DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: .Gorice, Riva Pia^zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 11 Trst-Gorica, 15. niarca 1957 Izhaja vsak petek Stalin v novi slavi Kriza mestnega podjetja ACEGAT je pognala na rob prepada občinski svet Ne ve se — in verjetno se ne bo nikdar .zvedelo — kdaj in kako je umrl Josip Visarjonovič Stalin. Uradno velja 5. .marec 1953 iza datum njegove smrti. Lanska obletnica Stalinove smrti je padla na. manj kot en. mesec po slovitem XX. kongresu sovjetske KP, na kateri je Hruščev bral svoje poročilo, s katerim je razkrinkal Stalina kot .krvi žejnega, diktatorja! in nenormalnega, človeka. 'Zato s«? o tej obletnici ni pisalo, noben .sovjetski list ni omenil Stalina, in nihče ni čutil pogrebe, da bi se zaradi tega opravičeval. Bilo je očitno, da je v zraku nekaj velikega, čepra.v je svet .zvedel za vsebino Hruščeve,ga referata šele 4. junija, in to s posredovanjem, zunanjega ministrstva Združenih držav. Letos, po komaj enem letu, je pa položaj očitno drugačen. V sovjetskih listih sicer še ni bilo velikih spominskih člankov, vendar je značilno, da je glavno partijsko glasilo in največji dnevnik Sovjetske izveze na. 5. marca objavil knjižno o-ceno nekega novega zvezka Marxovih in Engelsovih del, v kateri je med drugim zapisal: »Komunistična stranka je vedno smatrata in smatra tudi danes J. V. Stalina za odličnega revolucionarja, predanega teoretika marksizma - leninizma, in za, velikega organizatorja.« V moskovski »Pravdi«, ki ne objavi, prav nič zgolj sučajno, temveč ima vse, kar je v njej natiskano, svoj .točno določeni namen, ima takšno priznanje Stalinu, in to prav na obletnico njegove smrti, velik pomen. V ostalem .se je pa tudi Hruščev že premislil. Medtem ko se je v svojem lanskem poročilu na kongresu norčeval iz Stalinovih strateških sposobnosti ter mu j.e celo bistro, in jasno očital, da ,ni pod-vzel nobenih pravočasnih ukrepov proti grozečemu nemškemu napadu, je isti Hruščev letos 18. februarja že hvalil Stalina, da je »vodil Sovjetsko, izvezo k zmagi nad nacistično Nemčijo«. Stalini je res lahko zadovoljen. V strahu iza lastno kožo in za usodo sistema, v katerem imajo svoje položaje, moč in pomen so njegovi nasledniki po komaj pičlih dvanajstih mesecih že uanatoild svoje, pa čeprav še tako resnične in morainq utemeljene obtožbe. Tako je Stalin danes v Kremlju dejansko rehabilitiran. ‘Ne zato, ker bi bil drugačen kot so mu očitali, temveč prav zato, ker je bil .takšen, ker so tudi. njegovi, nasledniki uvideli', da se brez nasilja ne morejo obdržati. Sepilov prevzemu imube^dmom Umik Sepilova s položaja zunanjega ministra Sovjetske .zveze je sprožil razne domneve, o katerih smo že poročali. Tisti, k£ so hoteli videti v tem njegov pai-dec, so se pa zmotili. Vsaj. tako bi sodili po prvih nastopih" SepilovS.Vmovein svoj-sitvu tajnika Centralnega komiteta komunistične partije SZ. Videti je namreč, da so mu zaupali izredno delikatno in važno nalogo, da vnese red v ideološko vrenje med sovjetsko inteligenco, -ki je s svojim kritičnim mišljenjem začela že izpodko- IZ bližan jem »marčnih idej« se je živčnost med madžarskimi komunističnimi poglavarji povečala. Kadarjeva vlada je sklenila preklicati svojo uredbo glede proslavljanja današnjega 15. marca, ki ga je pred časom oklicala za državni praznik. Tako bo uradno obletnica marčne revolucije 1. 1848 navaden delavnik. Vlada je za današnji dan omejila železniški' in avtobusni promet med Budimpešto in podeželjem, da bi tako preprečila priliv podeželja v mesto. Poleg .tega so oblasti .ustavile izdajo vizumov za o-bisk Madžarske.. Tujim časnikarjem, ki so jim vstopne vizume že zagotovili, so v zadnjem trenutku izdajo dovoljenj odrekli. Tudi spremljevalnemu osebju. Mednarodnega rdečega križa so pni prestopu meje delale oblasti velike težave. Popolnoma negotovo je, ali se madžarski komunisti in njihovi, sovjetski gospodarji y resnici iboje -novih izgredov na. današnji 15. marec. Zelo verjetno je namreč, da so si komunisti sami izmislili krilatico »MUK« — marca bomo spet .udarili —, da .bi lahko opravičili svoje .barbarske postopke pri trebljenju svojih, nasprotnikov. V Budimpešti so te dni trosili letake z naslednjo vsebino: »Deset .zapovedi 23, madžarske osvobodilce«. — 1) Bodi zvest duhu revolucije, visoko, drži njene ideale in. veruj v zmago in svobodo. — 2) Ne laži niti z besedo niti z dejanjem in .zavračaj laži drugih. Vzpodbujaj omahljivce! — 3) Ne spravljaj v nevarnost rojakov z neprevidnm besedičenjem, ki j«; lahko tudi denunriacija. — 4) Pomagaj ■zatiranim, po potrebi tudi z množično akcijo. — 5) Odrekaj državi svojo pomoč pavati edino,zveličavnost vistousmerjene režimske ideologije. Z govorom, ki ga je imel .na kongresu Sovjetskih umetnikov, je Sepilov zajadral popolnoma v vode zloglasne »ždanovščine«, ki je dobila svoje ime po Zdanovu, neusmiljenem in nedostopnem Stalinovem usmerjevalcu Ur metniškega in duhovnega življenja v Sovjetski zvezi- Tudi Sepilov dopušča namreč samo »socialistični realizem« kot e-dino umetniško strujo, ki ima pravico, na obstanek v komunistični družbi. Kot tak je napovedal boj »moderni umetnosti Zahoda«, kajti sovjetskim umetnikom morajo biti vsakdanje življenje, boj in, delo sovjetskih ljudi glavne teme njihovega ustvarjanja. Vse kaže, da se je sovjetski režim, po kratkih letih »odjuge«, v katerih so sprva boječe, nato pa1 vedno pogumneje pognale kali. razne umetniške smeri, zdaj odločil, da znova uveljavi kulturno politiko Stalinov,ske »Gleichschaltunge« — »vistousmerjenja«. Novi kulturni diktator tega obdobja, v kolikor se bo Kremlju posrečilo, da ga uresniči, pa bo Sepi-lov, kateremu je s tem zaupana vse prej kot .skromna in nevažna naloga. Od obvladanja razumnikov, posebno pa novega rodu akademske mladine, je vendar odvisna nadaljnja usoda sovjetskega režima in z njim samega komunizma, ki se zvija v nevarnih krčih notranjih težav in idejnih protislovij. Potem, ko je Izrael izpolnil svoje obljube, ki jih je dal Združenim narodom iter je umaknil svoje čete iz Gaize in s področja ob Akabskem zalivu, je prišla vrsta na Egipt, da dokaže, kako spoštuje oblast Združenih narodov in kako j.e pripravljen sodelovati ,za ureditev preostat iih .sporov. Mnogi tuji opazovalci so v splošnem napovedovali,- da .bo-Naser postal popustljivejši. Podobni glasovi so prihajali tudi’ iz Londona. Saj egiptovska diktator ni do-segel malo: ne da bi sam, e lastnimi oboroženimi silami k temu kaj pripomogel, je zgolj s prizivom na Združene narode prisilil Britance in Francoze, da so prekinili svoj oboroženi nastop in se umaknili z egiptovskega ozemlja; isto so morali zdaj storiti Izraelci, ne da bi za to dobili kakšna otipljiva in sigurna jamstva..Cela vrsta ladij in strokovnjakov na mednarodne stroške čisti Sueški prekop. Skoro nihče več ne omenja, da je vendar Egipt, s svojimi več let trajajočimi kršitvami mednarodnega prava in obvez, dejansko tudi sam prispeval k nastanku napetosti,' iz katere se je nato rodil napad. To je veliko. Cas bi torej bil, da prispeva tudi Naser svoj delež .za boljšo An trajnejšo ureditev razmer na Bližnjem vzhodu. .Kdor je pričakoval kaj takega, pa ni računal - posebnim razpoloženjem diktat, torjev, katerih slaba stran je, da ne po- pri preganjanju rojakov. — 6' Bori se proti vsakemu poizkusu za poniževanja našega duhovnega zadržanja. Zavračaj namišljeno znanost, krivo .umetnost in potvorjeno literaturo! — 7) Z, vsemi silami se poteguj za resnično demokracijo v delavskih svetih, sindikalnih organizacijah in drugih izvoljenih ustanovah, prav tako tudi za svobodo govora in kritike. —; 8) Zavzemaj se za .neodvisnost in koristi kmečkega sloja. — 9) 'Prepričuj poštene častnike milice, državne tožilce, sodnike in civilne uradnike, da svojo oblast izvr-, šujejo v ljudsko korist in ne v korist teroristov in izkoriščevalcev. — 10) Prepričuj svobodoljubne komuniste, naj ne bodo orodje stalinovskih reakcionarjev, pač pa naj se uvrstijo .na .stran tistih, ki so prisegli svojo .zvestobo socializmu. Tako je radio Budimpešta oznanjal, da so v Saolnoku. odkrili. »tajno organizacijo«, ki da je nameravala organizirati »pohod na Budimpešto« z oboroženim izzivanjem. Fantastična obdolževanja kažejo, da so si zelo verjetno ta »pohod« 'izmislili sami komunistični zarotniki proti svobodoljubnemu prebivalstvu.. Tajna policija komunistične strahovlade je dan .in noč na nogah in .zasleduje zlasti dijaštvo in mladino sploh. Ječe se.spet polnijo dan . in noč. Kremeljski režiserski strokovnjaki so, . storili vse, da bi že vnaprej, .zatrli vsak , glas svobode in zadušili vsak plamenček, Iri b,i zagorel pod pepelom žerjavice, ki na Madžarskem še vedno tli. V.es svobodni svet na današnji da.n o-: brača svoje .oči proti Madžarski in. ves ita svet je s svojimi, željami in voščili na .strani zatiranega ljudstva. Občinsko industrijsko podjetje A.C.E. G.A.T. je postalo pasivno že leta. 1953. .Dohodki ne krijejo več stroškov. Proračun .za 1. 1957 je izkazoval preko milijardo lir primanjkljaja. Občinski svet je ta primanjkljaj .na predlog občinskega odbora znižal na 606 milijonov. .Zaradi tega znižanja je upravna komisija ACEGAT-a podala ostavko. Toda .upravni odbor, kot nadzorna oblast, je znižanje odobril in dal občinskemu svetu prav. 'Na seji 12. marca je imel občinski svet v prvi točki dnevnega reda vizeti na znanje sklep u-pravnega odbora o odobritvi znižanja primanjkljaja v proračunu ACEGAT-a na 606 milijonov. V 2. točki dnevnega, reda je predla.gal obč. odbor sklepanje o zvišanju tarif ACEGAT-a in v 3. točki dnevnega reda je bilo na yrsti imenovanje nove upravne komisije .za podjetje Ace-gat. Ta komisija naj bi bila sestavljena od 5 članov iz vrst strank, ki tvorijo občinski odbor, to so demokristjani, socialni demokratje in republikanci, in dva člana naj. bi pripadala, strankam izven občinskega odbora. Potemtakem bi bila tudi ta nova komisija izra.z raznih političnih strank, ne pa strokovnjakov - tehnikov. Mi pa smo že neštetokrat naglasili, da je mogoče trajno sanirati in spraviti v gospodarsko so sile Združenih narodov zasedle Gazo, že so začele težave. Egiptovski »prostovoljci .smrti« so spet začeli vdirati na .izraelsko ozemlje. V .sami Gazi je bilo ubitih nekaj. Arabcev, ki so v dneh okupacije sodelovali z izraelskimi oblastmi1. Razvile so se demonstracije, ki so jih sile Združenih narodov komaj obvladale. Morale so uporabit isolzil ne bombe im streljati. Poveljnik' šil OESK pravi, da sbi imela pogum vzeti resno to podjetje v pretres in vpeljati vse one preuredbe, ki so edine v stanju, da se enkrat za vselej Acegat postavi na lastne noge in živi od lastnih dohodkov, kot se to spodobi industrijskemu podjetju. Dokler ne bo zmar galo pri občinskih svetovalcih to prepričanje, so zaman vsa razpravljanja in vse dolge seje o .krpanju Acegata. Uprava podjetja mora sloneti’ na gospodarskih temeljih in voditi podjetje po gospodarskih vidikih. Ali politične stranke se te gospodarske resnice nočejo, zavedati tudi :iz obzirnosti do svojih volivcev določenih skupin. Seja 12. marca je .trajala od 6 in pol zvečer do skoro polnoči. Najprej se je razpravljalo o predlogu svetovalke Gru- ožine ob vhodu v zaliv doslej onemogočali, da* ibi ga uporabljali. Ali bodo zdaj pristali .na svobodo plovbe po Akabskem zalivu, kakor so to zahtevali Izraelci? Tudi na to Kairo še ni dal odgovora, v kolikor se ne smatrajo za odgovor grožnje, ki jih je izrekel .tamkajšnji radio. Vsi problemi, ki jih je treba, po umiku Izraelcev z egiptovskega ozemlja rešiti, so se .torej zadaje dni»mt>čno zapletli. Nar petost, ki je dosegla v nedeljo svoj višek, je ta teden že .začela zopet popuščati, potem ko je takojšnje diplomatsko posredovanje in delovanje dalo. svoje prve rezultate. Naser je .sklenil, da zaenkrat ne pošlje svojega guvernerja v Gazo, tamkajšnjo upravo bodo pa najbrž rešili na kompromisni način, po katerem bodo oddelki OZN izvajali samo nadzorstvo ob demar-; kacijski črti. Prej ali slej bi itak moralo priti do tega, kajti celo Izrael je izjavil, da nikdar ni zahteval internacionalizacije Gaze, pač pa le, da ostane to področje pod mednarodno upravo, vse dokler se dokončno ne .uredijo odprta vprašanja med Egiptom in Izraelom. Najtrši oreh bo vsekakor ureditev plombe skozi Suez. ški prekop. Pri tem zopet nihče ne odreka Egiptu njegove prav.ice do vrhovnosti nad tem področjem, potrebna so pa učinkovita jamstva tako za zavarovanje svobodne uporabe te vodne poti za ladje vseh držav. Jutri prispe na obisk v Rim podpred- 1 sednik Združenih držav Richard M. ‘Ni-xon. V Italijo prihaja iz Afrike, kjer se | je kot vodja ameriške delegacije udeležil slovesnosti ob proglasitvi neodvisnosti nove države Ghane. Vkljub svoji mladosti, saj je rojen komaj leta 1913, je Richard M. Nixon danes ena najvidnejših osebnosti ameriškega javnega življenja. Tega svojega slovesa ni dosegel samo z izvolitvijo za podpredsednika, ker je imel že pred tem za. seboj eno poslovno dobo v senatu In dve zako; nodajni dobi v poslanski .zbornici. Otrok skromnih staršev je bil Nixon vedno odličen dijak ter je že na univerzi pokazal svoje voditeljske sposobnosti. Bil je predsednik študentovskega kluba. Ko je leta 1937 končal svoje pravne študije, je bil pet let odvetnik. To prakso je prekinil leta 1942, ko se je prijavil k vojaški službi v mornarici. .Sodeloval je pri nastopih v drugi svetovni, vojni, se izkazal in po štirih letih je dosegel čin kapitana korvete. Politično se je Nixon začel udejstvovati leta 1946, ko so ga pripadniki republikanske stranke v Los Angelesu, nagovor rili, naj kandidira za njihovega, poslanca. Bil je izvoljen in komaj po dvoletnem delovanju v poslanski zbornici je bil že smatran za enega izmed desetih .najpo-j memfanejših mladih Američanov. Kot član komisije poslanske zbornice za pomoč tujini je leta 1947 prišel v Evropo, kjer se je posebno posvetil študiju takratnih gospodarskih problemov Grčije, Italije in T.rsta. Po povratku v Združene države je sodeloval pri sestavi poročila, ki je vsebovalo razne predloge v zvezi z uresničenjem Marshallovega načrta. Leta 1950, ko mu je bilo komaj 37 let, iber - Benco, da se na.} menja vrstni red, tako da bi se poprej imenovalo novo u-pravno komisijo in šele nato glasovalo o povišanju tarif. O tem predlogu svetovalke Gruber -Benco se je razpravljalo od 6. :in pol do skoro 10. ure zvečer. Končno je prišlo do izjav o glasovanju. Komunisti so izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali, ker je občinski odbor postavil zaupnico na izid .glasovanja v smislu, da bi moral odstopiti, če bi .bil sprejet predlog Gruber -Benco. Obč. svetovalec dr. Josip Agneletto je izjavil, da je on v svojem govoru o proračunu Acegata. naglasil, da. je mogoče sanirati ACEGAT samo, ako se spremeni dosedanji način uprave in. se uvedejo v upravo izključno gospodarski kriteriji. Nova komisija, ki naj bi se imenovala, bo zopet le politična komisija, To ne bo .komisija tehničnih izvedencev, kakor je dr. Agneletto predlagal, ampak 'bo hodila po stari poti in se držala starih načel. Zato nam taka komisija ne nudi nikakih jamstev za trajno ozdravljenje občinskega podjetja. Zato je dr. Agneletto izjavil, da. se bo in se tudi je glasovanja vzdržal. Predlog Gruber - Benco je bil odbit s 26 prati 16 glasovom. Za predlog so glasovali misini, monarhisti, liberalci, UP, MEN in Teiner. Nato je pričela razprava o 2. točki, o zvišanju tarif Acegata. Komunisti in misini so že prej izjavili, da bodo glasovali proti zvišanju. Komunisti so še predlagali, da naj ves primanjkljaj krije Rim. Demokristjani in ostale stranke v občinskem odboru so se postavili na stališče, da ni mogoče dobiti kritja za deficit 606 milijonov lir brez povišanja tarif; prav tako ni mogoče misliti na sprejem zahtev uslužbencev Acegata, če se tarife ne zvišajo. Tudi glede te točke je občinski odbor izjavil, da bi imela, odklonitev zvišanja za posledico demisijo odbora a. vsemi neprijetnostmi, ki iz tega lahko sledč. kot raizpust občinskega sveta, imenovanje komisarja, nove volitve itd. Vse to ni spremenilo zadržanja opozicije, ki je z 31 gla-swj,.prati ,,3i> _ dajatve podjetja ACEGAT. Za predlog so glasovali KD, iPSDI, RI, proti pa so glasovali: KP, UP-PSI, N1SL, MEN, USI, PNIM, vzdržala sta se Gruber - Benco in 'Novelli; dr. Agneletto je ob 10-ih zvečer zapustil sejo, ker je videl, da. nima, niti-obč. odbor niti opozicija namena izvesti/ pri upravi Acegata one spremembe, ki bi dovedle do končne, trajne sanacije tega važnega občinskega podjetja. Delavski nemili v ČettoslovaShi Glasilo češkoslovaške komunistične partije »Rude Pravo« je te dni poročalo o ponovnih delavskih demonstracijah, do katerih je p*4He> v velikih jeklarnah*»Molotov« v Trinegiu pri Ostravi. Delavci so demonstrirali zaradi slabih razmer v delavnicah, ki so vedno polne dima in prahu. !»Rude 'Pravo« pripominja, da so se delavci pomirili, ko je ravnateljstvo jeklarn namestilo potrebne čistilne naprave. je N ixon postal senator. Bil je najmlajši senator republikanske stranke. Udejstvoval se je v senatni komisiji iza delo. Ko se je leta. 1952, kot člariTcalifomijske delegacije, udeležil republikanske konvencijo) na kateri so izbrali Eisenhovverja .za predsedniškega kandidata, je Eisenhower ponudil Nixonu, naj, sprejme kandidaturo za podpredsednika. Nixon je sprejel in z veliko večino glasov je. bil tudi izvoljen. Takoj se je izkazal kot odličen in dragocen sodelavec predsednika, tako da je ihil leta 1956, vkljub odporu nekaterih vplivnih strankinih članov zopet postavljen za kandidata za isto mesto ter so ga volivci v tej njegovi funkciji tudi potrdili. (Nixon je poročen že od leta 1940 in ima dve hčerki. Velja za odločnega protikomunista, zagovornika svobode narodov ni demokratičnih ureditev. Ocene satelitskih armad Vrhovni poveljnik armad Varšavskega pakta, general Konjev, je v okrožnici, 'ki jo je naslovil na generalne štabe satelitskih držav, ostro grajal »nedisciplinirano zadržanje« satelitskih držav. »V slučaju potrebe — pravi vrhovni poveljnik — je poljska armada nezanesljiva, ker izkazuje najvišji odstotek ubežnikov, 9 odstotkov. Madžarska armada je dejansko razpadla. Znatne dele. bolgarske in romunske armade so morali razorožiti zaradi njihovega zadržanja med madžarsko revolucijo.« Konjev se nadalje pritožuje nad češkoslovaškimi vojaki, med katerimi so njego- vi vohuni našteli največ kazenskih prestopkov vseh satelitskih armad. O vzhodnonemški vojski, pa pravi, da je polna »notoričnih pijancev«. 15. marec na Madžarskem „MUK“ - Marca bomo spet udarili - je geslo upornikov Mir ob Suezu zopet v nevarnosti Zagotovila diktatorjev nimajo nobene veljave - Značilno zadržanje jugosl. odreda znajo mejd svojim- stremljenjem. Komaj Podpredsednik ZDA v Rimu VESTI z GORIŠKEGA Seja goriškega občinskega soeta Pretekli petek zvečer, 8. t. m. se je nadaljevala seja goriškega- občinskega sveta,-katere sta se .udeležila -tudi , naša svetovalca dr. Sfiligoj in dr. Kacin-. Zal je tretji naš svetovalec, g. dr. Birsa, še ved- oio doma bolan m se se j ne more udeleževati. Pa upamo in želimo, de bo v kratkem okreval in -da se njegova odsotnost ne bo preveč zavlekla. (Na petkovi seji- so izvolili novo davčno -komisijo prve stopnje, v katero pa ni prišel noben Slovenec. Demokristjani so namreč volili raje monarhista, odvetnika-Fedranija, kot pa kakega slovenskega katoličana. Se ,na- isti seji je Pedroni glasoval proti prispevku cerkvenemu pevskemu zboru goriške stolnice in štandreške Župnije! Ob tej priliki obujamo spomin na dogodek iz prejšnjih let, ko se je eden o-d, tedanjih naših svetovalcev vzdržal glasovanja, ko je ši-o .baje za zgradbo cerkve istrskim izseljencem -na- -Rojcah, -ker je u-pra-v.ičeno sumil, da bo to v škodo Slovencev. No, zgodilo -se je, da je gospod škof omenjenega slovenskega svetovalca ob prvi priložnosti pokaral, češ da se katoliški človek ne sme v nobenem slučaju vzdržati .glasovanja, ko gre za cerkveno stvar. Povedal pa -je- gospod škof -tudi to, da ga je o stvari obvestil »neki demo-k-ri-stjanski parlamentarec. Radovedni smo, ali bo kateri od vneti-h demokristjenskih katolikov gospoda škofa seznanil tudi o razpoloženj-u monarhista- Pedron-ija do cerkvenih -zborov in demokris-tjanskih svetovalcev do Pedronija samega!... Nato so svetovalci odobrili nakup 2Q tisoč kv. metrov zemljišča na Rojca-h za 15,220.000 li-r, ki -bo lahko služilo za zgradbo stanovanjskih hiš, in še odkup 141 kv. m, po 1.000 lir meter, zemljišča solastnikov Moze-tič, ki bo služilo za podaljšanje ulice Roma- do- trga pred občinsko palačo. »Svet pa je potrdil tudi sklepe odbora, ki zadevajo pojače-nje razsvetljave po raznih uli-cah in v Standrežu. Svetovalec dr. Sfiligoj- pa je v imenu svoje skupine prosil odbor, naj poskrbi za- bolj-šo razsvetljavo po cesti v Grojni, kjer se dogajajo pogosto nesreče in koder sedaj vozijo -ko-ri-ere v S-teverjan in nazaj, ter »tudi na Tržaški cesti do Komelove ceste i-n povsod po Standrežu. Za razširitev občinske palače so potrebni še novi stroški, ki jih je svet -odobril, in še 2,400.000 lir za greznice- na trgu Battisti. Po razpravljanju in odobri-tvi še nekaterih drugih -točk dnevnega reda je bila seja zaključena. Dr. Sfiligoj pa je takoj spomnil župana na dogovor občinskega sveta, da se bo ob zaključku te seje -določilo posebno sejo za razpravljanje o re--gionalni- avtonomiji. Zupan pa je dejal, da »bo moral sklicati v kratkem novo sejo, na kateri -da se- bo tudi zadevno razpravljalo. Upajmo, da bo to držalo!... VESTI IZ SOVODENJ Titovska »Soča« ie poročala 14. decembra, dva dni pred volitvami, da je pristojno ministrstvo postavilo v proračun za leto 1957 tudi stroške za asfaltiranje sovodenjske ceste. Pred kratkim pa sta »Soča« in »Novi list« poročala, da je ministrstvo prošnjo za asfaltiranje naše ceste odbilo. To protislovje kaže, da. je bilo poroči- lo od 14. decembra le slepilo za- naše so-vodenjske volivce, kaj-ti postavke v proračun« na moči vnesti, če prošnja ni bila ugodno rešena. Takih potegavščin, kot jih prinaša- »Soča«, So voden jci ne bomo kar tako prebavi jaili!1... V soboto 2. t. m. smo imeli v vasi kar dve jooroki v eni družini. Poročila sta se -g. Rudi Cav-dek, ki je vzel »za nevesto gospodično Manijo Kogoj, iz Rupe, in njegova sestra gdčna. Danica Cavdek z g. Silvanom Kocjančičem iiz Podgore. Novi-m-a paroma vaščani iskreno čestitamo in želimo vso srečo v novem življenju. VESTI IZ ŠTEVERJANA V soboto 9. t. m. »se je pri nas vršila občinska seja, -na kateri so izvolili volilno komisijo in odobrili nekaj manj važnih točk dnevnega reda. Zupan je na »seji poročal, da avfoprevozno podjetje 'Ribi ne more ugoditi prošnji občinskega sveta, »da bi »kariera vozila ob nedeljah tudi ob 10. »uri zvečer, zaradi pomanjkanja bencina in je ministrstvo zato prepo» vedalo otvarjati nove proge in večati število voženj. V ponedeljek 12. t. m. se je smrtno po- nesrečil domačin Dornik Jožef, star 56 tet in bivajoč v Steverjanu, Križišče 17. Iz pritličja- je hotel po stopnicah v prvo nadstropje, ko pa je -na- vrhu -stopnišča spodrsnil, je pačtel z višine pet metrov na dvorišče. Zadobil je hude poškodbe po glavi -in po .telesu. Prepeljati so ga mora- li v goriško bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Težko prizadetim sorodnikom naše sožalje. Lepo vreme vabi na delo Lepo vreme je naše »briške kmetovalce zbudilo iz »zimskega zatišja in spravilo na veselo delo. Ze v zgodnjih urah so naši kme-tje na delu in kar prijetno se sliši ropotanje vozov, poganjanje živine, naglo hojo kopačev itd. ■Nekateri se pomikajo proti nižini, v, Furlanijo na njive, drugi -gnojijo brajde, tretji kopljejo, obrezujejio trte, pripravljajo les »za- vinograd in drugo. Vozila in sploh poljsko orodje je različne vrste, -tudi moderno. To pomeni, da naši kmetje napredujejo! Le »z razpečavanjem vina naši kmetje niso zadovoljni. Ni trga in pridelek zaostaja v kleti. Trgovci sprašujejo le po vinu boljših vrst. Zato ,se je treba odločiti za očiščenje in slabše vrste kar iztrebiti in ji-h naidomestiti s plemenitejšimi! Le na- ta- način se bo mogoče usp>ešno boriti s -konkurenco, saj izbrana briška vina slovijo po vsej »bližnji in -daljni oko-»lici. SETEV DETELJE — Na splošno je pri nas navada, da- sejemo deteljo med pšenico. Tak način setve ni prav najboljši,- ker 'bo. detelja le slabo »uspevala med pšenico, ki jo v -rašč-i zadržuje. !Pa saj je tudi razumljivo. Mlada-, nežna- rastlina — detelja — sejana 'tudi -na poleglo, -trdo ■zemljo, ne more zrasti v krepko rastlino, kjer že -raste -dr.uga -starejša rastlina — pšenica. Bohotna- deteljišča pripravimo na la način-, da sejemo istočasno oves in, deteljo. To delo pripravimo ob sedanjem času. .Zlasti je letos zemlja v ta na-men naravnost idee-lna. Ovsa -ne posej»e-mo -na gosto in 'tudi je oves rastlina, ki -uspeva v vsaki -tudi najibolj skromni zemlji, 'ker nima posebnih zahtev »za življenje. Tam, kjer hočemo postaviti de-teljišče, zemljo preorjemo. Ce je »zemlja težka-, kepasta, »t. j. mokra ali ilovnata, jo -takoj pobranamo. Ce je rahla, pa je ni- t-reba -branati pred setvijo. Na tako pripravljeno zemljo potrosimo -umetna- gnojila in nato zopet prevlečemo z bran-o. Ko smo vse to opravili, posejemo oves z roko ali s se-jalni-kom; če ročno sejemo, bomo oves za-branal-i. Nato posejemo deteljo »in zatem vmesno travo »laško Ijulj-ko« ali »francosko pahovko«. Prva, -se italijansko imenuje '»Righet-ta«, -druga pa .»Alti&sima«. Vmesno -t-ravo -sejem-o zato, ker nam o»h deževnem vremenu 'bolje obrodi, ob suši pa daje detelja večji pridelek. Ko smo posejali, zabra-namo seme. Kot umetno gnojilo bomo rabili »PKN, Provincialni svet razpravlja o regionalni avtonomiji na posebnih sejah V soboto 9. t. m. je gorički provincialni sve-t začel razpravljati na posebnih sejah -o regionalni avtonomiji. Navzoči so »bili vsi svetovalci, razen -enega odbornika. Važnost in zanimivost -tega vprašanja pa sta privabili v -sejno dvorano ne le mnogo zastopnikov -tis-ka, ampak tudi veliko število občinstva, največ izobražencev in strokovnjakov. 'Prvo razpravo je dvoril predsednik dr. Culot, ki je orisal kratko .zgodovino vprašanja regionalne avtonomije in »izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se danes vel-ika večina strank, ustanov in- -krogov strinja, da se deželna avtonomija izvede, ker vsi pričakujejo, da nam bo prinesla kaj dobrega- i-n -koristnega-. Na osnutku regionalnega statuta pa se dr. Culot ni mogel še ustaviti, ker ga je prejel šele pred nekaj minutami in ga- ni še preučil. Ko} za predsednikom dr. Culotom je imel besedo krščanski demokrat, svetovalec »Cocianni. ki je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da stojimo -tik pred uvedbo regionalne avtonomije, ki nudi vse pogoje, da bo koristna in blagodatna. Srčno je želel, da bi -ta avtonomija zadovoljila vse prebivalstvo avtonomne dežele, da se -bodo o njeni -umestnosti in upravičenosti prepričali »tudi tisti krogi, ki so ji še danes močno nasprotni. Kot izvoljeni preds-tavnlkt »ljudstva-, je dejal g. Cocianni, morajo provincialni svetovalci »zadevo razpravljati do dna, po-učiti javnost o važnosti tega» novega- -upravnega- -telesa, ki nastaja, in sprejeti -tudi vso odgovornost pred javnostjo. Prav »zaradi tega naj -bodo raz’prave v provincialnem »svetu stvarne, predlogi pa- »konkretni- za boljšo bodočnost naše dežele, zlasti v gospodarskem oziru, -k-i se mora izboljšati. Za Cocianni jem je imel besedo komunistični svetovalec Poletto, ki je 'razpravljal skozi eno u-ro in četrt. Spustil se je v podrobnosti posebno v gospodarskem o-ziru in izrazil željo, da bi delavci dobili zastopstvo v finančnih in gospodarskih podjetjih in odborih. Poudaril je važnost poljedelskega vprašanja pri nas, ki ga- je treba temeljito preučiti in rešiti. Pokazal je ugodnosti, ki so ji-h že izvedene -deželne avtonomije s posebnim statutom v -Poadižju, na Siciliji in v Dolini Aosti prinesle, in trdil, da so te izkušnje jamstvo »za -uspeh regionalne avtonomije tudi pri nas. Izjavil pa se je v imenu svoje stranke za sedež regionalne oblasti v Trstu, -medtem ko na-j- bi V»idem bil sedež odborov, zlasti poljedelskega. -Poudaril je potrebo, da se ustanovi tudi provinca Pordenone NOVICE IZ SLOVENIJE SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM , Na spomladanskem zagrebškem velesejmu bo, proti pričakovanju, prisotna »tudi Italija. Ta se bo ve-lesejma -udeležila po prizadevanju Italijansko-jugo-slovans»ke trgovinske »zbornice v Milanu, »kateri je »uspelo dobiti od ministrstva za. -zunanjo trgovino pristanek za udeležbo na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. Iz Beograda poročajo, da se Američani pogajajo z upravo zagrebškega velesejma glede ameriške udeležbe na jesenskem velesejmu. Pogajajo se tudi za graditev a-meriškega paviljona na tem velesejmu, Paviljon bi obsegal 3.000 kv. metrov, poteg tega pa bi rezervirali za Ameriko 20 ■tisoč k v. metrov. Pole,g Američanov bodo tudi Vzhodni Nemci gradili »svoj paviljon, in sicer na površini 2.000 kv. metrov, a- »na- prostem so si rezervirali še 1.000 kv. metrov. Tako bo število držav, ki imajo svoje paviljone, naraslo na 11; za ostale- države bo -u-prava velesejma zgradila »paviljon narodov«, -ki naj bi obsegal 10.000 kv. metrov površine. AVTO IN MOTOR KOT DARILO Zvezni izvršni svet v Beogradu je sprejel uredbo o olajšanju uvoza a-vto-rnobilov in motorjev iz tujine v obliki darila. Privatniki, ki bodo uvozili avtomobile do. 1500 kub. cm, bodo morali plačati carino v znesku 40 odstotkov od kupne cene v tujini. K temu je treba dodati še stroške za prevoz do jugoslovanske meje. Za avtomobile nad 1500 -kub. cm znaša carina tuje kupne, cene 80 odstotkov, za motorje vseh vrst pa- 40 odstotkov. J.ugoslova»nski državljani pa, ki si bodo kupili v tujini- potniški avtomobil ali motorno kolo za svojo osebno rabo z lastnimi prihranki v tuji valuti, ne bodo pri uvozu plačali ne carine ne davka na promet. Tisti pa, ki »bodo dobili iz -t-uji-ne vozilo kot darilo, bodo plačali samo carino. Če bi vozila uvažala pa kaka- podjetje, -bodo morala »ta plačati 200 odstotkov carine »kupne cene. JUGOSLOVANSKA SOLA V CILU V Punta Arenasu v Čilu so pred nedavnim odprli šolo, kateri so dali ime »Jugoslavija«. V šoli »bo pouk »za čilske otroke in otroke jugoslovanskih izseljencev. V tern mestu :in pokrajini v Čilu živi o-kro.g 6 tisoč jugoslovanskih izseljencev. JUGOSLOVANSKA UDELEŽBA NA SPOMLADANSKIH VELESEJMIH .Zvezna zunanje-trgovinska zbornica- bo letos organizirala skupne nastope jugoslovanskih podjetij na- tujih spomladanskih velesejmih v Evropi in prekomorskih deželah. Med drugimi se bo Jugoslavija udeležila velesejmov v Frankfurtu, Leipzigu, Milanu, New Yorku, Casablanci, »Poznanju 1. dr. Ra-zstavljalne površine se sučejo od 200 do 1000 »kv. metrov. ISKANJE NAFTE V črnogorskem Primorju že več let iščejo naftna, polja. Po mnenju strokovnjakov je tu nafta' v večjih globinah, saj je teren podoben nahajališčem nafte ne italijanskih in arabskih obalah. Pri Pe-trovu na. morju je sveder posebne vrtil-nice, »ki stane več deset milijonov, dosegel globino. 4.444 -metrov, kar je evropski globinski- rekord. IZ BRD V Brdih je letos pomlad za mesec dni zgodnejša- kot lani. Tega se kmetovalci -zelo bojijo, Ker je zelo nevarno, da bo slana uničila prezgodnjo rast. Ce pa ne -bo prišlo do -tega, si obetajo -briški -kmetovalci iizredno dober pridelek sadja in grozdja. Kot povsod po Jugoslaviji, so tudi v. Brdih ustanovili kmetijsko zadružno poslovno proizvajalno zve»zo. Zveza si obe-ta obnovi-ti do leta 1961 vse vinograde, in »ne samo ampak tudi povečati njih povr- šino od 880 na 1200 ha. Pridelek vina bi se tako povečal od 450 do- 700 vagonov. -Deset odstotkov vse »te površine bo namenjene namiznemu grozdju. V nove vinograde »bodo -sadili ri»zvanec, -trta, ki d je 200 hi vi»na na- ha. Gradnje, velike kleti se »bliža h koncu. Kleti se mnogi kmetje bojijo, ker se j,im zdi, da bodo morali voziti tja ves pridelek g-rozdja. V kleti -bod-o namreč -tudi mastili -in tak-o ne bo ob trgatvi dosti dela pri »kmetski hiši. Verjetno bod-o morali kmetje grozdje prodajati, a po -kaki ceni? Ze letos »bodo la-hk-o izkoristili klet, a- le omejeno, drugo leto pa celotno. Sele takrat -se bo videlo, če je skrb briškega kmeta upravičena. MAVROVSKE HIDROCENTRALE V »kratkem 'bo začel obratovati prvi a-gregat mavr-ovske hldrocentrale, zatem pa bodo začeli mon-tira»t-i še drugi agregat. Mavrovsk-1 -hidrocentralni sistem bo dajaj na le-to 320 milijonov kilovatnih ur. Ko bodo pa obratovale vse tri -centrale kombinata z vso zmogljivostjo, bodo dale 427 milijonov kilovatnih ur električnega -toka. ZA UPORABO ULTRAZVOKOV 25. aprila se bo .sestalo v Beogradu okoli 200 jugoslovanskih strokovnjakov, ki se zanimajo za uporabo ultrazvokov v tehniki in medicini. -Na tem posvetovanju s.i -bodo izmenjali i-zkušnje na podr-očju, ki doživlja, čeprav je novo na svetu, v zadnjih letih v Jugoslaviji dinamičen razvoj. V Času sestanka -bo v Beogradu tudi razstava -ultrazvočnih- naprav, ki jih bo--do razstavila -tudi- »tuja podjetja. Ultrazvočne generatorje izdelujejo tudi v Jugoslaviji po načrtu domačih konstruktorjev. FRANCOSKA IMOVINA 25. februarja So bila pogajanja v Parizu za odplačilo francoskih imovin, ki jih je vlada nacionalizirala. In nujnost, da dobi vsa-ka provinca -svoje določeno večje -število zastopnikov- v regionalnem svetu, ne glede na število prebivalstva. Vsa-ka provinca- naj' voli določeno število regionalnih svetovalcev ne glede »na število -svojega- prebivalstva- ali prebivalstva vse dežele. Volitve naj »bi se vršile po proporcionalnem sistemu. Jezikovne »manjšine morajo biti zaščitene, ker tako »zahteva- 6. člen usta-ve :in -ker je tako tudi prav, če že stremimo za tem, da so vsi- prebivalci dežele deležni enake pravičnosti. Posvaril »je, -na-j se ne "dela -krivice nobenemu, -da ne pride do nesoglasij, kot se dogajajo v Poadžju. Tudi tržaški »ind-ipendentizem, je dejal komunistični svetovalec Poletto, nekaj u-či -in svari. Nato je govori-l svetovalec slove»ns-kih komunistov, Mila-d-in Černe, ki se je izrekel za sedež deželne oblasti v Trstu za štiri province (tudi Pordenone) in za zastopstvo po provincah, ki morajo voliti vsaka večje število svetovalcev, ne glede na njihovo- število prebivalcev. Močno i-n odločno je ob zaključku zahteval, da se s poisebnim .regionalnim statutom .zaščitijo tudi -Slovenci, kakor veleva 6. člen -ustave. Poudaril je tudi -zahtevo po pravični ureditvi slovenskih šol in dejal: -»Te -za-■htevamo nič več in nič m-a»nj» pravice kot jo na šolskem poprišču -uživajo -d-ržavlja-ni -italijanskega jezika.« Za Cernetom je imel bese-do demokri-s-tjanski svetovalec Pecorari, ki je podčrtal enega izmed glavnih namenov deželne avtonomije, ki se glasi: Spoštovati in ščititi značaj vse dežele v njenih običajih in navadah. Zato- pa se morajo, zaščititi tudi upravičene želje- »Slovencev te dežele, a ne z reg,tonalnim statutom. Na vsak način ie S-love-ncem -t-reba priznati -kar jim gre. Dežela pa bo morala, posvetiti vso skrb zaščiti delavcev, kajti veliko je števila podjetij, ki ne spoštujejo delovnih po-godb. Skrbeti je za poljedelstvo in pomoč malim občinam ter zediniti »tri province, Videm, Trst in Gorico, ter najti .kompromis v spornih vprašanjih in različnih interesih posameznih provinc. Besedo je dobil tudi komunistični svetovalec Bergomas, ki je tudi go-voril za učinkovito .zaščito delavcev in za razne pristojnosti -bodočega- regionalnega- -sveta. Zadnji je- v soboto govoril demokristjan Bottegaro i»z Tržiča, k,i je -b.il mnenja, da volivci goriške province splošno niso poučeni o vprašanj-u in pomenu te»r važnosti deželne avtonomije. Za-to bi bilo potrebno se.znaniti jih s tem vprašanjem in »idejo deželne avtonomije nekako popularizirati. Na predlog našega svetovalca dr. Sfiligoja je bila seja za nadaljevanje -te pomembne razprave prene-šena na so»boto 16. t. m. To pa- za-radi tega, .-ker je šele tisti hip do,bil v roke osnutek statuta, »ki-so ga parlamentu predložili demokraščan-ski poslanci in ga je treba preučiti. Na-j omenimo še, da snemajo vse govore provincialnih svetovalcev na» trak. V -soboto 16. t. m. pride verjetno na- vrsto -tudi dr. Sfiligoj, ki se že dobrih deset let bavi s -tem vprašanjem. Nas Slovence seveda posebno zanima stališče raznih strank, ki jih svetovalci zastopajo, do naše za»hteve po zaščiti s, posebnim statutom. -Danes prikazujemo, potek zanimivega razpravljanja le kot poročilo. Kritično bomo spregovorili pozneje. ker vsebuje vse potrebne hranilne -snovi, i-n sicer po 660-80 kg »na 1.000 kvadratnih metrov. Težke, vlažne, ilovnate zemlje pa moramo gnojiti z zmesjo:- 40 odstotkov apnenega dušika (calcio cianamide)," 40 odst. supe-rfosfaita i-n 20 odst. kalijeve so- li (sale potassico). Tega »gnojila rabimo tudi po 60-80 kg na 1.000 kv. metrov. Za seme porabimo 6-7 kg ovsa, detelje 2,5-3 kg in trave 1-1,5 »kg »na- 1.000 kv. metrov. Sejati moramo vsako »seme zase in ob mirnem, neve»trovnem vremenu. Ce bomo deteljo sejali med pšenico, potrosimo istočasno »zadnji obrok apnenega nitrata in nato oboje skupaj za»branama. Priporočljivo je pri setvi detelje med pšenico .zvišati količino semena zn pol -kilograma na. 1.000 kv. metrov. V 'težke, močvirnate zemlje ni priporočljivo sejati navadno, nemško ali- več-' UsfanoDlieno ie društvo »Sloga** o Kanadi Iz -Kar.ade nas prosijo, na»j obvestimo slovensko javnost, zlasti begunce in druge izseljence, -da so v Hamiltonu 3. februarja t. 1. ustanovili nepolitično slovensko društvo »SLOGA«. Sestavili so si društvena pravila in izvolili »naslednji odbor: »Dušan Horvat, predsednik; Alojzij Pekošek, tajnik in Janko Surina, »blagajnik. Program »društva je zgolj socialnega značaja 'ter ima- namen pomagat,i članom in nečlanom v raznih težko-če-h in nepritikah ter iskati in gojiti prijateljs-ke, bratske vezi med Slovenci. * * * Pozdravljamo novoustanovljeno slovensko društvo »SLOGA« v Hamiltonu in skreno čestitamo ustanoviteljem irt prvemu odboru. Zamisel je velikega pomena, je koristna in hvale vredna. »Pomagati članom in nečlanom ter iskati in gojiti vezi med Slovenci.« Katko lepo zvenijo te besede socialnega in narodnega programa; kako globoko čuteči, narodnozavedni in polni sočutja do vsakega brata Slovenca so ustanovitelji in voditelji društva! Vsem Slovencem v Kanadi in drugod naj bo »SLOGA« vzor slovenskega socialnega društva! Svetujemo jim, da se včlanijo v društvo, odnosno, da ga podpirajo v njegovem plemenitem prizadevanju. Naslov društva je: 'Slovens»ko društvo »»SLOGA«, 198 Bal-sam Ave. S. HAMILTON, Ontario (Ca-nnda). no deteljo (medica), ker bi nam detelji-šče le malo časa trajalo. Zato bomo v -take zemlje sejali oraj-e deteljo, imenovano »domača« ali »kranjska,« ali »trifoglio«. Traja sicer samo 2 leti, da pa- obilno košnjo. -Sejem-o jo samo, brez vmesnih trav. Semena te detelje porabimo 1,5-2 »kg na 1.000 'kvadratnih metrov. V vsaki zemlji dobro uspeva- tudi tako imenovana '»rumena detelje« (gialluzizo). Sejemo jo »brez vmesnih- trav po 2-2,5 kg na 1.000 kvadratnih- metrov. V KLETI — .Skrbeti moramo, da- ni v kleti vlage, ker la povzroča plesnobo, -ki je najhujši .sovražnik, oziroma -škodljivec vina. Vlažna mesta potrosimo z živim apnenim prahom ter dobro zažveplamo, potem ko smo poprej vse odprtine dobro, zaprli. -S tem uničimo prav go.t-ovo plesnobo. To delo ponavljamo -seveda od časa ■do časa, po potrebi. Ko smo sode, v -katerih je bilo vino, izpraznili, jih dobro operemo s svežo vodo, nato pustimo, da se nekoliko posušijo -ter ji-h nato zažveplamo. Seveda -bomo prazne sode tudi pozneje, -nekako vsaka dva meseca, žveplali. NA VRTU sejemo »razno zelenjavo »ter seveda posevke zalivamo, če je zemlja suha. "Zalivati moramo po.zno zjutraj. Pri »zalivanju moramo držati zalivalniik blizu zemlje, da posejano seme ne odperemo. Ob toplih, sončnih dneh je prav, da posejane gredice- pokrijemo, dokler seme ne vzklije, in ko je vzklilo, odkrijemo gredice pozno zvečer. 'PRED HISO skrbijo pridne gospodinje za okras s cvetlicami. »Sedaj je skrajni čas, da cvetlice presadimo v novo zemljo, ki naj bo zmes zemlje in mešanca (komposta). POROKA V ponedeljek 11. -t. m. ,s-ta se v Steverjanu poročila gospod France Stojan'Bu-činel in gospodična Silva Bregantič. Ženin je doma iz Sneže-č pri Dobrovem v zapadnih Brdih. Po vojni se je izselil v Kanado, -kjer je pokazal vso pridnos»t vestnega- in značajnega- mladega briškega delavca-. Prevzel je -tudi »ka.nadiS-ko državljanstvo. Zdaj je prišel -sem na Goriško s svojim la-s-tnim velikim avtom, -da »s»i, izbere nevesto Slovenko kar me je seveda uspelo. Tudi to mu gre v čast, ke-r -kaže, da je res zaveden slovenski človek. -Nevesta je- iz znane Breeantičeve družine iz Gornje»ga» Cerovega-. Jugoslovanske oblasti mu »niso dovolile, da bi jo poročil kot kanadski državljan, ampak samo kot jugoslovanski. Zato je mlada nevesta prišla za njim čeiz mejo in tu sta si- obljubila večno zvestobo. Novemu paru iskreno čestitamo »in »želimo samo srečne -in sončne- dneve! SOLZE LAJŠAJO TRPI .IFN.IFIBospeJarslidežlioteTitGmlaJaiiint Na nosilih v neJci vojaški bolnišnici v fadokmi se je čast ritk, ki so ga pravkar pripelja.ii iz 'bojišča, zaman trudil, da bi v sebi zadušil ibouecime, ki .so mu grozile, da 'ga st rejo. Njegovo trpljenje ’e b.lo tako strašno, da prva doza morfija, Ki mu jo je vbrizgal vojaški zdravnik, ni prav nič zalegle. 'Zdravnik je omahoval, da Ibi mu vbrizgal že eno dozo, ki bi bila lahko usodna iza ranjenca. Nenadoma pa .se je zdravnik nasmeihn.il in ranjencu prijateljsko dejal: »Ne premagujte se, dragi prir jat el j! Iz jočite se, to vam -bo dobro delo! V 'nekaj minutah se vrnem!« Zdravnik je odšel itz šotora. Ko je bil častnik sam, je opustil borbo proti solzam. Njegovo živčevje je bilo tako izčrpano, da je hotelo popokati vsak trenutek. Ihta je pretresala njegovo telo. Ko se je vrnil zdravnik, je opazil, kako sl ranjenec z roko 'briše oči. (Zdelo .se je, da se sramuje svoje šibkosti. Njegov o-braz pa se je .znova pobarval in mirnejše je dihal. Duševna napetost je popustila, kakor hitro je sprostil 'Zadrževane solze. Ta častnik je jokal, ker mu je to nekako dovolil zdravnik; celo svetoval mu je, naj joče. Solze pa povzročajo enako dobrodelnost, če lijejo iz oči kar same po sebi. Saro Bernardt, ki je skozi pol stoletja triumfirala po svetovnih odrih, je nenadoma v starosti 61 let doletela težka nesreča. Pri potovanju čez Atlantik je na •krovu prekomornika tako nesrečno padla, da si je nogo težko poškodovala. Kljub skrbnim naporom zdravnika prof. Pozzi-ja je bila amputacija neizogibna. Ko so jo peljali v operacijsko sobo, je pričela Sara jokati. Profesor se je bal ,da bo bolnica zapadla v živčno razkrojenost, Sara pa je uganila njegove misli in ga pomirila: »Jok je način, po katerem se žene udajamo neizogibnostim.« Operacijo je dobro prenesla. Po daljši rekonvalescenci je spet nastopala v gledališčih in je še polnili sedem let uživala oboževanja gledališke publike. Profesor Elmer Cates zatrjuje, da prinašajo soize zdravilna olajšanja. To svojo trditev utemeljuje takole: Velika razburjenja povzročajo v človeškem organizmu izločanje strupenih snovi po postopku, ki ■ga lahko primerjamo z delovanjem strupenih žlez pri strupenih kačah. Pod vpli- vi jeze ali pa strahu izločajo kače smrtonosne strupe. Te kače imajo v čeljustih posebne vdolbine, kjer kopičijo kačji strup. 'Pri človeku, ki takih vdolbin nima, pa se strupene snovi, ki jih je organizem izločil ob postopku kakršnekoli '-rize, razpršijo po vsem telesu. Telo se teh strupov otepa in jih izloča. Solze, ki pritaka-io iz oči, so znak tega izločevanja. Zato le jokajmo ibrez sramu! Jok je najboljše sredstvo, da se znebimo strupenih snovi, ki jiih povzročajo v našem organizmu duševna in telesna vznemirjenja. Premožen trgovec je zaradi borznih špekulacij zašel na rob popolnega propada. Hiše, posestva in ostale imovine so se polastili upniki. V obupu si je hotel sam v.zeti življenje. Izposodil si je avto in odbrzel kot slaboumnež. Ko je drvel z največjo 'hitrostjo po podeželju, je nenadoma ustavil vozilo, se usedel pod košato smreko In se pošteno izjokal. Jok ni povečal njegovega obupa, pač pa' ,ga je potolažil. Z nekaj življenjske sile, ki mu je še preostala, je pregnal strah. Ze kmalu se je spet spravil na noge. - Znano je, da smatra večina ljudi solze za iznak strahopetnosti, ki je nečastna za zastopnika močnejšega spola. Prav zato tudi igralci .na gledaliških odrih in v filmih ne pretakajo solz ob pretresljivih prizorih. Zavedajo se, da bi s takim obnašanjem razočarali gledalce in glumijo zato le moške geste. Mršijo čelo, stiskajo zobe in pesti, si pulijo lase, preklinjajo ali vzdihujejo. In -vendar se mnogi znameniti možje niso prav nič sramovali, da so v težkih trenutkih jokali. 'Scipio je jokal nad kar-taginskimi razvalinami, Gezar nad Pom-pejem. Sv. pismo poroča, da se je sam Kristus zjokal nad Jeruzalemom. Ko so 1. 1814 sovražniki zasedli Pariz in je cesar Napoleon premagan, izdan in do smrti potrt odhajal v Fontainebleau, je 'bil to gotovo najbolj tragičen trenutek njegovega življenja. Njegovi maršali, ki jim je pripomogel do oblasti in slave, so se ga odrekli. Njegovi 'bratje so ga pustili na cedilu, da bi si na ta način ‘zagotovili naklonjenost zmagovalcev. Njegova lastna žena ga je obrekovala, in njegov sin je bil v tujini. Po hudi in neprespani -noči se je od- pravljal na Elbo. Slovo .naj bi 'bilo le kratko. Ko je stopat po dvorišču, imi je prizor, ki ga je opazil, kar sapo zadržal. Straža. 1200 grenadirjev je stala v dveh vrstah. Bobni so ropotali in 1200 parov zvestih oči je opazovalo vsako Napoleonovo kretnjo. Ves prevzet je Napoleon 'Začutil, kako mu silijo solze v \i. Kljub vsem porazom je bil še enkrat resnični cesar. Ukazal je bobnarjem, naj prenehat-jo, z jeklenimi 'besedami zahvale in ponosa je nagovoril vojake, ki so preživeli na sto 'in sto bitk. Stari veterani’, otopeli v neprestanih borbah in pomanjkanju, so jokali kot otroci. Ne jočemo samo pod vplivom kazni, strahu ali trpljenja, jočemo tudi iz veselja, sreče, ljubezni in hvaležnosti. Znana ameriška revija '»Life« je 1. 1940 priobčila pretresljivo fotografijo neznanega Fran-'coza, ki je jokal na pločniku, ko so po u-licah v Marseilleju korakali razpuščeni francoski polki. Nekaj let kasneje je neka druga revija priobčila fotografijo istega Francoza, ki je spet jokal. Tokrat iz veselja nad korakajočimi osvobodilnimi četami. Naj 'bo vznok naših solzži že kakršen koli, govorijo te solze o premočnem vznemirjenju našega organizma. Angleški pesnik Young je z vso upravičenostjo zapisal: »'Sočustvujte s ponosnim človekom, ki nikoli ne prelije nobene solze!« .... Zato ni prav nič Čudnega, da ne posedujejo jugoslovanski komunisti niti najmanjše zamisli, kako bi spravili s sveta dejstva, da nekoč 'tako bogata poljedelska Jugoslavija uvaža danes kmetijske pridelke, namesto da bi jih izvažala. Komunisti sicer priznavajo, da je bila prisilna kolektivizacija leta 1949 in dalje velika, pogreška, vendar jih to prav nič ne moti, da ne bi sproti počenjati novih pogrešk. Tako so v preteklem letu slabe 'letine množično povišali davke 'zasebnemu kmetijstvu z motivacijo, da so se kmetski pridelki od leta 1952 podražili za 50 odstotkov. (Posledica tega je, da kmetje nimajo zadostne gotovine za plačevanje dajatev in so tako primorani prodajati produktivni inventar ali pa zemljo. V nasprotju z mesti vlada v jugoslovanskih vaseh velika beda in zagrenjenost, ki jo majhni komunistični vaški o-blastniki še stopnjujejo. Posebno škodljivo pa je, da kmetje zaradi pomanjkanja gotovine po vsakem povišanju mezd takoj dvignejo tudi cene svojim pridelkom. Na ta način postajajo napori vlade za dvig realnega dohodka iluzorni. Obljube jugoslovanskih komunistov, da bodo že »kmalu« dvignili življenjsko rat-ven širokih delovnih množic, niso nič novega. Pod vplivom madžarskih dogodkov pa se je partijsko vodstvo, vsaj tako i.z-gleda^ odločilo, da temu vprašanju posve- PREDNOSTI EVROPEJCEV Pred kratkim je' izšla v Združenih državah zanimiva brošura, ki sta jo spisala Sam Štern in James Carrer pod naslovom: »Pogovori z Evropejko«. Brošura naj bi bila nekak napotek do evropskih ženskih src. Nad 90 odstotkov Američanov, ki potujejo v Evropo ■— in število takih izletnikov skokoma narašča iz leta v leto — sanja o ljubezenskih pustolovščinah v Evropi. Mnogi izmed njih se pri teh obiskih tudi resno ukvarjajo z mislijo, da bi si v Evropi našli svojo življenjsko spremljevalko. Izkušnje mnogih ameriških vojakov, povratnikov, ki so s .seboj pripeljali evropske žene, so za ameriške samce močno vzpodbudne. Zanimivo je, kako oba Američana sodita o evropskih ženah. Le poslušajmo: Z Angležinjo je naj učinkovitejši tisti razgovor, ki pripoveduje o ljubezni do živali in o lepoti dežele. Angležinjo navdušuje tudi po kaka indijanska popevka. Ves pomenek s Francozinjo se mora sukati izključno okrog francoskih zadev. Francoski je namreč ves svet in Francija je najvišji vrh civilizacije, seveda pričen-ši pri ženskah in 'Z zaključkom pri Eifflovem stolpu. Politika ne spada v pomenek. s Francozinjo. Z 'Nemko niso potrebni gostobesedni razgovori. Priporočljivo pa je poslušanje. Ce pa je že neobhod.no potrebno izgovoriti nekaj besed, potem je najučinkoviitej-šai tematika število dolarjev, ki jih koncem meseca Američan vtakne v žep. Priporočljivo je tudi' zagovarjanje povračila Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje svoj velikonočni literarni natečaj. Najboljša dela v vezani ali ne= vezani besedi bodo objavljena v velikonočni številki »Demos kracije«. Prispevke je poslati najkasneje do torka 9. aprila 1.1. na sedež društva v ulici Machiavelli 22111. Posebna žirija bo razdelila nagrade, in sicer: prva nagrada tri tisoč lir, druga na* grada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadaljnje pa v obliki knjižnega daru. ODBOR S P M V TRSTU izgubljenih dežel. Do zakonskega sklepa lahko pride pri Nemkah v teku 3 do 30 ur. Italijankam moramo neprestano ponavljati, kako sijajno izgledajo. Prav nič pa jih ne 'zanimajo slavospevi o antični ali ■sodobni italijanski arhitekturi, še najmanj pa slavospevi vladi, ki je v tistem trenutku na krmilu. Priložnostni citati klasikov pa mehko skuhajo sleherno italijansko žensko srce. O Slovankah- brošura ne govori; pisca zatrjujeta, da nista mogla nabrati nobenih izkušenj. Ce iz tega zornega kota — bi dejali pri '»Pr. dn.« — dajejo Američani prednost Evropejkam, potem bo verjetno imel prav tisti duhovnik, ki je Američanki obrazložil vzroke številnih ameriških ženitev v Evropi. Dejal je namreč: »Američani čutijo, da Evropejke ne prinašajo svojih mož domov kot lovski plen. Evropejke so vzgojene v nekaki tradicionalni odvisnosti od moža'. To je pomembni delež na privlačnosti, ki. jo Američani občutijo do Evropejk. Američanke so gospodarsko in socialno vse preveč neodvisne, in to neodvisnost možem ob vsaki priložnosti tudi kar preveč bahavo razkazujejo!« Kako pa misli Američanka o Evropejcu? Ze nekaj let opazujejo ameriški strokovnjaki, da Američanke favorizirajo Evropejce, če se jim le nudi priložnost izbire med Evropejcem in Američanom. ■Tako je Evropa vsaj v tem ohranila svojo nekdanjo slavo. Evropejkam ne dvorijo samo Američani, pač pa tudi Američanke se pridno ozirajo za Evropejci. Kakšni nagibi jih pri tem vodijo, tega pa nam pisca nista odkrila. Verjetno bosta 'to storila' v bodoče. Anastazija Vse, kar spominja na rusko carsko družino in njen tragični konec, je v splošnem pozabljena neznanka vsega komunističnega in zlasti sovjetskega tiska. U-speh drame in filma '»Anastazija« pa js moskovskemu listu »Sovjetskaja Rosija« le odprl tiskarske zapornice o tej sramotni zadevi komunističnih začetnih zloči- nov. Seveda komunistični list tudi ob tej priložnosti grobo potvarja zgodovinsko resnico. Verjetno je namreč, da bi se posamezni sovjetski človek morda le izgubil v kako 'zahodno kinematografsko dvorano in bi našel svoje dopadenje v igri Ingride Bergman ali Lilije Polmer v vlogi Anastazije. Pri tem bi morda pričel razmišljati, ali je bil umor carja, carice, tare vica in njegovih sester leta 1917 v Jekateri-■noslavu v resnici »junaško dejanje« ali ogaben zločin. ■»Sovjetskaja Rosija« zatrjuje, da je »reakcionarna zahodna propaganda« izkoristila slučaj Anastazije, da. bi »sprožila protisovjetsko gonjo in poveličevala potvorjeno kandidatinjo za ruski prestol. Ta gonja napolnjuje stolpce zahodnega tiska in postavlja Anastazijo za junakinjo dram in filmov. Potvorjena Anastazija 'nastopa pred občinstvom, ki so pregnali carja.« (Samo pregnali!) List seveda objavlja tudi zahcdnober-linsko obsodbo, s katero, je sodišče zavrnilo tožbo Ane Anderson za ugotovitev njene identitete z veliko kneginjo Anastazijo. O usodi resnične Anastazije in njenih sester pa čitatelji »Sovjetske Ro-sije« ne zvedo ničesar. Danes, po 40 letih boljševiške revolucije, je »junaštvo jeka-teririoslavskih morilcev« tudi v Sov jeti ji tako »Slavno«, da o njem raje molčijo. Tudi med nami vztraja molčeči titovski ‘tisk o številnih '»junaštvih« preteklosti. Pa bo prišlo sčasoma le vse na dan... OD TU IN TAM Jugoslavija šteje sedaj 18fi96.000 prebivalcev. Posamezne republike štejejo: Srbija 7,391.000, Hrva&ka 4,068.000, Slovenija 1,556.000, Bosna in Hercegovina 3 milijone 126.000, Makedonija 1,435.000, Crna gora 465.000, Ameriški damski frizerji pripravljajo za spomlad novo modo iiričesk. Novost je v tem, da bo pričeska potekala po sredini glave. Levo polovico lasišča bodo pabair-vaU n. pr. v goreče rdečo barvo, desno pa v temno modro. Na, programu pa so tudi vijoličasta in zelena lasišča. ti mnogo več pozorhosti kot dos.ej. (Novi družbeni načrt za leto 1957 si je prvič v zgodovini titovskega upravljanj« dežele postavil povečanje osebne potrošnje prebivalstva za svoj glavni cilj. Investicij v primerjavi s preteklim letom sicer niso znižali, pač pa' naj bi se struktura teh investicij po določilih načrta spremenila v korist povečanja zmogljivosti potrošne industrije. Ti premiki načrtnih proporclj pa po mnenju, jugoslovanskega gospodarskega vodstva niso zadostni m zadovoljivo pomirjenje skrivnostno plazeče se nezadovoljnosti nad nizko življenjsko ravnijo v deželi. Posebno še zato, ter praktično že od 'leta 1951 dalje uresničujejo samo še tiste projekte v okviru težke industrije, ki so jih pričeli s petletko in je njihovo »konserviranje« doprinašalo jugoslovanskemu narodnemu gospodarstvu več izgub, kakor pa bi zahtevala njihova dovršitev. Obrazložitev, ki jo . je v začetku decembra 1. 1. predložil Vukmanovič - Tempo v Ljudski skupščini, je vsebovala mnenje, da je treba .glavno skrb posvetiti uvajanju tehniških novotarij in dvigu delovna produktivnosti v mladi jugoslovanski industriji, potem pa bo šele mogoče misliti na povišanje mezd. Proizvajalni stroški jugoslovanskih obratov so, po mnenju Vukmanoviča, že sedaj: tako visoki, da bi bilo vsako povišanje mezd pred doseženo pocenitvijo proizvajalnega postopka ne samo gospodarsko nesmiselno, pač pa naravnost škodljivo. Jugoslovanski gospodarstveniki zastopajo celo mnenje, da je v interesu narodno-gospcdarskega ozdravljenja potrebno v določenih okoliščinah misliti celo na> omejeno delno brezposelnost v jugoslovanski industriji, kakor se je to dogajalo za časa utesnitvene deflacijske politike leta. 1952. Med diskusijo o vladnih predlogih v skupščini pa so se pojavila tudi še drugačna mnenja, ki so jih zastopali predvsem slovenski in hrvaški sindikalni zastopniki. Ta '»opozicija« je zastopala mnenje, da je nizka produktivnost jugoslovanskega delavca posledica sedanjega mezdnega ustroja, ki: pod vplivom marksističnih doktrin vse premalo razlikuje med kvalificiranim in nekvalificiranim delom. Dosedanji mezdni sestav, je dejal 'zagrebški narodni poslanec Norbe.rt Veber, ne spodbuja niti posameznega delavca niti delavski kolektiv za racionalnejše in boljše delo. Slovenski poslanec Viktor Avbelj, ki zastopa okrožje Šoštanj - Celje, pa je poleg tega zahteval množično znižanje predvidenih investicij. Tako prihranjena sredstva, je dejal, naj bi uporabili za. preo-snovo mezdnega ustroja po podjetjih in za izboljšanje občinskih uslug. Pri končnem glasovanju je vladni predlog prodrl s komaj 11 glasovi večine. Kljub temu so sklenili, da bodo mezde v splošnem povišali za 8 do 12 odstotkov ir-, da 'bodo vprašanje povečanega razlikovanja po važnosti službe, predizobra-zbi ir. obliki dela reševali kasneje. Bojno glasovanje v Ljudski skupščini pa je rodilo težke politične zapletlja.je. Ir. krogov »doktrinarjev« jugoslovanskega komunizma so namreč zahtevali partijsko disciplinarno kaznovanje »opozicijskih« poslancev. Taka kazen bi poslance prav gotovo tudi zadela, če ne bi v zadevo posegel Tito in ne bi postavil svojega veta. Določeni glasovi zatrjujejo, da je bil Tito z »rebeli« v mnogih točkah soglasen. Bolj verjetno pa je, da je jugoslovanski diktator odklonil »upravne ukrepe« samo zato, ker bi se 'razpravljanja o gospodarsko - tehniških vprašanjih kaj lahko sprevrgla y obravnavanja političnih načel. Neposredno po madžarskih dogodkih in skoraj istočasno * obsodbo Milovana Dji-lasa bi kazenski postopki proti večini slovenskih in hrvaških sindikalnih zastopnikov povzročili le preveč prahu. Vsekakor, tako zaključuje švicarski dnevnik, 'belijo kritike prebivalstva o 'gospodarski politiki komunistične vladavine, ki so prodrle v same partijske vrste, jugoslovanskim komunističnim poglavarjem razredčena .lasišča., (Konec) BmniniRnmiiiiniuimiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiujuimiinnmmnHmninmm! POD ČRTO »iimHmmiHiHtmitnitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiHiiiiiiimiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuniiiiuii 29. decembra POUČNO BERILO ZA NOVOLISTARJE IN DRUGE SOPOTNIKE KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov XI. Zahod je molčal! Odpor Kmečke stranke, liberalnega meščanstva in socialdemokratičnega delavstva je 'bil strt. Maniu, kmečki voditelj, BratianiU, liberalni prvak, in Petre-scu, voditelja socialdemokratov, niso priznavali potvorjenih volitev. S pretresljivim apelom se je Maniu leta 1947 obrnil na 'zahodni svet. Odgovor je bil — molk. Vse tri stranke' so protestirale proti zavrnitvi Marshallovega načrta. Ameriška pomoč je edino upanje Romunije, so razglašali trije voditelji. Na Zahodu so molčali! Tedaj je Maniu poskušal uresničiti zadnji načrt. Štirinajstim svojim sodelavcem .je ukazal, naj pobegnejo na Zahod, da bi tam mobilizirali javno mnenje proti moskovski intervencijski politiki. Načrt je bil izdan. Na letališču .so 14. julija 1947 vso družbo aretirali. Starega 75-letnega voditelja so z bolniške postelje zvlekli v ječo. Obsodili so ga na dosmrtno ječo 11. novembra 1947. Menda je 1. 1951 v ječi umrl. Za komuniste je bila potrebna le že ena epizoda.: odstranitev kralje Mihaela. Zopet je bila Moskva tista', ki je odstranila zadnji stebriček zakonite, nekomunistične državne ureditve. Kralj Mihael je preživljal božične pravnike v Si- naja. 29. decembra ga je poklical telefo-nično ministrski predsednik in ga. pozval, naj pride na važno odločitev v Bukarešto. Ko je 30. decembra kralj stopil v svo? jo delovno -sobo v gradu, so bili tam zbrani ministrski predsednik Groza in številni drugi ministri. Groza' je bil sopotnik, nekak smokvin list komunistične vladavine, ki je vsakemu tujcu že mesece pripovedoval o bodočem romunskem raju na tej zemlji. »Komunisti? Pojte, pojte, hudič ni nikoli teko črn, kakršnega rišejo!« Ta Groza je s svečanim obrazom stopil pred kralja in mu predložil v podpis listino, s katero se odpoveduje prestolu. Višinski zapoveduje Romuniji Šestindvajsetletni Mihael ni bil preše-; nečen. Vedel je, da se ga hočejo iznebiti. Vedel je, da so ga pustili pred mesecem v Londonu na poroko prlncezinje Elizabete današnje britanske kraljice — samo zato, ker so pričakovali, da 'bo tam tudi ostal. Tako lahkega dela pa jim bister trmoglavec le ni privoščil. Vrnil se je. Zanašal se je, da bo prišlo do spora med Sovjeti in Zahodom. Morda se je spomnil tudi na Višinskega, ki ga je pred komaj tremi leti v isti sobi nahrulil kot nehruli podčastnik .novinca. Takrat je Višinski zaloputnil vrata s tako silo. da je popadal omet s stropa. Mihael se je zavedal, da je v ozadju spet nevidna roka Višinskega. »Kaj se zgodi, če ne podpišem?« je vprašal kralj. Groza, je kar obstal. On, ministrski predsednik, bi v tem primeru ne mogel jamčiti za varnost Njegovega Veličanstva. »In« — Groza je za hip umolknil — »neodvisnost Romunije bi zašla v največjo nevarnost, kajti nemiri v deželi so neizo- 1tlllllllll!ll!lllil!illl(ll|j||!!lll|j||||||lllj||||||I||||j|[j|ti|{||!!|||||i||!|j|||||lll[|l!ljl|j|l||||||||i|(||!ii|||i||j|||||[j|i||!|||||[r||||j[|{|||;|||!j|)|i|[! 'gilbni in neizogibna je tudi intervencija tuje sile.« Spet ie bilai tu Rdeča armada. Mihael je podpisal. Tri dni zatem je od-; potoval. Na njegovem potnem listu je bila beseda »kraljevina« že prečrtana. Tudi na Madžarskem so, podobno kot v Romuniji in Bolgariji, v prvem .razdobju po končani vojni pričarali '»Ljudsko fronto«, ki se .j«' tu imenovala »Fronta narodne neodvisnosti« v zasmeh vsem dogodkom, ki so temu sledili. To fronto so sestavljale: Kmečke stranka, stranka malh posestnikov (najnovejša stranka v deželi), socialdemokrati in — komunisti, ki jih je bilo v deželi najmanj. Stranka malih posestnikov je zastopala koristi najširših množic, kmečkih ljudi, in ker ni bilo nobene meščanske liberalne stranke, je zastopa!® tudi koristi meščanstva. Stranka malih posestnikov je bila nekak posnetek bolgarske kmečke stranke pod vodstvom Nikolaja Petkove ali narodno -kmečke stranke, ki jo je vodil Maniu. Prve parlamentarne volitve na. Madžarskem 1. 1945 so komunistom prinesle 50 poslancev. Njim nasproti je bilo 340 nekomunističnih in protikomunističnih narodnih zastopnikov. Stranka malih posestnikov je imela več kot trikrat toliko poslancev kot komunisti. V vladi ministrskega. predsednika Tildyja, ki je pripadal stranki malih posestnikov, so imeli komunisti štiri ministre. Matija Rakosi, kasnejši .»madžarski Stalin« je bil podpredsednik vlade. Kljub temu je dejansko komandiral mali plešasti pritlikavec, Rakosi, ki meri v višino komaj 150 cm in ima vse pogoje komunista s popolnim kompleksom manjvrednosti. Da bi bila, popolnost dovršena se je poročil z Mon-golko. Diletantsko pripravljena zarota, ki naj bi po odhodu sovjetskih zasedbenih kiiibm čet »zalovila komuniste in zopet vzpostavila zakonitost«, je propadla zaradi klepetavosti političnih nevednežev. Komunisti so mirno čakali, potem pa so udarili z vso silo. Do naravnost smešne zarote jim ni bilo, pač pa so računali s kompromitiranjem stranke malih posestnikov. Njeni voditelji so se poskušali sicer izmazati iz rajostrejšo obsodbo zarote, vendar so glavnega tajnika stranke. Kova,:sa, obdolžili zarote. Aretiralo ga je poveljstvo Rdeče armade. Kaj pa je počenjala ogromna večina protikomunistične opozicije v parlamentu? Kaj je storila stranka malih posestnikov? Izključila je vse svoje člane, ki s-q jih komunisti obdolževali prot''komunizma in tako se je iz večinske stranke kar sama pr? tvorila v manjšino. To je bila Rakcsijeva taktika salame. Toliko časa so kolesca salame rezali, dokler je ostal samo še konček z vrvico. Madžarska je postala sovjetska gubernija. Churchillove zasluge Niti ena sama dežela vzhodne ali južne Evrope ne bi zapadla v komunistično žrelo, če ne bi bilo Rdeče armade. Vse te dežele in njihove politične stranke bi vzdržale komunistično napadalnost, če ibi Zahod le nekaj stvarnega ukrenil proti kršitvam podpisanih pogodb. Tudi Tito ve Jugoslavije bi brez Rdeče armade ne bilo. Zavezniki so imeli vse pravne možnosti v rokah. Na moskovski konferenci 1. 1944 je Churchill imel lepo priložnost, da bi s Stalinom dokončno uredil vprašanje položaja na Balkanu. Churchill sam popisuje v svojih spominih balkansko zadevo: Ker se ml je zdel trenutek pripraven, da bi stvari od- ločno zagrabil, sem dejal: »Uredimo zadeve na Balkanu. Rdeče armade so v Romuniji in Bolgariji. Mi imamo v obeh deželah svoje koristi, misije in agente. Ne dopuščajte, da se tam prepiramo o malenkostnih vprašanjih. Ce govorim zgolj s stališča Velike Britanije, bi vas vprašal, kaj bi vi Sovjeti dejali, če bi imeli v Romuniji devetdeset odstotkov vpliva, mi pa devetdeset odstotkov vpliva v Grčiji in bi se v zadevah Jugoslavije in Bolgarije dogovorili vsak po petdeset od sto?« Medtem ko so moje besede prevajali, sem si na list papirja zapisoval odgovarjajoče številke. 'Papir sem nato porinil Stalinu, ki je medtem že slišal prevod mojih besed. Nastal je; kratek cdrrior. Tedaj je Stalin vzel svinčnik, napravil na ‘listu veliko kljuko in mi vrnil papir. Vsa zadeva nam ne bi vzela več časa, kakor jo obrazložiti. Seveda sem dobro in skrbno premislil vso -zadevo. Slo je zgolj za trenuten vojaški ukrep. Vsa velika, vprašanja smo odložili za mirovno konferenco. Tokrat je nastopil daljši molk. S svinčnikom popisan list je ležal sredi nvze, Končno sem dejal: »Ali ne bi bilo precej lahkomiselno, če bi ta vprašanja, ki se tičejo usode milijonov ljudi, obravnavali v tako podrejeni obliki? List bomo pač zažgali.« — '»Ne, obdržite si ga,« je odgovoril 'Stalin. Prav tako lahkomiselno, kot .je Churchill obravnaval s Stalinom usodna, vprašanja Vzhodne Evrope, prav tako lahkomiselno je ukrepal Zahod po vojni, ko je liberalno meščanstvo, kmečko ljudstvo in socialdemokrat ično delavstvo vodilo o-bupno obrambno borbo proti boljševizmu. Z'hodne sile so Vzhodno Evropo prepustile svoji usodi. {Se nadaljuje) Bogovi - AVSTRIJSKI GOSPODARSTVENIKI SKRBNO SPRAŠUJEJO Ali Je Trst obsojen na smrt? Težki oblaki nad jadranskim mestom - Konkurzi in odliv delavstva - Zadnji apeli Predsednik industrialcev, dr. Peter v. Reininghaus, dobro znana osebnost tudi v našem mestu, je prejšnji četrtek v Domu iindustrijcev na Dunaju predaval o gornjem vprašanju. Predavatelj je govoril pred izbranim občinstvom iz vseh vrst gospodarskega življenja pod okriljem Inštituta za vprašanja Podonavja. Prisotne so bile tudi nekatere vladne osebnosti, ministra Thoma in dr. Bock, državni tajnik dr. Gschnitzer i. dr. »Trst je potreben Avstriji, in Avstrije potrebuje Trst.« To je bila vodilna misel predavatelja, ki je osebno tesno povezan z našim mestom, saj. je njegova mati rojena Tržačanka. »2e leta se trudi avstrijska industrija s čudovito energijo, da bi pripravila podlago za edino mogočo rešitev, ki jo je treba najti, če .hočemo preprečiti, da ne propade nekdaj cvetoči emporij — v nes-rečo njegovega prebivalstva in tudi na škodo Avstrije in celotnega Podonavja. Sedanje stanje karakterizirajo naslednji podatki. Celotni tržaški promet prikazuje od 1. 1938 dalje, povečanje, pri katerem je edino in stalno udeležena avstrijska republika. Delež Nemčije je ostal približno na isti višini, udeležbe Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije padajo in prav tako tudi udeležba- Italije. Avstrija je prispevala 1. 1938 k .skupnemu prometu okrog 2 milijonov ton 662.000 ton. L. 1952 je znašal skupni promet 2,8 milijonov ton, od tega je bilo nad 2 milijona ton avstrijske .udeležbe. L. 1955 je znašal skupni promet 3,2 milij. ton, avstrijska udeležba pe 2,4 milij. ton. V polletju 1956 je bila Avstrija pri skupnem prometu 1,8 milij. ton udeležena kar z 1,3 milij. ton. Prevladuje množično blago Avstrijski delež na skupnem tržaškem prometu sestavlja v glavnem množično blago, kosovne pošiljke prihajajo v poštev le v omejenem obsegu. To pomeni, da živi Trst v glavnem od sedanjega nenormalnega evropskega stanja, ker uvaža Avstrija preko Trsta iz Združenih držav premog in žitarice. Normalizacije razmer bi Avstriji omogočila uvoz množičnega 'bla-ga a>z sosednih držav, kar bi pomenilo za Trst težak udarec, če se do tega časa ne bi razvil pomembnejši promet kosovnega blaga. Da se kosovne pošiljke izogibajo tržaške luke, leži vzrok v dejstvu, da prihajajo kosovne pošiljke iz se-vernonemških pristanišč, čeprav so ta pristanišča dvakrat tako oddaljena kot je tržaško, zaradi izvrstno organiziranih va-gonskih prevozov, razmeroma hitreje na cilj. NemSka postrežba Nemške zvezne železnice poleg tega sproti obveščajo interesente, kje je trenutno kosovna pošiljka.. Take postrežbe ne poznajo niti avstrijske niti italijanske državne železnice. Nadaljnji vzrok je pomanjkljiva zgoščenost linijskega tržaškega omrežja. Primerjava z Genovo, z „raiz-vaje.nim italijanskim otrokom”, dokazuje, da odpade na vsako brutto registrsko tono v Genovi 6,3 ton prometnega substrata. •Trst razpolaga potemtakem že sedaj z mnogo premajhnim ladijskim prostorom, c]a bi lahko zadostil prekomorskemu av- Poleg napisov bodejo v Avstrijci se vedno .zelo zavzemajo za položaj svoje narodne manjšine, ki živi v Gornjem Poadižju v Italiji. Nihče jim ne more odrekati te pravice, v kolikor in dokler gre za rešitve, ki temeljijo na priznavanju obstoječih meja in obstoječe državne pripadnosti. Pričakovali bi pa-, da bodo Avstrijci dosledni, to se pravi, da bodo to, kar zahtevajo za svoje sonarodnjake v Italiji, priznavali doma tudi drugim. V danem primeru, da bodo s slovensko narodno manjšino na Koroškem ravnali tako, kot bi sami želeli, da bi Italija ravnala z njihovo narodno manjšino v Gornjem Poadižju. Vendar ni tako. Kako mislijo nacionalisti, ki so polni, čustev in velikih besed, ko gre za njihove sorojake, so pokazali »neznani storilci«, ki so si nedavno nadeli nalogo, da so ponoči nejunaško razbili slovenske napise v Celovcu in v nekate- SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstave v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7: v soboto 16. t. m. ob 20,30 premiera in v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri ponovitev ZGODBH Zil SMEH dramatična farsa v treh dejanjih Prevedla DRAGA AHACICEVA Spisal ARMAND SALACROU Prvič v slovenščini! V torek 19. t. m. ob 16. uri HANS FITZ Srebrna lilija mladinska igre sirijskemu in podonavskemu prometu. Pri tem pa želi Italija tržaško to.nažo še nadalje skrčiti — v korist Genove! Ta, namera je pred kratkim izzvala protestno, stavko med tržaškim delavstvom. Medtem ko v Trstu celo „italianissimi” čedalje bolj uvide vajo resnico, da zavisi tržaška blagajna v prvi vrsti od Avstrije, izgleda, da v Rimu te resnice nočejo spoznati. Vsekakor pa tudi Tržačani še me upoštevajo vseh tistih razumljivih ohzi-rov, ki so jih dolžni svoji klierateli. Pri banketih n. pr. so nam Tržačani, postregli s pivom iz Bremena! Kronska priča: Churchill Čeprav so poleg mnogih evropskih državnikov tudi posamezni italijanski državniki spoznali odvisnost Trsta od svojega zaledja in ta spoznanja tudi javno •izpričali, kot n. pr. Churchill, ki je ozna,-čil Trst za pljuča Avstrije, Rim še do danes ni zadostil upravičenim avstrijskim zahtevam. Naj ima Italija za tako postopanje kakršne koli razloge, dejstvo je, da Trst trpi od tega veliko škodo. Mesto je zajel val konkurzov, brezposelnih je 20.000 ih čedalje več delovnih sil se izseljuje, ker so ljudje obupali, da bi si mogli v svojem rojstnem mestu zagotoviti obstanek. Industrijski načrti, ki jih je Rim izdelal za tržaško mesto, so nestvarni, za kar ne manjka otipljivih dokazov. Nad Trstom se zbirajo težki oblaki.« V soboto zvečer je priredila Slovenska prosvetna matica v dvorani Avditorija .izredno lep umetniški večer, katerega se je udeležil cvet našega koncertnega, občinstva, ki ima največ smisla za višjo glasbeno umetnost. Res je, da zahteva taka vrsta- glasbene umetnosti od poslušalca že neko stopnjo muzikalne kulture, pa naj gre za klasično ali pa ,za sedanje stvaritve na, tem, torišču. Tako je bilo včasih in tako je tudi danes. iPo dolgem času smo zopet poslušali čisto umetnost, ki je daleč od navlake danes moderne koncesionalnosti preračunljivih prireditev, ki se večkrat vrstijo pod krinko kulture in umetnosti prav v najnovejšem času. Dejstvo pa je in ostane, da resnična umetnost ne bo nikoli mogla služiti za deklo še tako spretnemu pritegovanju v neumetniške svrhe. To je dokazala prav Slov. prosvetna matica s svojim sobotnim večerom, na katerem nam je nudila vrsto prekrasnih biserov iz svetovne glasbene literature v izvedbi odličnega Sancinovega kvarteta in klavirskega kvinteta, pri katerem je vršila glavno vlogo naša splošno znana umetnica, pianistka in skladateljica Mirca Sancinova-. Najprej smo poslušali Josef Haydnov, kvartet v d molu op. 42 v do potankosti Izcizilirani izvedbi, vzorna, intonaciji in idealni skupni igri. Vsi štirje deli te, skladbe so bili izvedeni kot najfinejša vezenina v vsej svoji prozorni lepoti. Našli so se pač štirje mojstri, ki so medsebojno oči tudi slovenske igre rih drugih krajih. Kakor je to vse obsodbe vredno, se vendar da še nekako razložiti: povsod se najde kakšna vroča glava, ki ne pozna obzirov in ne priznava širših idealov. Presenetljivo pa je, da so začele zdaj še oblasti uradno utesnjevati slovensko kulturno izživljanje. Za tako postopanje pa ni nobenega, opravičila. Okrajno glavarstvo v Celju je namreč odreklo dovoljenje za igro, ki jo je hotelo prirediti Katoliško prosvetno društvo »Planina« v Selah, v Smarjeti, dne 24. februarja t. 1. Svojo odločitev je utemeljilo z Uredbo deželne vlade z dne 19. V. 1912 (torej še iz časov proslule Suedmarke in vala germanizacije izpred prve svetovne vojne!), ki pravi med drugim, »da1 okrajni glavar lahko podeli le od primera do primera izjemno dovoljenje za posamezne predstave nepoklicnih igralcev.« Imenovano Katoliško prosvetno društvo pa je zaprosilo za neko igro že decembra 1956 in je zanjo tudi dobilo dovoljenje. Od takrat sta pa pretekla samo dva meseca in po mnenju Okrajnega glavarstva to razdobje ni zadostno, da bi okrajni glavar lahko dal pooblastilo za novo igro. Z drugimi besedami, pripominja »Koroška kronika«, okrajno glavarstvo meni, da sta v dveh mesecih dve slovenski igri v Selah preveč! Naravnost neverjetno je, kakšnega dlakocepstva se poslužujejo ljudje, ki očitno ne priznavajo ne Listine človečanskih pravic, ne modernih ustav svojih lastnih držav, samo do bi. zapostavljali narodne manjšine. Potem, ko sta vendar že dve svetovni vojni s svojimi posledicami očitno dokazali vso usodnost in .zgrešenost takšnega postopanja, bi pač pričakovali, da bodo države, ki imajo v svojih mejah narodne manjšine, v svojem lastnem interesu pazile, da takšni posamezniki ne pridejo do položajev, s katerih bi lahko izzivali in netili nezadovoljstvo. Videti pa je, da še nismo tako daleč, tudi v Avstriji, kjer se ve toliko povedati in se «zm% toliko zahtevati, ko gre za Južne Tirolce. Dr. Reininghaus je ob zaključku še nakazal, kakšne nevarnosti bi ,za Italijo in vso Zahodno Evropo pomenil gospo-; darski zlom Trsta, ki bi mesto spremenil v ognjišče socialne nezadovoljnosti. Dr. Reininghaus je apeliral -na odgovorne kroge v Avstriji in Italiji, naj to nevarnost pravočasno odpravijo. n d Trst in njegov kras Akademski slikar g. Bogdan Grom je pod gornjim naslovom izdal mapo v Izredno originalni in okusni opremi z desetimi listi litogirafiranih pokrajin s Tržaškega ozemlja. Mapo je g. Grom izdal v 100 izvodih in ;v lastni založbi, kjer si jd ljubitelji umetnosti lahko nabavijo, dokler je še čas. Černigoj razstavlja v Mestni galeriji V soboto zvečer bodo v Mestni galeriji otvorili razstavo slik znanega našega u-metnika prof. Avgusta Černigoja. 'Prijatelje umetnosti vabimo na ogled umetniških -del tržaškega mojstra! Pogrebno društvo v Rojanu vabi vse člane, da se udeležijo polnoštevilno na svoj letni občni zbor, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, 17. marca 1.1. ob 9.30 v svojih prostorih v ulici Moreri 34. izliti v enotno zvenečo muzikalno celoto. iP-rofinjena izdelava v interpretaciji, dinamičnih stopnjevanjih in pojoča melodičnost se občuti tudi pri Boccherinijevi skladbi, iz katere še čuti mladostna razigranost, jasnost ih vedrina.'— Kvartet nas je seznanil na .tem večeru z zelo posrečeno skladbo »Adagio« domačina, skladatelja Franja dr. Delaka. To je bila krstna .izvedba in za nas .zanimiva, novost. Sancinov kvartet jo je- izvedel z adekvatnim razumevanjem in globokim čustvom. Skladba, z originalno domačo folklorno temo, ki jo prinašajo posamezni instrumenti v medsebojnem posnemanju, se ■razvija logično ,in je bogata na pestrosti glasbenih domislekov. Lirični melos Co-de zaključuje to lepo skladbo v najfinejšem ppp. 2eletigbi Je, da bi skladatelj dr. Delak napisal še več komornih skladb, ki bodo gotovo dosegle tako lep uspeh, kakor nje.gov »Adagio«. Krono večera pg je predstavljal prekrasni Anton Dvorakov klavirski kvintet op. 81, katerega smo v Trstu prvič slišali. Da je bila Sancinova interpretacija tega dela popolna, je po sebi razumljivo, saj je bil naš mojster Karlo Sancin steber znamenitega in svetovno znanega praškega kvarteta- »Zike«, ki je žel s tem kvintetom na svojih turnejah po Evropi največje uspehe. Kakor smo že zgoraj omenili, je bil klavirski part v zanesljivih rokah naše umetnice Mirce Sancipove, katera je čvpi-čas nastopila skupno ž'ažikovci« ih Žela v prav tej vlogi tak uspeh. To veličastno 'Dvorakovo delo je doseglo tudi na sobotnem koncertu velik u-speh. Izbrano koncertno občinstvo je dalo v polni meri duška zadoščenju in nagradilo vseh pet umetnikov z iskrenim ploskanjem. Hvaležni smo Slovenski prosvetni matici za tako krasen koncertni večer, ki bo ostal slehernemu udeležencu v trajnem spominu in upamo, da bomo čimprej zopet slišali tak koncert. D. G. Titova lugoslaoija koleba Odnošaji med Kremljem in Beogradom so kot aprilsko vreme. Enkrat zatulijo v Kremlju proti Titu in njegovemu narodnemu komunizmu, drugič odgovarjajo na te očitke v Beogradu z novimi očitki. Enkrat zatrjujejo v Beogradu, da so kremeljske gospodarske obljube splamtele, čez nekaj dni pa prisegajo, da se te obljube razvijajo po že vnaprej določenih načrtih. Igračkanje Beograda med Združenimi državami in Moskvo zabava ves svet. Dejansko pa se v Wasbingtonu ponovno prav resno ukvarjajo z mislijo, da bi Titovi Jugoslaviji obnovili gospodarsko pomoč. Pred nekaj meseci, točno 16. julija 1956, je namreč predsednik Eisenho-wer po sklepu kongrese to pomoč zaradi Štirim bogovom malikuje današnji človek, piše nemški psihiater Bodamer. Ti ■bogovi so: delo in varnost, napredek .in gibanje. Ali pa- so to v resnici bogovi, ali pa so čisto navadni demoni, ki so se polastili duše in razuma današnjega moža? Gotovo je, da je te štiri idole današnjega moža rodilo tehnično stoletje, v katerem živimo. Stoletje, ki je izpodrinilo človeške vrednote in sile; tiste vrednote in sile namreč, ki so oblikovale duha in dušo našim prednikom in ki nam grozi, da oboje pretvori v karikaturno- izpačenost. Vsa ta pretvarjanja v odnosih do samega -sebe In v odnosih do vsakdanjega okolja neprestano spremljajo politične špekulacije, ki jim današnji mož prej podleže •kot pa čustvena in deferencirama žena. Prav ta hotena podvrženost »diktaturi prilago je vonja« odvzema možu nekdanjo možatost. Res je, da se tudi današnji mož trudi, da bi dokazal svojo »možatost« povsod tam, kjer gre za. poklicno komolčenje, za konkurenčno borbo, za vprašanja osebnega prestiža ali za športne ih telesne vrline. Kakor hitro pa prihajajo na- vrsto duhovne preizkušnje, se zboji tveganja, odločitve in odgovornosti. -Strahopetno se izmika dolžnostim možatosti, ki so jih naši predniki sprejemali z zavihanimi rokavi. Življenjski strah, ki se je v zadnjih desetletjih vtihotapil v kri in mozeg današnjega moža, mu je skrivil' ‘hrbtenico, po-vodenel iznačajnost. Danes je to zastava v vetru; ki se obrača v tisto smer, v katero pihajo močnejši tokovi; :_x - ; Ta razvoj je današnjega moža stisnil v »očitnega- kolebanja Tita med Vzhodom in Zahodom« Titovi Jugoslaviji odtegnil. Trenutno preučuje ameriški senator Klein vso zadevo na lič-u mesta, v Beogradu. Ce bodo ugotovitve ameriškega .senatorja- za Združene države .zadovoljive, bo Amerika spet odprla, dolarsko mošnjo predvsem za nadaljnjo izgradnjo industrije s pomočjo dolgoročnih kreditov. Drugi manj hrupni in morda tudi še ne končno- SLOV. PROSVETNA MATICA vabi ne filmski večer ki bo v s r e d o 27. t. m. ob 20.30 v ul. Machiavelli 22, II. nadstropje veljavni Titov prelom s Kremljem ja Titovo vladavino spravil v nov izredno težak gospodarski in finančni položaj. Pomanjkljivi poljedelski pridelki silijo vladavino, spričo naglega naraščanja prebivalstva, da stalno veča uvoze živil v deželo, ki je pred Tatovim gospodarjenjem v znatnem obsegu živela prav od izvoza živil. Prav zaradi tega je za nadaljevanje industrializacije vedno manj sredstev na razpolago. To pa zopet pomeni hitro naraščanje nezaposlenosti v deželi. To stanje bi se izboljšalo le na ta način, da bi nadaljevali z raznimi veleprojekti, kot je n. pr. orjaška tovarna* aluminija, ki ibi jo mogli dovršiti le z izdatnimi tujimi krediti. Kakor je znano so za. do vrš te v veleto-vame aluminija in potrebnih stranskih obratov obljubili potrebne kredite Sovjeti in tudi komunistična Vzhodna 'Nemčija. Pred kratkim pa so .Sovjeti sporočili, da teh kreditov ne bo pred letom 1960. Gotovo je, da' je to zavlačevanje narekoval Sovjetom priljubljeni gospodarski pritisk na Titovo Jugoslavijo, s 'katerim so hoteli Tita prikleniti na vzhodni blok. Na drugi strani pa je povsem verjetno, da so Sovjeti sami v tem trenutku v veliki stiski. V zadnjih šestih mesecih so se v .satelitskih državah izvršile take spremembe, da te države niso več tako kot doslej kolonialna izkoriščevalca področja, pač pa, da mora sedaj Sov jeti ja izdatno podpirati svoje priprežniee z živili, blagom in krediti, če si jih hoče obdržati. Po nekaterih previdnih cenitvah so iSovjeti porabili že nad pol milijarde dolarjev, da so vsaj površno spet pognali v tek gospodarsko življenje na Madžarskem in Poljskem, ki je po znanih dogodkih zašlo v popoln gospodarski kaos. Vsega tega se zaveda tudi Tito in zato se sedaj njegovi pogledi spet obračajo proti- Zahodu. Kolebanja so sicer v Beogradu še vedno v modi, vendar se bo treba odločiti. Kdor sedi na dveh- stolicah, telebne na tla. kot in tu si je ustvaril svoje današnje 'bogove. S pozabo na samega sebe se poganja za'dedom, za zaslužkom in mu pri tem ni ma-ri, ali je to delo tudi koristno; ah je zaslužek, ki ga prejema, v skladnosti a njegovo moralo in notranjim prepričanjem, ali je v soglasnosti s koristmi in cilji naroda, družbe, okolja in celo družine, kateri pripada ali katere je celo gospodar. Zaredi dela in zaslužka prodaja mož svojega otroka tujcu; zaradi zaslužka odstopa svojo zemljo tujemu priseljencu; zaradi klobas in terana zagovarja tiranijo; zaradi pokojnine in varnosti izbira razumnik suženjstvo, zaradi vsakdanjega kruhka postaja nekdanji katoliški desničar komunistični sopotnik; .zaradi krožnika opresne mineštre in namišljene oblastnosti ter prirojenega čuta manjvrednosti skačejo nekdanji nestrpni nacionalisti v vodovje svetovne, revolucije,.! Tudi napredek so dvignili na; oltar .božanstva. -Ni pa to morda tisti duhovni in politični napredek, ki ne presega meja tehnike in ga ponižuje .za. sužnja stroja. V zadnjih nekaj letih smo doživljali med nami politična preskakovanja, ‘kakršnih' ni nikoli zaznamovala slovenska politična zgodovina. Ti preskakovale! pa ne izhajajo iz delavskih "ali kmečkih vrst, pač pa so to izključno razumniki. Ne morda nedoletni dijaki, ki s strastjo iščejo in brskajo za življenjskimi- obrazci družbenih ciljev in v tem iskanju spoznavajo, da .začrtana pot ni bila- prava, pa si .zato izbirajo nove smeri. Ne, naši preskakovale! so strahopetno dezertirali ,s tiste poti, ki so jo desetletja oznanjali za edino zveličavno pot.. Na tej- poti so vzpodbujali tiste, ki sp po jej, poti morda korakali 'Z. manjšo.dinamiko, zato pa .z vsekakor več-;: jo zanesljivostjo, .S,-,te; ,po;ti so. ijezgrtirali naravnost k sovražniku, he morda .zaradi notranjegla preobrata vesti, pač pa, .samo; zato, ker so zoslutili v nasprotnih vrstah praznine: na vrhu, ki so vedno povezane.; z zaslužkom in z vsaj začasno socialno' varnostjo, Kakšne-koristi je imel na.sprot.iiik od takih vetrnjakov, je dokazal politični razvoj prav. na našem .ozemlju. V deželah', .kjer vlada politična svoboda in kjer ni za vsakim človeškim hrbtom pištola t'ajiri'e policije, tam se politične' zamisli v rokah vetrnjakov razblinijo kot milni mehurčki. Tudi še tako priljubljeno dialektiko sproti odnaša burja.' 'Prav .zadnji odmiki od komunistične partije nam ponovno dokazujejo, da niso -bile ideje glavna gonila ' posameznikov, pač pa košček kruha in problematična socialna, varnost.' Ta isti« pojav .smo doživljali tudi po sloviti kominformistični obsodbi titovstva. Zaradi kruhka- so se posamezniki zvlekli k1 Viidadiju. Mnogi so v zadnjem času tudi od tam zbežali im mhb-gi jim bodo še Sledili, posebnid tisti, tet niso -komunisti zgolj .zaradi čaščenja Štirih bogov, štirih demonov. DAROVI: V počastitev spomina g. J. Puhal ja daruje druž. Srebotnjak L 3.000 SDD ter Edi Furlan L 2.000. G. Radovič daruje 'L -5.000 SDD namesto cvetja- na- grob pok. g. J. Puhailja. Ob priliki VI. velikega dobrodelnega plesa je M. Gaharija daroval Slov. dobrodelnemu društvu L 10.000. V počastitev spomina, pok. J. Puhal ja daruje J. Coss:i L 2.000 za 'SDD. Vsem darovalcem prav prisrčna hvala! Občni zbor SP M Slovenska prosvetna matica vabi članstvo na redni občni zbor v nedeljo 31. marca t. I. ob 10,30. Dnevni ored: 1) Poročilo predsednika in odbornikov; 2) Razprava o poročilih; 3) - Razrešinica staremu odboru in poročilo revizorjev; 4) Volitev novega odbora; 5) Slučajnosti. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STMHSLHIf PAVLICU sprejema v svojem ambulaitoriju v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17-19 ure ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797 Z nakupom dobrega blaga prihranite OBIŠČITk MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (M A G AZ Z / N O S T O FF £ IN G L t SI) Skladišče: TRST - Ulica S. Nicolč 22 Telefon fctev. 31-138 denar! Prodaja na debelo In drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH Obračajte se na nas osebno ali pismeno IZRE2ITE OGLAS, VELJA ZA POSEBEN POPUST; Zapostavljanje horošhih Slovence« Koncert komorne glasbe SPM PODPIRAJTE SDD f