pri pošiljatelju ravno takrat tudi njegov stari prijatelj John Goršek st., je tudi on dodal $1 listu v podporo in Joseph Ovca pa $4 ........................enem je poslal tudi znesek ton Chater, in Joseph Hrva'tTn Za 22 izvodov koledarja, ki so oba iz Pittsburgha Pa Louis"tam razF**ali, ker pri tem, ..,.., Karish, Braddock; John W ^ sta ™ ™"da pomagala' pOS ^f^'J6' klJ* doprinesla tich, Bridgeville; Frank Razo^ /ohn Gorj«k Julia FiHplch. ^^ z domovino Ju- sek, Clairton, in John Sever, Ex- ^ da kdo pomaga našim * nami za vse čase.' Ni je boljše knjige, izdane med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinski koledar 1950. Naročite si «a, če «a še nimate. Stane samo $1.50. Ker predsodki niso zidani na . . . . t , , razumu, jih je z logiko neniogo- klad, ki ga bomo hranili in za-j če uničiti. — Tyron Edwards, pustili rodovom, ki pridejo za' nami. Nam koroškim Slovencem, za katere je toliko čutil, bo ostal v trajnem spominu." Na svoji konferenci dne 2. februarja so žene Slovenske Koroške poslale Prežihovemu Vo-rancu pozdrave in mu želele čimprejšnje okrevanje. Odpisal jim je. toda sam ni vedel, da bo čez tri dni umrl in odšel za vedno od nas. Posluša j mo, kaj pravi nas Voranc v svojem zadnjem pismu svojim nesvobodnim bratom in sestram na Slovenskem Koroškem: ."Vaše cenjeno pismo z dne 2. 2. 1950 sem prejel in se Vam zanj lepo zahvaljujem. Izredno se veselim, da se tudi Korošice zanimajo za mojo usodo, enako se tudi jaz zanimam za usodo naprednih Korošic in jim želim veliko uspeha pri njihovih delih za združitev ko- port Listu v podporo Joseph Britz, Export $1.30 in Anton Rednak iz Braddocka $2. Potoži, da koledarji, ki so bili poslani od tukaj 19 aprila, so ga dosegli šele 9. maja. Obža- sotrudnikom za pomoč. in najlepša hvala Detroit, Mich. — Josef Korsicu so obnovili naročnino Andrew Grum, Frank Kresevich, Anton Anzicek, Frank Modic, lujem da se je ta stvar tako! Thomas Petrich, Philip Starvar,' zavlekla, kljub temu je pa na-1 Joseph Zrimc, in sam svojo je Nikar se ne udajajte kakšni malodušnosti, čeprav trenotno niste dosegle, kar ste želele. Prišel bo čas, ko bodo te ovire padle in ko bomo vsi skupaj lahko zaklicali "Živela Slovenska Koroška"' Meni se zdravje vrača in kmalu bom spet sposoben, da bom kaj lahko stori vsakdo izmed nas v korist PROLETARCA"? • Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče O Afitirajmo med drufimi naročniki, da store isto • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in priporočajmo to tudi drugim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari • Naročajte slovenske in angleške knjige Is PROLETARY KVE knjigarne • Poskrbite, da *i naroče AMF.RIftKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še ni*> storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju in enako PROLETARCA*. Vsakdo naj stori xcr noš list kolikor moro, po bomo vse teiave zmagovalil Iz SANSovega urada 3854 W. 26th St., Chicago 23, III. Telefon: lAwndale 2-1*77 Račun za Marc in April 1950 Bilanca 28. februarja 1950................................................ $2,21198 DOHODKI za upravni sk\ad SANSa: Podružnica štev. 15 SANS, Springfield, 111........................ 24 " 4 Vlrden, 111....................... 45 " Sheboygan, Wis. 46 " 1 Brooklyn, N Y . 48 » Cleveland, Ohio ............ 54 41 Chicago, 111. 56 " Milwaukee, Wis. 60 " Chicago, 111........ 73 " Herminie, Pa. 91 " Chisholm, Minn. 97 •• Newark, N. J..... 109 " Ptieblo, Colo. (J.M.Stonich).. z zlatimi blagajnami Apolon, odpusti mi! Alkimisti »o nam tutvarUi po-noa naših moigan — kemijo In kemija je našla marsikaj pametnega In had vse kb'Hstnega, toda tudi hudičevi hčerki: atomsko it) vodikovo bombo. In s jem odkritjem so tudi odkrili, da bi bilo možno prav za prav po zakonih kemije iz česar koli dobiti 96 40 zlato. 4 80 Seveda so bili med alkimisti 2.85 tudi goljufi, ki so lagali, da so 5.50 | našli tisti čudoviti kamen modrijanov, ki izpremeni samo z nosov v državi sami ter zaradi I V ostali eksekutivi so Frank pet clevelandčanov, trije iz Chi značaja gospodarstva. 4ugosla- Smit^, IV^rko Kuhol Jože fla- caga in eden iz New Yorfca vija Je bila samo agrarni prive- ,k ' * * 1 sek fAocnih irtdustrtyskih držav. One to i/ države črpale surovi-nato pa prodajale izdelke po visokih ceiiah. kaj pomeni biti surovinska baza velikih industrijskih držav, kaže nazorno ta vei-tnik iz New Yorka. Ta odbbr ri bo tor£j sposoben dobro' funk- ^edsednik Nadzornega odbo- 1 ra Je Frank Krapenc, ostala čla- cionirati. Častna člana Zelo veliko se je na tej konvenciji udejstvoval Etbin Kris- črno kavo, in jo zagnala proti Smonu, da je še komaj sklonil glavo. "Kaj si nora, Zofija?" je vzkliknil prepadeno, skočil k njej in jo ujel v svoje roke, da M . ... . ... I ni padla. Vsa se je vila v krčih. Na konvenciji so bili ves cas Navdala ga je groza, ko jo je na pa sta Anton Zamik in Frank Alesh. ^ I lUdi tr!je g08!.Je iZ 8tareg?. kIaja' ponesel na posteljo, in jo držal ki jih je vila. Nekaj čudnega se je zganilo Slovenska narodna čitalnica, ,Waukegan, 111. Philip Kmetec, Chicago, HI......................-......................... Theresa Speck, St. Louis, Mo! ...............................:.............. John Osredkar, Sanborn, Wisl........!....../........................... Jacob Bezgovsek, Springfield, 111. ,,................................... 92.00 4.00 18.00 16.00 7.00 14.00 2.00 2.00 39.00 1000 v kateri so živele generacije Ju- dotikom vsako 3nov v zlato. I goslovanov, nam postane jasno, Nekje se bere o nekem Lulinsu, odkod tolika upornost jugoslo- ki je za angleškega kralja Edvarda I. spremenil 50 000 funtov živega srebra v zlato. S tem kamnom so hoteli najti tudi zdravilo, ki bi ozdravilo Vse bd- vanskih narodov v pretekli vojni. Kajti v narodnoosvobodilni vojni se narodi Jugoslavije niso borili le za to, da izženejo nemške, italijanske, bolgarske in madžarske okupatorje, temveč v njem. primer: za en pisalni stroj je; zborovanja in potem referat za namreč pesnik in pisatelj Tone za ro^v jju i «', morala Jugoslavija izvoziti smernice'Sansa in kakšne nšj Seliškar, slovenska zdravnica dr ' . «J< 50,000 kg ali 5 vagonov železne bodo sedaj. Kristan je bil spet Franja Bidovec in slovenski pi-l rude, 8,000 kg koruze ali 334 kg izvoljen za častnega predsedni- satelj ter kritik Drago Sega S svinjskega mesa. ka in pa Louis Adamič. Adamiča svojimi pozdravi ter govori so Šele ko poznamo strašno bedo, ni bilo na konvencijo. napraviti na navzoče zelo lep V glavnem odbori^ je torej i vtis. Ali bi mi ne mogel dati dve sto petdeset dinarjev?" je rekel Koren Sušniku brez posebnih ovinkov. "V Ljubljano moram. Vrnil ti bom, kakor hitro bo mogoče. Če ne, boš pa počakal, kl< $ 322.55 $2,534.53 IZDATKI: % Najemnina urada (tri mesece) ...........................................$ 135.00 Razsvetljava ...............................................................................................................2.00 Telefon in telegrami ............................................................................................................16.66 Plača tajnika ..............................................................................31.52 Plača pomočnika ........................................................................................................................................372.36 Poštnina ......................................................................................53.00 Ekspres .................................................•......................................6 22 Davek od plač in socialne zaščite..................................................................46 67 Postrežba (Barrett Transport, Inc.. New York, N.Y.)................7 50 Predavanja (M. Medvešek) .........................t....................................86.90 Humidorji in vretena za film "Na svoji zemlji"................................22.10 lezni. Ali smo res razvozlali u ganko alkimistov? Ali nam je da po končani vojni prekinejo z 5.00 res atomska bomba pokazala balkansko zaostalostjo, da ustva-2 00 pot, kako je mogoče katerokoli rijo pogoje za srečnejše življe-2.00 snov spremeniti v drugo? Ali so nje, za industrializacijo dežele, nam res razni — mičini in — za socializem. V preteklih 150 cilini pokazali pot k zdravilu, ta letih so narodi Jugoslavije vo-bo ozdravilo vse bolezni? dili mnoge pravične vstaje in In ker gredo vse vode v mor- v°jne, toda šele v zadnji vojni je, gre tudi večina zlata s kop- so "speli, da zmagajo, ker je bil nega v morje. Ali veste, da je na borbe delavski razred, zlato izmed najmehkejših kovin Toda revolucija še ni izpelja Naročnina Revije in časopisi ... Uradne potrebščine Razno ..................... 3.50 1.04 1.50 .30 Bilanca v banki 30. aprila 1950..................... $1,733.11 Ročna blagajna 30. aprila 1950....................... 15.15 $ 786.27 $1,748.26 in da se silno obrablja. Saj ga trdijo, da ga mešajo s srebrom in drugimi kovinami. V morski vodi je na sto ton vode 6 Ih pol gramov zlata. Si predstavljate, koliko zlata je v vsem morju sveta, samo kako ga dobiti iz vode, da bo poceni in se bo izplačilo. Sicer pa, ali ga res toliko potrebujemo? Je res zlato sreča ? Bodimo modrijani in recimo z njimi, da je največja sreča in najlepše zlato znanje, pridnost in poštenje pocdincev in narodov. - — Tone Penko ^M^HMaHHBU na do kraja. S petletnim načrtom je začela velika zgodovinska bitka za preobrazbo zaostale polkolonijalne države v napredno, industrijsko, in neodvisno državo v pravem pomenu besede. Današnja Jugoslavija dobiva tudi to bitko. Z voljo in upornostjo vsega delovnega ljudstva bo v bližnji bodočnosti ena najbogatejših evropskih držav, njeni narodi pa bodo doživeli visoko blagostanje in kulturo $2,534 53 SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE: Gotovina 30. aprila 1950................. .................................$40,008 88 ____________ Somov g|. stan Jugoslavija - deželo premičen rkrIr^nll._______ V CIOV© OVld SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVENIJO: Bilanca 28. februarja 1950 ....................................................$1,612.64 Jennie Janezich, Dearborn, Mich...................................... 5.00 Družina fCnez-Plachter, Dearborn, Mich........................ 10.00 _ J , $1,627.64 Izdatki za zdravila ..................„......................................... 261.06 Gotovina 30. aprila 1950...............................................$1366.58 Mirko G. Kuhel, gl. tajnik Milan Medvešek, blagajnik. Zlato v mednarodnih odnošajih še vedno velikanskega pomena prirodnih boga*t«H (Konec s 1. sfrani) V zadnjih 150 letih je bilo v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini 28 velikih uporov in deset vojn proti raznim osvajalcem* Vse do zadnje vojne pa borba jugoslovanskih narodov ni mogla biti zmagovita, kljub neštetim žrtvam. Čeprav skriva ozemlje Jugoslavije neizmerna bogastva v sebi, so živel! ljudje silno siromašno. V stari Jugoslaviji je bil narodni dohodek na prebivalca najnižji v Evropi Slabše je bilo le v Bolgariji In Albaniji. V Jugoslaviji so proizvajali največ sladkorne pese v Evropi, a pred vojno je povpreč- eveland (Dalje s L strani) bo. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Andy Turkman, ki je nominacijo odklonil in jo končno na apel predsedništva sprejel. On je mlad v Ameriki rojen Slovenec In je zelo aktiven v pevskem zboru Zarja. Za drugega podpredsednika je sprejel M. Medvešek. To je bil edih mandat; za katerega so sprejeli nominacijo trije, a mi Za bi ajnico je sprejela Jo- sta jo potem odklonila Medveš-ku v pr blaga sephine Za k raj še k in to šele po dolgem urgiranjt^. Ona se zelo udejstvuje v organizaciji Progresivnih Slovenk. Ža zapisni (Konec) skalo? Zato so v te skale, v ta sameznika 4,1 kg, v Romuniji Majhni dečki so lezli v luknje, strjen pesek noč in dan brizgali 3'8 in v. Bolgariji 3,3 kg. V pro-nabrali kamenje v vreče in ga močne curke vode. "Teci voda lzvodnji jekla in železa, osnova no porabil posameznik le 4 kg karja je sprejel Ivan Boštjančič. sladkorja letno. Celo v Albaniji je bilo bolje, saj je prišlo na po- vlekli iz rovov. Na belem dne- izpiraj in prinašaj nam zlato vu so močni možje v možnarjih Nato so vodo lovili; toda zakaj tolkli te kamne do velikosti gra- bi slučajno čakali, da se bo v industrializacije, je bila Jugoslavija s 200,000 tonami na predzadnjem mestu v Evropi, med- ha. Potem so te koščke mlefT v veliki množini vode ustavilo zla- !em ko Je Luksemburg prottva-posebnih mlinih; to je bilo že to. Ljudje so spoznali, da se v Jal letno 80().000 ton. V proiz-lažje delo, opravljale so ga žen- živem srebru topi zlato in zato vodni1 električne energije so bi-! ske. Kamenje so spreminjali v so dno posod, nad katerimi je J? za Ju«oslavijo ie Romunija,, prah, ki so ga nato prali na po- tekla voda, pokrili z živim sreb- Portugalska, Grčija, Bolgarija sebnih deskah. In sedaj najvaž- rom, v katerem se zlato, ki teče in Albanlj*- V proizvodnji nafte nejše. Zlato je namreč zelo težka k dnu, raztopi. Nato so to živo pa Je blla Jug°slavija na zad-| kovina, če drobce zlata preme- srebro segrevali, živo srebro je njem mestu v Evropi, samo s peskom in vse to z vddo, j izhlapelo in zlato je ostalo. Na- Nizka življenska raven je ime-odnaša voda pesek, zlato pa'pa- mesto živega srebra uporablja- ,a za posledico tudi nizko kul-de na dno. To modrost so spo- jo tudi natrijev cijanid; tudi od turno stanje jugoslovanskih na-znali že v starem Egiptu in tako tod je lahko dobiti zlato, teže rodov. so nalovili zlato na dnu. Verjet- pa ga je ujeti v cijanid. Povprečna življenska doba je no tudi drugod ni bilo drugače, i Nekdaj so zlato čistili z og- znašala v predvojni Jugoslaviji Ves srednji vek in novi vek že njem. Kako je to točno bilo, v prav novem času beremo o iz- nam pa ni znano, vse pa kaže, piralcih zlata. da so poznali tudi način z živim Tam v Egiptu so doslej dro- srebrom, bili in mleli kamenje ter drob- Zlato je žlahtna kovina. Ta-|AnglW pa 15°-ce zlata opraščali iz kremenitega ko se da tenko kovati, da dobi- Tak življenski standard je bil objema. Toda saj dela isto tudi mo tanke, pretanke lističe, da pred vojno zaradi razrednih odvoda Dan za dnem odnaša voda jih je treba skupaj stisnjenih z gora drobce kamenja, počasi, deset tisoč, da merijo en mili-pa vendar gotovo. Voda gloda meter. Skozi tak listič vidimo kamenje ga niža, ga odnaša in modro svetlobo. Ali pa se da en ko pride v kamenju do zlata, od- sam gram zlata raztegniti v ži-nese tudi to. Dokler voda naglo co, dolgo 3000 metrov, če ga ze- čudoviti 28 let, na Danskem pa 58. Umr ljivost otrok je bila v Jugoslaviji največja v Evropi. Od 1000 dojenčkov jih je umrlo 250, v Pristopu j f k Slovenski Nqrodni J* • l J j -s • • • . . 77 ~ ■ Podporni Jodnotf Naročite si dnevnik "Prosveta // Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8 00 na leto; $4.00 za pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co., $9. (K) za celo leto;$4.75 za pol leta; Za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS drvi, plava tudi zlato v močnem lo razžarimo, žari v toku, ko pa se tok le umiri, se zeleni bleščavi, drobci usedejo na dno nad pe- Kaj bom govoril, za kaj vse sek. Lahko se nabere na nekem ijudje uporabljajo zlato in za-mestu vec zlata, lahko se tudi kaj ^ pehlljo 2a njim Brah Bte vec drobcev strne v kepico ali|g0t0V0f kako ga ponekod obli PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Ca. 1727-1731 W. 2)st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba - Cene zmerne - Delo jamčeno k N led i 1 - ' -------- """" ' TELEFONI: CAnal 6-7172—6-717^ a odWh M'ViZ0^: skrbirčuvS žsr£: .......................................} tjain iskali zlato Izpirali sope- pet Se v moderni obliki pojav- E*. PraViMuri 80 f ^ Pravljica o krilatem levu, ki Toda tudi zlata nekoč zmanjka straži po svetu nabrano zlato innato je pesek prazen, ljudje pod zemljo in gradi na njem gredo vsak sebi. Redki so zabo^ svojo moč. Včasih so ga nosili v gateli. , svetišča v preročišca bogovom Tako sc ljudje še niso umirili.. v dar, v zahvalo, v prošnjo za Kes izprali so pesek, toda iskali pomoč, da bi podkupili božan- so gore, iz katerih je prišlo zla- stvo. Koliko je bilo nabranega to v pesek ali pa so izprali pe- zlata samo v starem preročišču sek le na površju, kjer je bil še v Delfih in ko je prišla potrebo, mehak. Mogoče je pa zlato tudi so ga uporabili. Ali niso bili ti spodaj, kjer je pesek že strjen v Delfi neke vrste Narodna banka ZA LIČNE TISKOVINI VSfH VRST fO ZMEJtNIH CKNAH Si VIDNO OBRNITI NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tot. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETARIC SI TISKA PRI NAS Mišica K ran jec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) i k tebi . . Rahlo se ji je iztrgal, _ .. Vseeno kdaj in kakej* objema, ko so njene roke ob ^ "—!! ? UJE*™'-nekoč se je zgodilo, d a tej odklonitvi popustile, sem stopil na to pot in zdaj ne Ustnice je zvila kakor v krču morem z nje. Nimam kam. Jaz in se zagledala predse, ne vidim pred sabo nikake bo- Koren se je vrnil pozno po- £ua, docnosti. Pred nami vojna in poldne. Zofija je DriDravliala l a ? .JX,be^CJ ta nas bo pogoitnila Prav je ta- Lo kavo. Koren jeSal s ^ ^aik^orl usta"^^^ ko naj me pogoltne, zame ni re- sobe, ne da bi odložil aktovko nekdjkrdt odprl usta' a Jlh »P* sltve. Moral bi za celih petnajst "Kako si se odločila?" je vpra-let nazaj. Takrat sem še veroval, šal odločno in jo gledal ostro, takrat sem še imel ideale Od te- . Zakaj mene sprašuješ?" daj pa brozgam samo blato in je odvrnila. Ti se odloči, ne jaz." zdaj samo čakam, da kdo obra- „D .. _ ... . . _ mano do kraja. Rad bi . . ^,UStl * ^ ____ u;__cpk, se je vmešal Smon. ,4Kaj jo boš mučil? Saj se nekoč ni ona prišla k meni ponujat. Ti si prišel barantat. Zdaj pa se dokler ne pridem v službo. Prosim te pa, da se ne opravičuješ in ne kujaš ali jeziš. Povedal sem ti naravnost in te prosim,, da mi naravnost in kratko od-' govoriš: da ali ne." Sušnik, ki je sedel za mizo, bolščal brez misli predse, zdaj pa zdaj posegel po jabolčnici in čuna z izzival svet, samo da bi me bilo prej konec . . . Nikjer se nisem zapletal. tu pri tebi sem se prvič zapletel. Zato ker tudi ti zaprl, ker mu je bilo treba reči le 4,da" ali "ne", snel naočnike in jih brez potrebe brisal, se ozrl včasih po Korenu, pa se spet zagledal mimo njega. Nato je vstal, vzel iz omare denarnico in jo odprl, rekoč: "Dve sto je v njej. Ce ti je sto petdeset dovolj, ti dam." "Saj si vendar prvega dobil plačo," je bleknil Koren začu- brozgaš tako blato življenja. Te- lgraš an«el*kaf" be imam rad, ker morda še san- Koren ni odgovoril Šmonu, kij deno. jaš o lepem življenju. Korena sploh ni hotel videti, pač pa Sušnik ga je pogledal. "Pa ti sovražim, on misli samo na uži- Je st°pil k Zofiji in jo prijel za' menda ne bom dajal računa, vanje, še stokrat bolj ko jaz.— roko rekel 2 drhtečim gla- kam je šel moj denar? S stopet-Pustiva to, Zofija. Poročil se s soni: ' desetimi tudi prideš v Ljublja- tabo ne bom, zdaj ne, ne mo- Zofija, zadnjič te vprašam: no. Ni treba, da se vožiš v prvem rem, ne upam s\. Vendar od tebe si se odločila, zanj ali za- razredu." Koren dalje ni sitna- ne morem. Dal ti bom vse, kar bom zmogel. Glej, tudi zdaj nisem pozabil nate. Pa ne misli, da iz kake umazanije. Ne! Rad \e vidim, če se razveseliš. Na, poglej!" In ponudil ji je zavoj- ril, ker je videl, da je Sušnik Tedaj se je obrnila k njemu in slabe volje. Vzel je denar, nekaj mu rekla odločno, a tudi so- zamrmral in se poslovil, vražno: Zvečer je sedel na vlak in se "Tam je na postelji. Ti si ga odpeljal v Ljubljano. _ _ ^ spravil sem, pa ga ti vrzi ven. I $ele na vlaku je lahko trez- ček. Toda ona se je zavojčka Pa naJ on tebe vrže ven. Lah- neje mislil. Ali je prav storil, komaj dotaknila, pač pa je prije- ko Pa ostaneta oba. Zdaj ko sta aii pa je dodal vsem drugim la njega za roko, rekoč: mi ubila vso čast, mi je vseeno, neumnostim še eno novo?'Ali "Marjan, poroči se z mano.."1 Kupčevala sta zame, umazanca!, pa je bii0 potrebno, da tako o-Zdrznil se je. ona pa ga je Tudl.ti, tudi ti si umazan!" je pravici svoj beg od Zofije? Za- pritegnila k sebi in strastno zaprosila: "Vzemi me za ženo, slišiš? Reši me od tod, iz tega blata. Lahko me kam zapreš, dekla ti bom, sužnja. Ti boš svoboden naprej, nikdar ti ne bom rekla ene same besede. Hvaležna ti bom, če me rešiš od tod." "Ne, ne!" je odvrnil naglo. "Zdaj ne. Preden bi bila poroka, bi ti pobegnil. Ne morem, preveč se poznam. Tako sem prišel praviči svoj beg od Zofije___ kričala v Korena. "Pojdi, če ho- kaj zdaj si ni prav nič več pri_ ceš. pojdi, kamor se ti zdi! Ta kri val, da je pobegnil od Zofije dom si sama plačujem . . in da Se noče več vračati k Sve- Koren je za trenutek prese- temu Ivanu. nečfto gledal, nato je sklonil Dolgo je premleval in delal naposled pa se obrnila k Smonu: je konec nečesa, kar se je vleklo "Kaj še čakaš, kaj se smejiš? strašno dolgo. Izkopal se bo iz Umazanec! Ti si me ubil in zdaj tega strašnega brezna, v kate-se še smejiš! Na!" Zagrabila je rega je bil telebnil. skodelico, ki jo je prinesla za (Dalje prihodnjič) look! | - * . - ■HeVP7 New Medals • •. New Features to brightan your washdays! Nov Westinghouse Laundromat Avtomatičen električen pralnlk • v • ♦ » i »Vsfclwiivno tvhtnico — varliwil vr«t in vod« v> • i Kar xm«cit« p«rilo v avtomatičen pralnik . . . ko J to isto stehtali no tthtnici no vratih prolnika. Tako bost« gotovi ia pravo fcotltino perila v provi količini vodo. borilo bo mitično pre i« to, itplohneno in oprano, mod torn tatom lahko popijoto drugo i k ode lic© kavo. Ni£ v«č potikartja v »tiskalnik ... nič vxdiganfo mokrega perila. Wettinghoute Lowndromat 1-5, $1*9.95 s * \š / Nov Westinghouse t Avtomatičen električen suiilec Vtaknite vtmod — Ni instalaciji* ttrolkovl Vtaknite vimed ... nov VVeitinghoute vtmed »e lahko vtakne kjer koli v stenskem vtikolniku. Ta je popolnoma avtomatičen — naložite ga ... in nastavite . . . potem potablt* nanj! Vtemito ven perilo napol * »uho in pripravljeno to likanje ali popolno sulrtev, ia spraviti. Ako imate avtomatičen suiilec perila, tedaj lahko porote dan in noč . . . de i ali sonco. Westinghouse Automatic Clotho* Dryer Model 0-3 A $199 9S Nov Thor automagičen Gladiron Vom prihrani uro težkega dota, ko imate tvoj modern avtomatičen gladllnik Ta likalnik naredi končno krasno (telo In vse vale likanje jo lahkejfe. Thor Automatic se tloii skupaj in spravi kamorkoli . % . lahko ta premikanje . . . «e polje no kolescih ii sobe v sobo. Pridrviite se modernim hMnim pericam, ki so odpravile teiko pralno delo , . . nabavite si avtomatično opravo ia pranje. Thor Awtomogic Olodiron Model 300-W, $tf.J0 K)% down .., »oko up to 24 months to pay the balance with your Service Sill. Sh tho modom laundry opplioncot at your deator's or our nearest store, PVBUC »mvic« COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS m ---- A Yugoslav Weekly Devoted »• the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC f NO. 2216 EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWEALTH Murderers Fare Better This week we have chosen to give first position in our news columns to the treatment that the courts are giving to the classic American right of free speech. That persons suspected of being communists or ex-communists are mixed up in the business is a matter of minor importance so far as we are concerned. Our interest and our Remember the old gag "Who'll fears are with individual liberty. clean the streets under Socialism?" According to the ruling of a high Federal Court, Americans now That seem» to be a very enivable must tell on themselves in matters affecting thought and principle, job these days even if it doesn't Whe n a Congressional committee asks, "Are you (or were you ever) a communist?" the only legal course is to answer either "yes" or "no." Failure to answer makes one a lawbreaker and is punished by fines and imprisonment. It may seem strange to people with old-fashioned ideas about individual freedom that such drastic action is taken against citizens. For here in the United States even a person accused of murder may refuse without prejudice to answer a question that he believes will tend to incriminate him. However, there is a technical difference in this case. The suspected DO By Henry Jones pay well. New York City had an opening for 110 of these cleaners at jobs paying from $1920 to $2040 a year, and 3,200 lined up to get them, even though there must be a delay of a month or two for mental and physical.examinations, and the printed form specified: "Applicants must be citizens and residents of this state, able to read communists are not being accused of crime They ean not claim fear and write and possessed of $1,12 of incrimination because they are not indicted and because they would' to cover a $1.00 filing fee and the be breaking no law merely by being communists. What harm, then, can come from a commie admitting his status? The answer is social ostracism and punishment by the mob. In the case of communists, the force of government is used as Pontius Pilate used it. No harm is seen, but go ahead and do with communist as you will. We say that's not only contrary to our concepts of freedom and Italy, is soaring. Three apples, three pears and four oranges cost $1.60." Since that's the way supply and demand work out, we wonder if the working stiff in Rome figures it has benefited him, or believes In the NAM slogan "What benefits business benefits everyone." The wives pf U.S. diplomats in Italy are indignant over Acheson's orders that they practice "austere living", during these skyrocketing prices of Holy Year. .... . , ^ r Those Russians must have been twelve-cent statutory cost of the studying capitalism The Associated required notarization." Fur Manufacturers of New York The line-up to get applications City made a deal to swap a dozen in for this job had started the day before, and was led off by an unemployed sandhog who had saved from his relief allowance the $1.12 fairness, but actually dishonest. And if it be argued that the communists and a substantial lunch to enable themselves are so dishonest that the government can not possibly deal with them by honest methods, that is to admit a weakness in our American society that should make other minority groups shudder. It would be easy to arouse public resentment against socialists, or Jehovah's Witnesses—or what have you. And then, after damning them in the public mind, to forbid them even to remain silent would be to expose them to a process of social treatment that would be equivalent to a lynching. We believe we know why a basic right is being abridged in the present instance—and why more rights probably wiir be wiped away in the future. As we see it, communists are worse than murderers in him to hold his place in the long live American minks for a dozen live Russian sable, excepting that both sets would be used for breeding purposes. The swap was made, but now the American Fur Manufacturers squeal that the sables line of men who weren't concerned were live all right, but had been with who would clean the streets sterilized! under socialism, but with what the chances were to get a job cleaning them under capitalism. Says Associated Press: "Red If you want to be more subversive than Sen. McCarthy, how about starting a whispering campaign that all the folks who wear or buy and give sables, are a fifth China put into effect its new mar- column engaged in giving this sup- riage law, which outlaws poly- port to the Stali« Sable Monopoly? ----------- gamy and the sale of women." Now «« the eyes of capitalism's defenders because they are attacking the game isn't that just what wiseacres have " r*m,nd us itself, while murderers only violate o n e of the superficial rules of been warning you right along, that ?er cUbtLlT wrote in his T" the game. ------------these damned reds are out to des- J ,ar> Incidentally, and perhaps significantly, the same behavior charac- j troy the family? terizes Soviet courts in which, we have been told, those who take human life are sentenced to a few years in prison while those who The prees warns also that if you speak against or sabotage the economy are shot. g0 wo|fing around the girls at Where is the capitalist system taking our nation? How many more Thornaby-on-Tees. England, don't freedoms can we surrender without abandoning even a pretense of| call them "sugar." They are sore for April 24, 1943: "This fellow Vansittart is really worth his weight ' in gold \p our propaganda. After the war a monument ought to be elected to him LITTLE LI Tlll.lt By JOHN PAIN* "Pop" said Little Luther, "frankly, I'm discouraged. Business is just awful. We're losing money." "Well, now," said Mr. Dilworth, "let's examine the situation. I see by the Wall Street Journal that the lemonade business is enjoying an upward trend from coast to coast. Maybe you're doing something wrong." "I don't think so. We've got a swell location, right near that traffic light on the main highway leading out of town, and Scoopy Fleigenheim's old man painted us a %>ig sign, and we use nothing but the best lemons, and lots of sugar, and we even throw in some cherries, and all we charge is a nickel." "You might as well give the stuff away," said Mr. Dilworth in disgust., "The best lemons, sugar, cherries, a nickel! You sound like a idiot." "But, Pop, you need lemons, sugar and cherries for lemonade. What else can we use?" "What else?" cried Mr. Dilworth. "Jerk! You're giving them water, aren't you?" "Yes, but Pop, everybody knows water is free. . ." "Nonsense, you're performing a public service. Did anybody else think of standing near that traffic light and providing the public with water? No, nobody but you. It's your own brilliant, exclusive, patent-pending idea. Are you going to give away an idea like that for democracy?—Reading Labor Advocate. somewhere in Germany with the nolhing-> inscription: To the Englishman j But. Pop" said LUtle Lutlu r AMERICAN TRAGEDY PROVES NEED FOR HEALTH INSURANCE Article in Big Magazine for Women Cited as Case for Prepaid Care WHOLE FAMILY STRICKEN crippling cyst back of his knee A bone specialist was needed, but the family's hospital insurance didn't cover that. Driven to Charity Then "the roof fell in." Merrill because they come out of the jam I " «»Ji»nn»n factories at night covered with the rlE?. neatest service .the whoIe ldea was lo ^ lemon stuff Now wnnMnt it Ko t0 ^ Ger™n the stuff. Now wouldn't it be better sense to provide showers and a change of clothes for work? If it was integrated with a modern sugar refinery it would even pay to soak the workclothes and run lost his job. His employer reluct- the water through the raw sugar antly explained he had to "cut ex- wash, so there would be no waste penses " The family had a grand i of sugar — and no matter what its total of $93 in savings. It looked. history it would all come out like they would lose their home chemically pure and clean sugar.; and all their possessions to pay enormous medical bills. So the new head of the U. S. They were saved fr6m that fate Chamber of Commerce, Otto Sey- only because neighbors, friends and forth, is the former president of the Merrill's associates in the American Grand Rapids, Mich., AFL Trades QDncAr/