Poštnina plačana v gotovini. I sto IX., Št. 39(„JUTRO" Si 234 aj LJubljana, ponedeljek 6. oktobra 1941-XIX Cena 70 cent Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima TUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 3122. 3123, 3124 . 3125 to 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek. zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—» Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbl»r»ta Italiana S. A„ Milano žen pritisk na Petrograd čete so prodrle v obrambni pas In so se približale mestu na 23 km — Sovražni protinapadi na severu in jugu odbiti — Ofenziva na Krimu se nadaljuje > Nemška vafno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Napadalne operacije na vzhodu ugodno napredujejo. V južni Ukrajini so pešadijske divizije v borbah za močno utrjene in trdovratno hranjene sovjetske postojanke v prostoru pri Perekopu in pri čiščenju polotoka južno-vhodno od izliva Dnjepra ter nekaterih malih otokov v Črnem morju v času od 24. do 29. septembra zajele 12.000 ujetnikov ter zaplenile 34 tankov, 179 topov in 472 strojnic. Iz Oesela so pionirji na jurišnih čolnih izvršili drzen napad na otok Abruka in zajeli vso posadko. V vzhodni Kareliji so finske čete uspešno nadaljevale svoje operacije. Letalski napadi so bili usmerjeni v zadnji noči proti važnemu oboroževalnemu podjetju južnovzhodno od Harkova in proti vojaško važnim napravam v Moskvi in Petrogradu. Na angleški vzhodni in južnovhodni obali so bombardirala bojna letala v noči na 5. oktober vojno važne naprave. V Severni Afriki so napadli nemški str-moglavci izkrcevališča in skladišča v luki Tobruk in Marsa Matruch z dobrim uspehom. V zračnih borbah sta bili dve angleški lovski lei.aH sestreljeni. Sovražnih poletov nad nemško ozemlje ni bilo. Stockholm, 5. ckt. d. Na vzhodnem bojišču se nemška ofenziva na vseh frontnih odsekih od Murmanska pa do Krima nadaljuje s še povečano srditostjo. Na skrajnem severnom frontnem odseku so nemške čete z mnogimi rezervami zelo pojačile pritisk proti sovjetsko-ruski najsevernejši luki, ki pa zdaj nima več tolikšnega pomena kakor o pričetku vojne na vzhodu, ker je njena železniška zveza z zaledjem na mnogih mestih prekinjena. V borbi za Petrograd so se nemške čete po osvojitvi mesteca Carskoje Selo približale samemu mestu že na oddaljenost pičlih 20 km. Prodor, ki so ga nemške čete dosegle na tej točki petrograjskega obrambnega sistema, zdaj novi močni oddelki zmeraj bolj razširjajo. Nemško letalstvo in težka artilerija neusmiljeno uničujeta sovjetsko-ruske utrjene postojanke v ožjem obrambnem pasu Petrograda, hkrati pa v zmeraj večji meri izločata podporo sovjet-sko-ruske mornarice pri Kronštatu ter kronštatskega obalnega topništva. Jugovzhodno od Petrograda so nemške čete pritisnile preko železniške proge Petrograd— Moskva. Videti je, da se bo na tem mestu zadri nov nemški ofenzivni klin v smeri proti Moskvi. Na centralnem frontnem odseku so borbe sicer še nadalje velikega obsega, vendar se potek operacijskega pasu tu ni mnogo izpremenil. Vzhodno od Poltave je v polnem razmahu nemška ofenziva proti Harkovu. Podoba je, kakor da bo nemško poveljništvo po zavzetju Harkova vrglo svoje sile v severno smer preko Orela na Moskvo. V borbi za Krim se vodijo hude borbe še zmeraj na krimski ožini. Sovjeti imajo na tem mestu malenkostno boljši položaj, ker jim je dostopna pomoč z morja. Kljub močni sovjetski obrambi pa so nemški oddelki vdrli že dokaj globoko v sovjetsko-ruski utrdbeni pas na Krimski ožini. Slin® razdejanje v Petrogradu Stockholm, 5. okt. s. Dopisniki švedskih listov na fronti pri Petrogradu poročajo, da so nemške čete razen Carskega Sela, bivše poletne prestolnice carjev,- zasedle še nekoliko drugih krajev petrograjske okolice. Edina pot za umik ostane ruskemu baltskemu brodovju odprta pod kon- trolo nemških in finskih bojnih ladij ter zavezniškega letalstva. Nekateri ruski ujetniki so povedali, da so nemški bombniki povzročili v Petrogradu silno razdejanje Znana tovarna Pudilova. kjer je bilo zaposlenih 30.000 delavcev, je v plamenu in se mora smatrati 7a noool^om;: uničeno. Bombardiranje je nadalje zahtevalo mnogo človeških žrtev Tudi vse petrograjske železniške postaje so poškodovane Odbiti protinapadi na jugu New ¥ork, 5. okt. d. Sinočnji newyoršk; listi objavljajo iz ameriškega vira informacije, da so Sovjeti na južnem delu vzhodnega bojišča pričeli ofenzivo, ki je naperjena v bok nemškim četam, ki napredujejo v smeri proti krimskemu polotoku. Te informacije, ki pa so očitno dospele v New York preko Londona, pravijo, da je sovjetska ofenziva usmerjena vzdolž železniške proge, ki vodi na Meli-topolj. Nemške čete pa so doslej vse protinapade odbile in je imel sovražnik krvave izgube. Severni odsek Berlin, 5. okt. s. Na severnem odseku vzhodne fronte so sovjetske čete včeraj s tanki napadle položaje neke nemške divizije. Nemški odpor Je bil tako nagel in uspešen, da so napadajoče sovjetske čete pri spopadu izgubile v kratkem času 13 tankov, med njimi nekatere največje to-naže. Pfi streljanju na obali Finskega zaliva so sovjetske čete poskušale izkrcati večje sile ter so izkrcanje pripravile z močnim topniškim ognjem. Nemške čete pa so odbile ta poizkus. Razen tega so bili na ruski strani potopljeni trije motorni čolni in dve sovjetski križarki, ena sovjetska trgovska ladja pa je bila uničena. Tudi na finski fronti so podvzele ruske čete napad na jugu reke Svir. Napad pa ni bil uspešen, marveč so ga Finci odbili na vsej črti ter uničili 11 ruskih tankov. Borbe pri Odesi Bukarešta, 5. akt. d. Pri Odesi so Sovjeti poskušali z dokaj močnimi silami prodreti skozi rumunske črte. Sovjetski napad, ki je bil izvršen z večjim šievilom tankov, je bil odbit. Sovjeti sn Brauchitschu k n jegovi 60 letnici. Pomoč Rusiji bo prepozna Carigrad. 5. okt .v List »Tašviri Likija«-obravnava skromne rezultate moskovske konference, poudarjajoč, da je sovjetski tisk ostro kritiziraj nje dolgotrajnost Za ključni sklepi gotovo niso služili v to da bi ruskemu narodu vlili poguma Znano je da angleška in ameriška pomoč lahko prideta v Rusijo šele po šestih mesecih. Zato •e vprašanje, dali ne bo ta pomoč tedaj že ->re nožna. Tokijski list o moskovski konferenci Tokio, 5. okt. s. »Asaki S:mbun« se bavi z rezultati moskovske konference ter naglasa trdno odločnost Anglosasov za borbo do zadnjega sovjetskega vojaka za koristi ameriške plutokracije in angleškega svetovnega imperija. Zato je samo po sebi umljivo, da Rusi zahtevajo za to borbo znatne pomoči. Vendar je treba pomisliti, da ta pomoč ne bo prispela brez težav na rusko ozemlje, kajti ne glede na veliko oddaljenost Anglije in Amerike nimata slednji niti dovolj prevoznih sredstev na razpolago. Verstvo v Rusiji New York, 5. okt. s. Predsednik Roosevelt si nedvomno ni bil svest, kako opozicijo bo izzvala njegova trditev o svobodi veroizpovedanja v Rusiji. V tej zvezi so zlasti pomembne besede prof. Fultona She-na katoliške univerze v Washingtonu, ki na osnovi statističnih podatkov dokazuje, da v Sovjetski zvezi sploh ni več'nobenega veroizpovedanja in da sam sovjetski tisk vedno naglaša, da je država odpravila vse trgovine z opijem, to je vse hiše božje ln da so že davno zadnji duhovniki zaprti. V nekem smislu imajo tedaj sovjetski listi prav, ko trdijo, da v Sovjetski zvezi ni ni-kakega preganjanja ver in njihovih pristašev. Tega preganjanja ni zaradi tgga, ker vlada nima več koga preganjati, ker ni nikakršnih organiziranih cerkva in verskih združb. Ujeti sovjetski dezerterji Stockholm, 5. okt. d. Kakor javlja švedska službena poročevalska agencija, so švedska oblastva aretirala v švedskih teri-torijalnih vodah približno 50 sovjetskih de-zerterjev in civilistov. Sovjeti so bili zajeti, ko so pluli v treh malih čolnih vzdolž vzhodne obale Gottlanda in okrog otoka Gotha-Sanioe ter med otočiči pred Stock-holmom. Zapadna fronta Berlin, 5. okt. d. Britansko letalstvo je včeraj poizkušalo napasti razne cilje na norveški obali. Nemška protiletalska obramba je trojico sovražnih letal vrste Hudson sestrelila, še preden je dosegla obalo. v Vojna na Kitajskem Tokio, 5. okt. s. Tiskovni urad japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem poroča, da so japonske čete v severni Kitajski uničile veliko skupino nasprotnikovih sdl ter jih pognale v beg. Pri tem so Japonci osvojili utrjeno mesto Čengsing. Izgube Kitajcev so z«lo hude. Nad 1 milijon ton angleškega brodovja je bili* potopljenega meseca septembra Bilanca vojne na morju Berlin, 5. okt. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta objavljajo silovite izgube britanskega in zavezniškega brodovja v mesecu septembru. Po nemških uradnih podatkih je bilo v septembru potopljenega za 683.400 ton sovražnega brodovja. Celotne sovražnikove izgube trgovinskega brodovja pa znašajo v tem mesecu vojne en milijon in 23.000 ton. Vrednost potopljenega brodovja se lahko ceni na 10 milijonov mark. Pretežni del tega brodovja so potopile nemške podmornice, katerih delež znaša 75 odstotkov. Pretekli teden je bil najpomembnejši dogodek v pomorski vojni izredno uspešni napad italijanske vojne mornarice in letalstva na zapadnem delu Sredozemskega morja. Zaradi nujnih potreb so bili Angleži prisiljeni posilati iz Gibraltarja v vzhodno Sredozemsko morje po nevarni sredozemski morski poti velik konvoj, na-tovorjen z ogromno količino vojnega materiala, ki ga nujno potrebujejo britanske čete na Bližnjem vzhodu. Konvoju je bil dodeljen v spremstvo odred britanske voj- ne mornarice, sestoječ iz ok.^pnice »Nel-son«, letalske matične ladje, več težkih in lahkih križark ter 10 rušilcev. Italijanska letala so izsledila tak konvoj med Sicilijo in afriško obalo. Italijanska torped-na letala so takoj startala s svojih oporišč na Siciliji in Sardiniji ter od poldneva pa kasno v noč v neprestanih valovih napadala sovražnikovo brodovje. Vreme je bilo zaradi nizkih oblakov sicer neugodno, navzlic temu pa so italijanska torpedna letala v šibkem spremstvu lovskih letal neprestano napadala britanske vojne ladje, dočim je italijanska vojna mornarica napadla trgovske parnike ter 2 izmed njih s skupaj 23.000 tonami potopila. Od italijanskih torpedov sta bili potopljeni dve angleški težki križarki, dočim je bila 34.000-tonska oklopnica »Nelson« tako zadeta, da je morala zmanjšati brzino. Nadalje so bili zadeti še neka druga velika vojna ladja, 6 križark — med njimi ena težka — ter končno še neki rušilec. Pri tej uspešni akciji so Italijani izgubili samo 8 letal. Velika letalska aktivnost na vseh bojiSiih Uspešen napad na luko Tobruk in Marsa Matruch - Bombe na Malto in Ciper — Potopljena sovražna ladja Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja naslednje vojno poročilo št. 490: V Severni in Vzhodni Afriki krajevni spopadi, ki so se za nas ugodno končali. Kraljevo letalstvo je intenzivno bombardiralo ter zadelo naprave in pomole v Tobruku ter ureditve in taborišča v območju Marsa Matrucha. Nastali so požari in eksplozije. Med novim letalskim napadom na Ben-gazi smo zrušili v plamenih dve sovražni letali, tretje letalo pa so sestrelili nemški lovci. Letalska oporišča na Malti je naše letalstvo učinkovito bombardiralo; druga letala so z uspehom zadela letališča na otoku Cipru, pri Nikoziji in Larnaki ter so potopila sovražno ladjo v pristanišču Pafos. Ilen vtis Hitlerjevega govora Nemški narod je sprejel Hitlerjeve besede z velikim navdušenjem Berlin, 5 okt. s. Tudi včerajšnji večerni listi se obširno bavijo z velikim govorom Fiihrerja ter zlasti naglašajo besede, s katerimi je kancelar izrazil svojo globoko prepričanje o končni zmagi. Veliko zadoščenje vzbuja tudi ugotovitev, da je boljševizem dobil smrtni udarec. Operacije, ki so v teku na vzhodni fronti, povsem opravičujejo to zmagonosno zavest. Vsi listi poudarjajo tudi velikansko navdušenje, s katerim je nemški narod sprejel Hitlerjeve besede o novem redu v Evropi, ki bo rešena svojih smrtnih sovražnikov. Smešne trditve sovražne propagande, ki skuša zmanjšati veliki pomen Hitlerjevih besed, so samo dokaz, da se zgodovina dela samo s čini, ne pa s praznimi besedami. To prizadevanje tuje propagande tudi kaže, kako se anglosasi boje, da bi njihovi narodi ne doznali prave resnice. Zlasti Amerika je v skrbeh, da ne bi tamošnje delavstvo prijazno sprejelo Hitlerjevih besedi o novem socialnem redu. Odmev v Bolgariji Sofija, 5. ckt. s. Veliki govor nemškega kancelarja je vzbudil živahno zanimanje v Bolgariji Listi objavljajo njegove glavne odstavke, zlasti one. ki se nanašajo na sedanjo vojno proti Sovjetski zvezi, poudarjajoč, da je glavni odpor nemških sovražnikov že zlomljen. To zagotovilo je dal Hitler vsemu svetu ter je vzbudil živo občudovanje vseh narodov za nemške uspehe in za nemško vojska S posebnim poudarkom objavljajo listi Hitlerjeve besede glede moskovskih ponudb, na temelju katerih je bila ruska v da pripravljena Nemčiji dati proste r\ : glede vojne, ako bi sama dobila popo.no svobodo za akcijo na Balkanu. Končen rezultat te akcije bi bil, da bi Bolgarija izginila kot nezavisna država. Te opetovane izjave kancelarja o nevarnosti, ki jo je Moskva pomenila za balkanske države, so> izzvale živahno debato v javnosti m v političnih krogih, ki v tej zvezi izredno hvaležno priznavajo lojalnost Nemčije, ki je tako odločno zavrnila gorostasne sovjetske zahteve. List« obenem poudarjajo besede vojnega in notranjega ministra, ki sta jih slednja izrekla na svojih včerajšnjih govorih v Sofiji. Izjavila sta gmotno in duhovno pripravljenost ter neomajno odločnost Bolgarije, da do konca vztraja raimo ob rami z državami osi. Po zagotovilih obeh mini-strev je tudi bolgarski narod odločno istega mnenja. Vtis v Španiji Madrid, 5. okt. s. Ves šipanski tisk z veliko pozornostjo obravnava zadnji govof nemškega kancelarja Hitlerja ter zlasti s posebnim poudarkom omenja kancelarjevO izjavo, da je na vzhodni fronti v teku orjaška bitka, ki se bo nedvomno končala z uspehom zavezniškega orožja. Z velikimi zadovoljsvom objavljajo listi spisek sovjetskih izgub, nagLašajo neomajno nemško prepričanje o končni zmagi ter z cibčudo-vanjem onisujejo junaštva italijanskih in zavezniških siL Potopitev ameriške petrolejske ladje je še povečala odpor proti spremembi nevtralnostnega zakona New York, 5. okt. d. Potopitev ameriške petrolejske ladje »Ic White«, ki je bila 28. septembra torpedirana v južnem Atlantiku, je spet dalo povod za obširne debate glede izpremembe ameriškega nevtralnostnega zakona. Intervencionisti si prizadevajo na podlagi tega primera dokazati nujnost izpremembe nevtralnega zakona, dočim izolionistični krogi poudarjajo, da tudi ta poslednji incident z ameriško petro-lejsko ladjo samo potrjuje njihova svarila, da se spričo Rooseveltovih ukrepov na morju sličnim incidentom tudi v bodoče ne bo mogoče izogniti. Demokratski senator Adams iz države Colorado je v tej zvezi na primer izjavil: Ako ameriške paroplov-ne družbe dovolijo, da njihove ladje plovejo pod tujo zastavo, kakor je bilo v primeru potopljenih ameriških ladij, potem s tem avtomatično izgube sleherno pravico do protesta. Republikanski senator Woodrul iz Michigana je ob tej priliki ponovno na-glasil, da je slej ko prej proti vsem ukrepom, ki bi dovedli do oborožitve ameriškega trgovinskega brodovja. Naglasil je tudi, da bo njegova skupina delala proti temu, da bi se ameriškim trgovinskim ladjam dovolilo pluti v vojne pasove. Bolivija proti mahinacijam Zedinjenih držav La Paz, 5. okt. s. Zunanji minister Bolivije je na vladni seji izrazil oster protest proti nekaterim bolmjskim listom ki so objavili črni spisek tvrdk in oseb ter pozvali bolivijsko javnost k bojkotu. Minister je naglasil, da so taki poza vi delo vojnih hujskačev in Zedinjenih držav, ki ga vlada ne bo trpela, marveč bo z vso sfflo varovala svobodo ter suverenost Bolivije. Letalska nezgoda ameriškega finančnega ministra New York, 5. okt. d. Kakor poročajo iz Philadelphije, se je ob pristajanju na tamkajšnjem letališču ponesrečilo transportno letalo, v katerem je potoval ameriški finančni minister Morgenthau. Letalo se je prekopicnilo in hudo poškodovalo, dočim se Morgenthau ni nič zgodilo. Nesreča pri ameriških pomorskih manevrih Buenos Aires, 5. okt. s. V teku pomorskih manevrov sta trčila drug ob drugega križarka »Almirant Brow« in torpedni lovec J>Currientes«. Nad morjem je mei mornariškimi vajami visela gosta megla, ki je popolnoma zakrivala obe ladji. Po do-sedaj došlih vesteh je bilo 11 mož posadke torpednega lovca na mestu ubitih. »Curri-entes« je zelo hudo poškodovan in ga Je moralo moštvo zapustiti. Za vsako ceno je hotel na rusko Sronto Romantične dogodivščine lsletnega Santa iz Rima Sofija, 5. okt. s. Tukajšnji listi poročajo o izredno romantični dogodivščini 15-letne-ga dečka Marija Crenscenzia, rojenega v Rimu, ki je hotel po vsej sili na rusko fronto, da se kot zaveden fašistovski naraščaj-nik bori proti boljševizmu. Deček so je nekoflikokrat kot dobrovoljec javil pri vojaških oblasteh, ki so ga seveda zaradi njegove mladosti odklonile. Zdaj navdušeni fant ni videl drugega izhoda in je kratko-malo ušel z doma. Napotil se 'e 10. avgusta in pešačil 20 dni. Posrečilo se mu je, da je prišel na Reko, kjer pa so ga oblasti zadržale. Spretni fant se Mm je nekako izmuznil ter se skril pod voz osebnega vlaka in se pripeljal v Zagreb. Na isti način je nadaljeval potovanje do Beograda in do Sofije. Tu si je poiskal vlak proti Romuniji, toda na romunski meji so ga zadržale obmejne straže ter ga vrnile v Sofijo. V bolgarski prestolnici je -fantič z vsemi podrobnostmi opisal svojo junaško odisejo, tekom katere je prepešačil okoli 950 km. vse v goreči želji, da čimprej pride na rusko fronto. Sofijski fašdj se .je zavzel za junaškega dečka ter ga ima sedaj v svoji oskrbi. Prvi dobitek L N. A. Kakor je znano, je L N. A. — narodni zavod za zavarovanje — določila 10 nagrad po Lir 500, ki se bodo izžrebale v 10 dneh velesejma. Prva nagrada je bila izžrebana v paviljonu L N. A.-e in nanjo odpada en zaklad nI bon 5% za 500 lir. Izžreban Je MI kontrolni listek številka 293 na ime gdč. Babi Rupnikove, Gregorčičeva ul. 17. Imenovana gospodična naj se izvoli javiti v uradu Narodnega zavoda za zavarovanje, Uliea S. maja 11, ter naj prinese s seboj ! listek, da lahko prejme nagrado. Velesejem je razgibal Ljubljano Obisk Eksc. Riccija v Saturnusu — Zanimanje za Pavlovčevo razstavo Ljubljana, 5. oktobra Ob nedeljah — zlasti kadar je lepo vreme — se Ljubljana po navadi dodobra izprazni in tudi davi so številni vlaki odpeljali množice izletnikov v vse smeri, medtem ko so podjetnejši izmed meščanov že v soboto popoldne pohiteli na svoj we-ekend. Toda velesejem, ki je letos izredno razkošen in bogat, je privabil tolikšne množice gostov — med njimi tudi naj-odličnejših predstavnikov italijanskega javnega življenja — da je bil ves dan po ulicah in po lokalih nadvse živahen vrvež. Največ življenja je bilo, razume se, na velesejmu samem, kjer vzbujajo pozornost odlično aranžirane razstave naj-raznovrstnejših gospodarskih in kulturnih panog. Naj izpopolnimo kroniko teh dni še s kratkim poročilom o obisku ministra za korporacije Eksc. Renata Riccia, ki ga je takoj v petek popoldne po svojem prihodu v Ljubljano napravil v spremstvu Visokega Komisarja Eksc. Graziolija tovarni Saturnus v Mostah. Na pragu podjetja sta visokega dostojanstvenika pozdravila predsednik upravnega odbora Ceč in direktor Loser. Eksc. Ricci si je s spremstvom podrobno ogledal tovarno, obenem pa se je živo zanimal za gmotne in družinske razmere delavcev, ki jih tovarna zaposluje okrog 400. Po ogledu so se delavci in delavke zbrali na dvorišču in pri tej priliki se je obratni zaupnik Eksc. ministru zahvalil za vso skrb in pozornost, ki io posveča delavstvu Ljubljanske pokrajine. Na koncu je obljubil v imenu delavstva, da bo zvesto, disciplinirano in požrtvovalno delalo naprej, v želji, da si pribori lepšo bo- V zadnjih letih je konzum grozdja v naših krajih v izredni meri narasel: na eni strani pomeni to dobiček vinogradnikov, na drugi strani pa imajo korist široke množice prebivalstva, saj je prišlo mednje dragoceno in zdravo živilo. Grozdje spada v resnici med tiste dobrote sveta, ki jim ljulje še zmerom ne vedo prave cene. Slišali smo zdravnike govoriti o njem; govorili so o grozdnem sladkorju, o fer-mentih in podobnih rečeh, ki zavzemajo važno mesto v izmeni organizma. O grozdnem sladkorju gre sloves, da med vsemi vrstami sadja vpliva najbolj poživljajoče. Mineralne soli dajejo vinski jagodi odlike najboljših mineralnih vod. Kisline, ki jih grozi je vsebuje, spadajo med najboljše buditelje teka. Prav tako vam bo zdravnik pripovedoval o pomenu grozdja za redno prebavo, o njegovi hranljivi vrednosti, o vitaminih, ki jih premore, in o njegovem blagodejnem učinku na organizem podhranjenih in oslabljenih. A pametno je, da se človek pred tako zvano grozdno kuro obrne na zdravnika za nasvet: puste jagode odpirajo, grazdje, bogato taiiina, zapira, aromatično grozdje — muškat in podobne vrste — pospešujejo prebavo in tako ima v medicini vsaka vrsta svoj pomen. V današnjih časih pa zlasti ne smete pozabiti tega, da vsebuje vsak kilogram zelenega grozdja 150 gramov sladkorja. Približal se je čas trgatve in mnoga znamenja kažejo, da bo zadovoljiva. Zato se moramo že zdaj pripravljati in moramo vse potrebno ukreniti, da se bo novi mošt v najboljšem smislu spremenil v dobro vino, dobro in zdravo, da ga bo vsakdo na mizi vesel, saj smo v tem času deležni malo dobrega in zdravega. Zdaj je čas, da pripravimo Meti, posodo in vse druge vinarske priprave. Vsak vinogradnik, ki je v teku leta vložil gore znoja in denarja, da bi iz grude iztisnil čim več in čim boljšega sladkega soka, bo imel v teh dneh, ki nas še ločijo od trgatve, polno glavo skrbi, da za to leto dopolni in dovrši, kar so njegovi predniki nekoč zdavnaj započeli. Vinarji o vinu Neki zdravnik je na vprašanje, ali sme človek uživati vino v zmernih, majhnih količinah, odvrnil: »Ce sme človek po malem ubijati, potem sme po malem uživati alkohol.« — Tisočletna izkušnja pa vendar kaže, da tako stroga, odbijajoča sodba vinu vendar ni pravična. Ce hoče človek ohraniti svoje telesne sposobnosti, čie hoče poudariti občutek in radost nad življenjem, potrebuje gradiva in snovi, ki mu dovajajo energijo za to. Hranivo se ocenjuje po vrednosti izgorevanja na podlagi toplotne edinice - kalorije. Pri tem pa ni važna samo visoka vrednost kakšnega hraniva in izgorljivost njegovih snovi, temveč tudi dober, prijeten okus. Osnovne snovi, ki nam dajejo energijo, so beljakovine, maščobni in ogljikovi hidrati. Slednjih je v mesni hrani manj kakor v rastlinski (sladkor, moka, krompir). Beljakovine so važne za gradnjo telesa in tkiva. Tudi maščobe so enako potrebne (meso, maslo, olje), vendar ta vrsta hrane ne more dolgo ohraniti svoje maksimalne hranivosti, če se telesu ne nudijo ž njimi vred tudi nekatere spremne, dodatne snovi, kakršne so vitamini in organske soli, ki' zelo ugodno delujejo na tek in slast ter na prebavo. — Tu je vinu določeno mesto v naši prehrani. Redno, zmerno uživanje vina ugodno vpliva na proces prebave in veča prijetnost okusa. Ker je hra-nivost vina vobče malo znana, naj na kratko obrazložimo kemične sestavine grozdja odnosno vina z vidika njihove važnosti v prehrani. Grozdni in sadni sladkor, ki ga vsebuje grozdje, se z vretjem spreminja v alkohol in ogljikovo kislino. Ce alkohol zmerno uživamo pri jedi, pospešuje razkroj beljakovin, veča oddajanje toplote ter krepilno deluje na telo in duha, odstranjuje motnje ter poživlja delovanje srca in dihal. Ker hitro in popolnoma izgoreva v telesu, delno nadomešča maščobne in ogljikove hidrate. Med sadjem ima grozdje vobče največ ogljikovih hidratov — Organskih kislin, ki se nahajajo v vinu (vinska, jabolčna, jantarova, glikolna kislina) v ostali hrani ne najdete v tolikšni obilici. — Tudi soli (vinska sol), ki jih nahajamo sa- dočnost. G. minister je njegova izvajanja vzel z zahvalo na znanje in je poudaril pomen discipline v življenju države. Fašistična vlada je delavska vlada, zato povsod in vedno skuša podpirati delavstvo po Ducejevih navodilih. Svoj govor je Eksc. Ricci zaključil z vzklikam Duceju, ki se mu je vse delavstvo odzvalo z navdušenjem in odobravanjem. Ko je minister nato odhajal, se je pred vhodom v tovarno zbralo okrog 50 delavskih otrok iz soseščine. Minister in Visoki Komisar sta se ustavila ob njih in Eksc. Ricci se je ž njimi ljubeznivo razgovarjal. Preden se je odpeljal, je še pozval mladino, naj počaka, in kmalu je prispel častnik z velikim zavojem slaščic ter jih razdelil med otroke Obisk visokega gosta je na ta način med moščansko mladino zapustil še posebno lep spomin. Kakor je že za velesejmske dni navada, pa je v mestu še nekaj posebnih razstav, ki privlačijo pozornost občinstva. V zgornjih prostorih Obersneiove galerije na Go-sposvetski cesti je bila že pred tednom dni otvorjena prva samostojna razstava akad. slikarja Franceta Pavlovca. Mojster naše pokrajine razstavna poleg nekaten> starejših. že poznanih del. lpn0 vrsto najnovejših slik po motivih iz ljubijansk okolice, ki so vredne ne samo. da si jib pridete ogledat, temveč tudi da najdejo kupca in preidejo v okras naših rnsščan-skih domov. Razstava nudi zgovoren dokaz, da si umetnik z občudovanja vredno silo krči pot do zmerom novih uspehov Razstava Franceta Pavlovca je dogodek kakršni so redki v naši kulHim; kr1r,i"o. A. M. mati. Med tem dokazujejo vsi ti športni zakoni, čeprav so razmeroma še mladi, da te trditve niso točne. V zvezi s tem je treba zavrniti tudi mnenje, češ da je zakon povrh vsega tudi nepremagljiva ovira za šport. Ni namreč res, da bi se moral dober športnik s katerega koli športnega terena zaradi zakona odreči nadaljnjemu športnemu delovanju. Saj je znanih mnogo primerov med oženjeniml športniki, ki jih ta »poklic« prav nič ne ovira pri delu na terenu. Res je celo obratno, da zaradi tega, ker jim je v zakonu omogočeno redno življenje, dosegajo celo boljše uspehe kakor prej. V dokaz za to bi lahko navedli mnogo neprisiljenih izjav aktivnih športnikov, ki se vse ujemajo v tem, da deluje zakon v pozitivni smeri na športno življenje. Šport je važen za vzgojo vsega naroda in je potem takem velikega pomena tudi za rodbino. Šport in njegov odnošaj do zakona že dolgo ni več problem, ki bi ga bilo treba reševati na razne načine. Šport in zakon je treba presojati z vidika izpopolnitve in športne vzgoja naroda, glede česar se oba medsebojno izpopolnjujeta. „Nerad gre iz Ljubljane" G. Henrik Kostner, trener SK Ilirije, odgovarja na vest o njegovem ponovnem angažmanu Pred približno 14 dnevi smo v tej rubriki objavili celotno vsebino anonimne dopisnice, v kateri nam je neznani »prijatelj« plavalnega športa pri nas sporočil nekontrolirano, toda pri vsem tem pa le skoraj senzacionalno vest, da bo plavalni trener SK Ilirije Henrik Kostner iz Budimpešte ostal po poteku pogodbe z Ilirijo še dalje v našem mestu, in sicer kot učitelj v nekem novo ustanovljenem plavalnem klubu, kamor naj bi mu sledili tudi nekateri najbolj znani plavalci iz belo-zelenega tabora. Na vseh informiranih mestih o tem sklepu g. Kostnerja ali o ustanovitvi novega kluba plavalcev v Ljubljani niso vedeli ničesar in tako je ta senzacija — čeprav je bila sprva precej govora o njej — polagoma šla v pozabo. Včeraj pa nas je v isti stvari presenetil s pismom g. Kostner sam, ki je seveda najbolj poklican, da pojasni to senzacijo, o kateri smo zdaj slednjič le izvedeli, da ri imela stvarne podlage. Kakšni so bili nameni pisca prej omenjene anonimne dopisnice in kdo je bil oni, ki mu je bilo na tem, da bi nam postregel za mrtvo sezono v bazenu s to skromno »potegavščino«, bo najbrž ostalo nepojasnjeno, kajti pismo g. Kostnerja pravi doslovno: »Dovolite, g. športni, da kratko odgovorim na nedavni članek, ki je v zvezi z mojo osebo izšel v Vašem cenj. listu. Res jo, da sem se z nekaterimi gospadi pogajal glede organizacije novega kluba, vendar nisem nikoli resno mislil na to, da bi še ostal v Ljubljani. To seveda ne pomeni, da bi se bil med vami počutil slabo, temveč je res ono drugo, da sem bil zelo rad tukaj m odhajam zelo nerad !z Ljubljane. Misel o ustanovitvi novega kluba je dobra in bo razvoju ljubljanskega plavalnega športa samo koristila, tem bolj, ker bo prišlo do nasprotstev z dobrimi drugimi plavalci, ki jih je nekaj tudi izven vrst Sli Ilirije. V zvezi s tem se oproščam pri vseh, ki so smatrali moj korak v tej smeri za resen in se poslavljam od Ljubljane m njenega plavalnega občinstva z zahvalo za vse dobro in prijetno, kar sem doživel \ času bivanja v Ljubljani. Prepričan sem, da bo plavalna sekcija Ilirije dosegala po mojih navodilih nove uspehe, to upam in tudi od srca želim. Henrik Kostner s. r.« Zdaj torej ne smemo več računati, da bi nas g. Kostner za zdaj ne zapustil, izvedeli pa smo obenem, da ima ideja ustanovitve novega plavalnega kluba v Ljubljani vendarle nekaj resničnega ozalja. Kaj in kako je z njim, bo pokazala prihodnost; do otvoritve prihodnje plavalne sezone je tako še časa dovolj, da bomo tudi o tem dobili v roke kaj podrobnih podatkov. Hrvati imajo prvo točko Na teniškem dvoboju z Italijo za rimski pokal Meddržavni teniški dvoboj med Italijo in Hrvatsko za rimski pokal se je pričel pretekli petek na igriščih teniškega kluba v Milanu. V prvem singlu sta se srečala Pallada in Canepele, med kater: ma je po dolgi in zelo trlovratni borbi zmagal nazadnje Hrvat. Treba pa je bilo pet dclgih partij, da se je Canepele nazadnje priznal poraženega. V podrobnem so bili izidi v setih naslednji: 4 : 6, 6 : 0, 3 : 6, 6 : 4, 6 : 4 v korist Pallade. Štirje kopjaši in še kaj Danes ob 14.30 bo v Firenci zanimiv atletski nastop treh najboljših italijanskih metalcev kopja, ki ga je organizirala atletska federacija v stadionu Berta. še bolj zanimiva je ugotovitev, da je bil na to preizkušnjo povabljen tudi naš znani kop-jaš Darko Mavsar, član SK Planine, ki se je pred dobrim tednom dni vrnil v meje naše pokrajine in bo zdaj očitno spet ostal pri svojem matičnem klubu. V konkurenci z njim se bodo danes poizkusili trije najboljši italijanski atleti te stroke, in sicer Matteucci, Drei ln Rossi. Italijanska federacija za zimske športe je imela te dni sejo osrednjega odbora, ki jI je prisostoval tudi predsednik CONI-a nar. sv. Mangianello in na kateri je predsednik Eksc. Ricci poročal o minuli sezoni ter o svetovnem prvenstvu v Cortini, nato pa dal splošna navodila za priprave za prihodnjo sezono. Na seji je bilo sklenjeno načeloma, da se bo italijanska reprezentanca v čim večjem številu udeležila svetovnega prvenstva, ki bo od 10. do 15. februarja 1942 v Garmischu. Italijanska prvenstva v zimskih športih so bila določena za naslednji teden, in sicer za dneve od 21. do 24. februarja 1942 v Cortini d'Ampezzo. Okrožnih prvenstev v rimskih športih letos ne bo zaradi vojnih razmer Dne 12 t. m. se bodo v Bariju sestale Italijanska in hrvatska reprezentanca ta, rokoborbo v grško-rimskem stilu. Za to mednarodno srečanje, kakršnega v Bariju že niso imeli dolga leta, vlada v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Hrvatska nogometna zveza, si posebno zdaj, od kar je visoko zmagala nad Slovaško, močno prizadeva, da bi dobila termin za ponovno meddržavno tekmo z Nemčijo. Hrvati so predlagali, naj bi bila ta tekma na dan 2. novembra v Zagrebu. Kakor znano, so v prvem srečanju z Nemci na Dunaju Hrvati igro izgubili z 1:5 in zato silijo zdaj, da bi ta poraz čim prej popravili. Razen mednarodnega teniškega turnirja med Italijo in Hrvatsko, ki se zaključuje danes v Milanu in šteje za oceno v tekmah za tako imenovani rimski pokal, je danes tudi zadnji dan teniškega turnirja v enaki konkurenci med Nemčijo in Madžarsko v Berlinu. Kljub temu, da so Madžari poslali v nemško prestolnico najmočnejše predstavnike z Asbothom na čelu, s katerimi so zadnji dvoboj z Nemčijo dobili na domačih tleh, se vendarle zdi, da se to pot računi za zmago bolj nagibajo na nemško stran. Ce bo Nemčiji to uspelo, bo v skupni oceni za ta pokal dohitela Madžarsko. O številnih finskih športnikih čitamo, kako vztrajno in uspešno se udejstvujejo zdaj na svojih frontah. Velika večina aktivne športne mladine je zdaj v vojaški suknji, pa tudi piedstavniki starejše športne generacije so bolj ali manj v zvezah z vojaškimi posli. Tako vemo o Nurmiju, da je kot narednik dodeljen velikemu mladinskemu taboru, ki opravlja delo za vojno. Olimpijska prvaka Iso-Hollo in Salminen sta v pravi vojni službi in tudi Maki, potem Jarvinen. Mikkola, Nikkanen, Pekuri, RajassarI in cela vrsta drugih ie zdaj na fronti proti Rusiji. Tudi od elite finskih smučarjev jih je le malo ostalo doma, nekateri med njimi pa so se celo proslavili z izrednim junaštvom pred sovražnikom. V prvih vrstah se bore med drugimi Niemi in Alakulpi kakor tudi trije bratje Karp-pinen, ki so vsi znani z mednarodnih smučarskih prireditev. V nekaj vrstah ... Za mednarodnima tekmama včerajšnje nedelje — ena je bila v Stockholmu med švedsko in Nemčijo, druga pa v Helsinkih med Finsko in Nemčijo — mednarodni spored v nogometu še davno ne bo izčrpan, kar pomeni, da se športniki kljub burnim časom po svetu še zmerom sestajajo in dogovarjajo tudi za važnejše meddržavne prireditve. Tako bo 12. oktobra v Bukarešti nogometni dvoboj med Rumunijo in Slovaško, dne 19. oktobra v Kodanju med Dansko in švedsko, sredi novembra me i Italijo in Madžarsko nekje v Italiji, dne 16. novembra med Švico in Madžarsko v Curihu, dne 14. decembra med Slovaško in Rumunijo v Bratislavi in dne 28. decembra med Španijo in Švico v Valenciji. V tem seznamu niso upoštevane še nekatere tekme, med njimi tu li dve, ki jih misli Hrvatska igrati z Italijo in Rumunijo, ker še niso določeni termini niti kraji, kjer bodo odigrane. V srbski nogometni ligi vodi sedaj Obilic pred BSK in Jugoslavijo. Zadnjo nedeljo je BSK zmagal nad PAK iz Pančeva z 2 : 0, Obilič pa je porazil Jugoslavijo z 1 : 0. Hrvatska liga je začela svoje jesensko prvenstvo včeraj s tremi tekmami, in sicer med Concordijo in železničarji, med Grad-janskim in Zagorcem iz Varaždina ter Haškom in Saškom iz Sarajeva. Sedmi klub (Hajduk iz Osijeka) še nima partnerja, k<_r kvalifikacijske tekme še niso končane. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 6. oktobra: zaprto (generalka) Torek, 7. oktobra: Dva bregova. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 18.15. Ko-K£C pred 21. uro. Sreda 8. oktobra: Katarina Medičejska. Red A. Začetek ob 18.15. Konec okrog 21. Zasedba vlog v Leskovčevi drami iz be-raškega življenja »Dva bregova« je sledeča: Rona — Sever jeva, Macafur — Cesar župan — Milan Skrbinšek, Krištof — Gregorin, Flore Briga — Sever, Križem-svet _ Peček, Razpotnik — Plut, Arčon — Presetnik, Kit — Potokar, policaj — Košič, Komposarica — Nablocka, Šoba — Rakarjeva, Muha — Gabrijelčičeva. Režiser: prof. Sest. Inscenator: ing. Franz. Premiera bo v torek, 7. t m. ob 18.15 uri. OPERA Ponedeljek, 6. oktobra: zaprto. Torek, 7. oktobra: zaprto. Sreda, 8. oktobra: Aida. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Konec okrog 21. Zanimiva je letošnja uprizoritev Verdijeve »Aide« v novi režiji C. Debevca s Heybalovo kot Aido in Popovom v partiji egiptovskega kralja. Ostale glavne partije so ostale v odlični zasedbi prejšnjih let: Amneris — Kogojeva, Radames — Franci, Ramfis — Betetto, Amonasro — Primožič, sel — Rakovec. Na novo naštudirana opera s pomnoženim zborom in orkestrom obeta tehtno predstavo, ki bo dostojno predstavila umetniško raven naše Opere. Objave U— Veseli teater. Od 7. oktobra dalje so predstave v »Veselem teatru« vsak torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Začetek ob 19. (7.). — Konec še pred 21. (9). (—) Večerni trgovski tečaj prične v torek 7. oktobra. Poučuje se: Knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, ita-janščina, nemščina, šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—) Tečaji italijanščine, nemščine in drugih jezikov — dnevni in večerni — prično 6. oktobra. Oddelki: Začetni nadaljevalni, višji nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo itd. (—) PREGOVORI Ti bi rad, da bi bil volk sit, ovca pa cela. NI ovčevine brez krčevine. Kdor z rokami med meša, prste liže. Dokler Ima medved še gnilih hrušk, se ne boji lakote. Zakon ni zapreka za športne uspehe Dragocene izkušnje številnih rekorderjev med moškimi in ženskem! Tu in tam se v športnih rubrikah ujame kratko sporočilo, da so se znašli v zakonskem brlogu znani športniki in rekorderji iz raznih športnih panog. Skupno delo na zelenem polju, na ledu ali v vodi, na gladkih tleh teniških igriščih ali na belih poljanah pospešuje medsebojno spoznavanje športnikov obeh spolov. Enaki športni interesi in enako duševno razpoloženje vzbujajo najprej tovarištvo in potem se rodi seveda — tudi ljubezen. Po tej kratki in enostavni poti je prišlo že do marsikaterega športnega zakona. V razčlenjenosti sedanjega športnega življenja glede tega ni izjeme v nobenem športnem območju. Tako so se spoznali atleti z atletinjami in med primeri navajamo berlinski zakonski par Blaskov. Mož Ervin je svetovni rekorder v metu kladiva, njegova žena Dorle, z dekliškim imenom Voigt, pa je bila nemška rekorderka v teku na 200 m in v štafeti na 4 x 100 . Pri vsej obilici podobnih primerov pa je do sožitja v zakonu športnike večkrat pripeljal teniški šport. Zanimivo je, da je Nemčija pri teh porokah izgubila nekatere svoje najboljše igralke, ki so se poročile s tuJci. Tako "se je nemška prvakin;"a 1n nekdanja zmagovalka v Wimbledonu Cillv Aussem poročila z itali+an3kim grofom Murariiem. njenemu vzgledu pa je pred kratkim sledila tudi Ullsteinova, ki se je omožila z italijanskim teniškim igralcem Renatom Bos-slfem. Znana je tudi nemška igralka Hilda Krahwinkel, ki je že dolgo žena danskega teniškega prvaka Sperlinga. Zelo česti so tudi primeri, da sklepajo zakone športniki z zimskih terenov, predvsem iz onih športnih panog, v katerih sodelujejo tudi ženske. Najbolj znan je v tej vrsti športni zakonski par Maxle Herber in Ernst Baier, ki sta znana zmagovalca in večkratna svetovna prvaka v umetnem drsanju v dvoje. Ti športni zakoni so dali povod, da so številni nasprotniki ženskega športa nagla-šali, češ da šport ovira žensko v nlenem materinskem poklicu. Pri tem so poudarjali tudi, da ženska, ki nastopa v športnih tekmah, pozneje ne more več postati dobra ...tam v vinskih gorah Kmalu bodo v trgatvi oživele naše vinske gorice Dve pismi iz Turina kajakaši, ki so se preteklo nedeljo z lepim uspehom udeležili regat s kajaki v piemontski prestolnici. sva prisedia k njim. Za Miri centime sva dobila obed: koe kruha iz sorguma (koruzne moke), malo fižola v Čebul ji omaki in kuhanega lanenega olja. Delo )e vse Osem dni sem delal v premogovem prahu. Osmi dan je na večer prišla brzojavka iz Ismailyja, da je moj prijatelj prišel in da lahko dvignem svoj denar. V Ismailyju sem se vkrcal na parnik proti Evropi. Ko smo se vozili skozi Port Sail, se je nad nakla-dališčem vzpenjal ogromen temen oblak, v katerem so delali ljudje — delali so pač, da bi se mi lahko vozili na lepem, čistem par-niku. S prijateljem Vargo sva načela vprašanje, kaj bi moral človek pač začeti, če drugi ne bi marali več delati. In ugotovila sva, da bi pač nič drugega ne kazalo, kakor da sam krepko pljune v roke. In nič slabega bi ne bilo, če bi vsakdo enkrat napravil tak poizkus. Potem bi vsi lahko polagoma spoznali, da denar v resnici nič ni. Delo je vse. Ali nai posojamo knjige? Nedvomno vas je kdaj že raztogotilo, ko ste zaman iskali v svoji knjižnici knjigo, o kateri bi stokrat prisegli, da jo imate in ki jo trenutno nujno potrebujete, pa je ni nikjer. Kdo neki si jo je bil Izposodil? Skušate se spomniti, komu ste kdaj posodili kakšno knjigo, vendar je vse prizadevanje zaman: ni knjige ln tudi ne veste, kdo jo je bil vzeL človek, ki Ima lepo knjižnico ln ki ga knjižnica veseli — samo v tem primeru mu je knjižnica ljub in nepogrešljiv kos njegovega življenjskega okolja — ne posoja knjig z veseljem. In kdor se je vsaj enkrat dodobra razočaral s posojanjem knjig, jih sploh več ne mara posojati. Ali naj ga obtožimo sebičnosti, nesocial-ncLt; in nezau^lji. črti ? Nobena obtožba ne drži. Tak človek postopa takč, kakor postopa slehern pravi knjigoljub. Zakaj knjigoljubova knjižnica nikakor nI javna knjižnica. Celo v kolektivizirani državi so posameznikom dopuščali posest zasebne knjižnice. Kdor je s knjigo tesno zvezan, kdor jo ljubi in potrebuje, pri tem je zasebna knjižnica njegovemu duhu to, kar telesu postelja: pripomoček koristi in ugodja. In postelje nikakor ne deliš z vsakomur; do nje imaš čisto osebno pravico. Morda je primerjava malce banalna, vendar drži. Tudi knjižnica ljubitelja knjig je njegova zelo osebna, kar intimna zadeva. V nji ima knjige, ki jih nI zbral zgolj po naključju; pravi knjigoljub sploh ne kupuje knjigo tjavendan. Njegova knjižnica je verna podoba njega samega, njegovih duševnih podvigov in zanimanja, njegovega okusa in njegovih duševnih potreb. Knjigoljubova knjižnica je cela zgodovina njegovega duševnega razvoja, notranje rasti njegove osebnosti. Zato jo ima rad. S posameznimi knjigami so zvezana njegova doživetja; ve, kaj je v njih lepega ali miselno pomenljivega in ko katero izmed njih pogleda, se mu vzbude neka določena čustva ali misli, kakor muziku zazveni neki ton in se razpoje v melodijo. Prav zaradi tega ne mara posojati knjig. Hoče, da mu je vsaka izmed njih v slehernem trenutku, ko se duhu zahoče hrane, ki jo medi, takoj na razpolago. Z druge Ob Pavlovčevi razstavi Fanfare mrtvecev pojd. Senzacij gost oblak Rohni rdeč, krvav prek naših golih glav, Apneno gost, kositrast dež cvrčečih žgočih lav Nenehno pada... Ocean gori... Naš zarod nag. Celini se odmika, ždi na mali deski bled, Udar valov zdaj, zdaj bo zaobrnil vegast splav... Proč, proč!... Zaman, vsak dan zaman podim privid krvav... A, ti, ko Krist na jezeru ukažeš sonce spet Vonj ajde, mir, mehkoba domačij v deželi Krke, Lepota naših bajk v večeru pokrajine snežne... O, barvne simfonije doma, ne — sonate nežne! Vem, znova vem, umetnost, umetnina je pozaba, Celilo kratkotrajno, ki hladi ti dneva rane, UpOme plamen bolečin, hlad olja vanje kane. stran se brani, da bi bil ta kos njegovega »duševnega pohištva« dostopen rokam, ki jim ni nič kaj mar, kakšna je njegova zunanjost; človeku, ld mu je knjiga in posebej še tuja knjiga samo predmet, ki ga trenutno zanima ali še tega ne. Namreč predmet, do katerega nima osebnega odnosa in tiste ljubezni, ki varuje in spoštuje. Z druge strani velja pri nas celo za izobražence morala (!), da se knjiga lahko »pozabi« vrniti. Ljudje menijo, da je tatvina, če komu izmakneš dvajset lir, ni pa tatvina, če mu ne vrneš knjige, ki si si jo bil izposodil in ki ima, postavimo, nominalno ceno dvajset lir. Toda knjigo-ljubu je lahko ta knjiga mnogo dragocenejša, kakor znaša nje nominalna cena. Dokler imaš knjižnico, ki jo ljubiš in ceniš, te ne zanimajo njene knjigotrške ali antikvarne cene, marveč samo cena, ld jo imajo predmeti za te in morda za nikogar drugega. Zaradi tega v tem, da knjigoljub ne mara posojati knjig, ni ne sebičnost in ne nesocialnost: njegove knjige sploh niso namenjene drugim in njegova knjižnica ne sodi med imetje, ki naj bi se »socializi-ralo«. Njegova nezaupljivost je upravičena in pomeni pravilno samoobrambo pred ljudmi, ki pred knjigo izgubljajo pojme o zasebni lastnini. Knjigoljub hoče, da vsakdo ljubi knjigo, in kdor jo ljubi, si jo skuša sam pridobiti, četudi včasi z žrtvijo. Toda kdo more zahtevati, da se prav knjigoljub žrtvuje za druge, ki Imajo morda celo več sredstev ln rajši izdajajo denar za druge reči nego za knjige? In naposled — zakaj ne bi šli taki »prijatelji« knjig v javne knjižnice? Pravica oči kolje. Noč ima ušesa, dan očL Druge uči, sam pa ne stori. Kadar denar poide, pamet pride. Jezik nima kosti, ali more bosta. Drevo pade, kamor visi. Na vsem svetu vse dobiš. Kjer ima bog en oltar, ima hudič dva. „§ag£o ss AssgSele46 Železnica je bila ozkotirna, vozovi izredno majčkeni in v njih je vladala peklenska vročina. Varga je osvojil dva sedeža na ta način, da je kljub divjim protestom sprevodnika skozi okno planil v vagon. V oddelku so bili sami Arabci. Okrog- šestih sva bila v Port Saidu in prvo vprašanje je bilo, kam zdaj? Oba skupaj sva premogla 70 frankov. Odložila sva svoje kovčege na postaji in odšla v mesto. Na glavni cesti evropske četrti nam je nekdo svetoval, naj poiščeva »Krščansko gostišče«, kjer bova liihko za dva franka prenočila. Kmalu sva ga našla, saj se je nahajal takoj zraven daleč naokrog vidne angleške bolnice. Takoj pa nama je padel v oči napis na kovinski plošči ob vhodu: »Ustanova Družbe prijateljev«. Pozvonila sva, nakar nama je odprl s-tar mož. Razložila sva mu, zakaj gre, pa naju je povedel v sobo in nama predložil dva velika formularja. A še preden sva ju začela izpolnjevati, naju je vprašal: — Saj sta Angleža? — Ne. Potem nama je formularja odvzel. — Načeloma jemljemo samo Angleže pod streho in tu ne moreta prenočiti. Noe ob vznožji! Lessepsovega spomenika Vse prošnje so bile zaman — morala sva proč. Bilo je že pošteno tema. OJločila sva se, da prenočiva na prostem. Bilo je dovolj toplo. Na Lessepsovem trgu sredi mesta ni kazalo bivakirati, zakaj tramvajski vozovi so vozili z divjo brzino mimo in so neprestano nezaslišano zvonili. Poiskala sva si klopico na obali, na začetku neskončnega pomola, in sva se udobno namestila. Kakšnih pet svetilnikov je gorelo, morje je bilo tiho in mirno — skratka, bilo je prenočišče, da si človek boljšega ni mogel zaželeti. A komaj sva zadremala, — bilo je okrog 11. — naju je krepko zgrabil za rame angleški policist. — Po 10. uri ne sme nihče več sedeti na klopeh. Zaman sva se izgovarjala, da sva se hotela naužiti samo svežega zraka in še dolgo nama je sledil, ko sva iskala novega počivališča. Nazadnje sva se stisnila k Lessep-sovemu spomeniku sredi dolgega pomola in zaspala pod nogami graditelja Sueškega, prekopa. ii teden pe*sla ¥ Port Saidu Pristanišče v Suezu V naslednjem prinašamo zanimivo reportažo nemškega potopisca Alexandra KeUerja o tem, kako žive delavci v slovečem nakladališču premoga v pristanišču v Port Saldu Ljudje, ki so delali v tem prahu, so bili umazanosivi in v tej temnosivi megli je sonce žgalo z neusmiljeno močjo. Po vsem prostoru se je razlegal vik in krik. Po dolgem tipanju sva našla moža, stoječega na kupu premoga. Bii je gol do pasu, Imel je mišice ko rokoborec. Pokazala sva mu svoja listka. Pritisnil je nanju okrogel pečat in začel kričati, ne da bi bila besedico razumela. Ko je videl, da ne dava glasu od sebe, naju je povedel v neko hišo. i»ele ko so se vrata zaprla za nami, sva Končno razbrala, kaj hoče. — Samo dva? je vprašal. Saj sem vendar sporočil šefu, da potrebujem deset ljudi. Ali še kdo pride za vama? Odkimala sva. Začel je kleti po angleško. — Pa naj človek dela na takle način. Davi mi je izostalo enajst ljudi, snoči trije, pristanišče pa je polno čolnov, ki čakajo na premog. Dodelil vaju bom nakladalcem, za prenašanje sta prešibka. Pa slecita se vendar. Tamle imate kopalke, da jih oblečeta, potem pa na delo. Devetnajst parnikov imam, ki čakajo na premog. Služba v peklu Storila sva in šla. Šla sva naravnost v pekel... V nakladališču so stale gore premoga, a na pobočjih teh gora so stali možje z lopatami v rokah. Felahi so prihajali s košarami, ki jih je bilo treba hitro napolniti, in nato so jih Felahi odnašali do čolnov. Stresali so premog v čolne in se vračali. Brez konca in kraja, od jutra do noči. brez odmora, v dušečem premogovem prahu, v najstrahotnejši vročini, če se je klo samo za trenutek ustavil, je zakričal Felah za njim: »Hat, hat!« (Daj, daj!) V eni uri sem imel krvave roke. Mišice po me začenjale boleti, kolena so se vdajala — a vpitje Felahov je človeka zmerom sinova vinci samo po pol dneva. Vnovič sva šla v temnosivo meglo in vnovič zavihtela lopate. Opoldne je bilo pol ure odmora. Felahi so obsedeli, kjer jih je počitek našel, Arabci so se stisnili v gruče in začeli pomenek. V majhni razdalji sva opazila bele ljudi in Ljenko Igorov: Pot i® drče Tukaj bi imel še nekam mir, če ne bi na dvorišču tolikokrat iztepali preprog, nadalje če ne bi bilo debeloglavega Petra, njegove sestrice Milice, kateri lezejo naočniki prav na konec nosa, tako da gleda čeznje; potem tiste škrbaste Eke, ob katere imenu se vedno spomnim na 'neko drugo Eko in na širokokrajen, lagoden valček, ki sva ga nekoč plesala. — Ko pride še profesorjeva Dragica, ki je najstarejša med njimi, se začne kričanje. Gredo se črnega moža rin-garajo, družino s služkinjo ali pa šolo. Povsod je vedno prva Dragica. Uči jih olike, pisanja, risanja, telovadbe in jih postavlja tudi v kot, če so nepokorni. Otroci se kmalu naveličajo takih iger, koder morajo samo ubogati, toda ugovarjati se ji ne upajo. Včasih slonim na oknu. če me ugleda Dragica, ji postane malo nerodno, ker ve, da sem jo opazoval v njeni vnemi in samo-drštvu. še hujše je tisto brneče piskanje, ko žagajo drva; no, ampak to je le redko. Zato imam pa zvonjenja na Izbiro. Zvonijo pri Šempetru, pri sv. Srcu Jezusovem, pri sv. Jožefu in včasih zaslišim. Če se ne motim, še iz stolnice in bolnice. Ura pa bije prvo pri Šempetru, čez čas udari bolj pločevinasto pri sv. Srcu Jezusovem in nato najbrže v hiralnici. Ko bijejo ure ponoči, ne morem tačas ničesar premišljevati, vse dokler ne preštejem zadnjega udarca. Ampak nisem prav nič zadovoljen s to ropotijo. Seveda, nič ne rečem: zjutraj, sedma ura je kar prijetna, tudi poldan, ker takrat, koder že sem, se spomnim na kosilo. Prav za prav ne toliko na kosilo samo ko bolj na pogrnjeno mizo, na opoldansko vzdušje, ko na štedilniku vre, in se kadi sopara, potem pa na očetovo pripovedovanje, kako je njegov ravnatelj raztresen, šiten in ne slab, temveč smešen. In pravi, na primer, kako mu je svetoval kakšno pametno stvar in je bil zato vesel. Ali pa, kako je ravnatelj nadomestoval odsotnega tovariša in razlagal dijakom in dijakinjam, kaj je pisalni stroj. »Pisalni stroj ... pisalni stroj ... Je torej --je — važno prometno sredstvo...« Razred je bušil v smeh, ravnatelj je pozival k resnosti. J. ■. Ali pa pravi mati, kako sta se kregali branjevki na trgu in je vrgla prva drugi gajblco v glavo. In stoka, koliko je morala čakati v zadrugi in kako težko se Je Iztrgala onemu Tiniču, ki jeclja, tako da je ona že prej doma preden on stavek pove. Ko stopim jaz skozi vrata, Je prvo to: »Kaj si bil vprašan? Nisi najbrž spet nič znal? c Torej za sedmo uro, za poldan ln avema-rijo ne rečem nič, ampak, kadar 3e mi zdi vse to že preveč in sem razdražen, čeprav je tako misliti pregrešno. In pri vsem tem zvonjenju se spomnim na Logec, na vas. Tam sem preživel vso dobo osnovne šole. Takole lepo sončno sobotno popoldne. Pred hišami pomedejo, pospravijo orodje in pori-nej vozove v kolnice. Ob štirih začnejo potrkavati. Saj tudi tukaj potrkavajo ob sobotah in predpražnikih, ampak to zvonjenje se razbije po ulicah; tam pa zavzame svoboden razmah do Sekirice, čez Gaberk in Tičnico, do Režiš in Smolenca. In pridruži se mu še podružnica v Gorenji vasi, na Taboru pa po navadi šele kasneje. Sploh pa sobota, kakor je nižja po položaju od nedelje, meni se zdi celo prijetnejša. Zakaj v soboto se pripravljamo na nedeljo ln se veselimo, ko si delamo načrte, kako bo prišlo dekle, ali pa starejši, kako bodo šli v gostilno, ln otroci, kje se bodo lovili in skrivali. Da, upanje Je lepo in je življenjsko gibalo. Recimo, kmet si ne bi prizadeval in se mučil na polju, če ne bi upal ln bil celo prepričan, da bo letina vsaj za silo, če ne že prav dobra. In dijak tudi pritisne v šoli zadnje tedne ali še celo dneve, ker upa, da bo uspel. Moja mati, na primer, je bila prepričana vse življenje ln še zdaj upa, da bo imela nekoč lepo stanovanje z jedilnico. In že v tem upanju je njeno zadovoljstvo in veselje. In čisto prav je, če Imamo de mnogo nad, čeprav so čisto brez Izgleda. 2e res, v nedeljo pride glavno, ampak tedaj je že to dan, ki meji na ponedeljek, na delavnik, najzoprnejši delavnik, v katerem smo zaspani ln nejevoljni ln nam stopajo pred oči včerajšnji prizori, za katere želimo, da bi se povrnili in nadaljevali. Prah, sam prah. Od vseh strani je pri-tBjal fini prah v halo in je legal na lase, na kožo, na obleko, prodiral je v ušesa in oči in nas je vse napravljal nemirne. Bilo je S&. novembra 1924 in bilo je žareče vroče v ozki hali kolodvora v Ismailvju. Stal sem sredi gruče Arabcev, Felahov, Koptov, Be-ckcinov in črncev, ki so se glasno razgovar-jaH med seboj. KolodvorsM vratarji so kričali, otroci so razgrajali — bil je nepopisen direndaj. Prav tako je bil nepopisen tudi vonj, ki je vladal v prostorih. Zjutraj sem bil stopil s parnika »Kap Guaradafui«, ki me ie r :'l pripeljal iz Dares-ealaina v Isma: ,ye. Moja vozovnica je veljala sicer samo do Port Saida, toda na raslov nekega znanca v Ismailyu sem si bil cM nakazati denar, če bi bilo vse Slo po ereči, bi bil lahko z lokalnim vlakom še c pravem času dosegel Port Saad, to se pravi, preden bi »Kap Guaradafui« odpeljal I^a mi je spodletelo, zakaj moj znanec je tal na poslovnem potovanju v Kairu in tako sem se znašel zidaj pred okencem ismail-skega kolodvora s 44 franki v žepu. In to je v Orientu zeio majhen denar. Toda v Ismailyu nisem mogel ostati, če že moram nekje čakati, bom čakal V Port Saidu.. Od L do UL rs^reda Odpravljanje potnikov pri okencu je šlo zelo počasi od rok. Skoraj z vsakim se je uradnik prepiral, enkrat v arabščini, pa v angleščini, francoščini in nemščini, lin prepir je zmerom tekel za denar. Bil je pač marsikdo med pohajači z vseh koncev sveta, M bi mu bil rad obesil kakšen kriv novec... S »Kap Guaradafuia« sem prišel z nekim mladim človekom iz Szegeda na Madžarskem. Pisal se je Varga in je prihajal iz Nizozemske Indije. Končno sem prišel do okenca in zahteval dva vozna listka 3. razreda. Uradnik me je zavrnil: — Prvi razred, dvajset frankov. — Tretji sem zahteval jaz. ■— Kot Evropec ne morete potovati v tretjem razredu. — Zakaj ne? Dajte mi že vendar dva listka tretjega razreda.. < pil je tako presenečen, da je celo srebrni drobiž, ki sem mu ga dal, pozabil prešteti in ga je brez besede vrgel v predal Iz pristanišča v Port Saidu Naslednje jutro sva na Vargovo pobudo napravila važen sklep. Odšla sva k »ateljejem kompanije« v bližini kolodvora in neki delavec naju je odvedel v pisarno. Bila je to najbolj skopo opremljena pisarna, kar sem jih kdaj videl v življenju: miza in stol, na stalu majhen, star možak. — Kaj hočete? naju je vprašal v angleščini. — Premog bi rada nakladala, je odvrnil Varga. Mislila sva, da naju bo zavrnil, zakaj po navadi so to delo opravljali Felahi. On pa je rekel samo: — Petindvajset frankov na dan. Delovni čas od 7. zjutraj do 6. zvečer... četrti blok, prva partija. spravljalo kvišku. Pot mi je v potokih lil po životu. Oči nisem mogel več odpreti, usta, nos, ušesa so bila polna prahu.. »Hat, hat!«, so kričali Felahi, skozi prah ln vročino so se zibale postave, ljudi ko strahovi Ni bilo več mogoče razločiti ali je dan ali noč. Potem iznenada kratek zastoj. Felah je padel na tla in se ni več ganil. Drugi so šli mimo dalje. Paznik, belokožec, je nazadnje prišel in je obrnil na tleh ležečega moža. Bil je mrtev. Očitno kap. A trajalo je se eno uro, preden so ga odnesli. Delo je medtem teklo dalje. Delopust Potem je zrak prerezal oster žvižg — in V sivem oblaku na obali Podpisala sva potiskan list, ne da bi ga bila prebrala, dobila sva vsak rumeno karto v roko in sva šla. Znašla sva se pred goro premoga. Nebo je bilo sinje in sonce je žgalo zemljo. Pred očmi je bilo človeku vse sivo. Gosta, siva megla, v kateri so se gibali ljudje. Po prvih korakih sva čutila, oba, kako težko delujejo pljuča. Zrak je bil poln premogovega prahu. delavci so pometali lopate ko na povelje. Konec. Felahi so spustili košare iz rok, po-čenili po tleh in negibno obsedeli. Z Vargo sva odšla v sivo hišo. Umivala sva se pol ure in se oblekla. Pil majhnem okencu sva pokazala svoji karti. Dobila sva vsak 12 in pol franka in sva se odzibala na prosto. Bila sva lačna ko volkova... Vodja partije je drugi dan ostrmel, ko sva spet prišla, zakaj po večini vzdrže no- .... , . - •«, y f. - Vesti iz Irana Japonska, Anglija ln Iran Tokio, 5. akt. s. Lisit »Hoči« se bavi s protestom, ki ga je japonska, vlada poslala teheranski vladn zaradi ukinitve diplomatskih privilegijev članom japonskega poslaništva. Obenem izjavlja svoje obžalovanje za Iran, ki je s tem postail čisto navaden angleškc-sovjetski agent. V zvezi si tem ldsit ostro napada Anglijo, katere sovraštvo do Japoncev presega vse dopustne meje. Ako Anglija ne bo prenehala s takimi dejanji, se bo morala Japonska poslužiti enakega orožja. Britanska slepomišenje Ankara, 5. okt. d. Britansko poslaništvo v Teheranu je po semkaj dospelih vesteh demantiralo v inozemstvu razširjene vesti, da je britska vlada pristala na to, da se del severnih iranskih pokrajin priključi kot sestavni del ozemlju Sovjetske zveze. Angleški demanti, ki je bil objavljen v Teheranu, pa zanikuje samo britanski formalni pristanek na priključitev, ne zanikuje pa informacij, da so bile navedene pokrajine faktično priključene Sovjetski zvezi. Ta^I Francozi morajo iz Irana Ankara, 5. okt. d. Kakor poročajo iz Teherana, je iranska vlada pozvala francosko poslaništvo, da mora nemudoma ukiniti nadaljnje poslovanje. Osebje poslaništva mora v roku enega tedna zapustiti iransko ozemlje. Dan odhoda francoskega poslaništva še ni določen. Nemci Iz Teherana prispeli v Bolgarijo Scfija, 5. okt. s. Na bolgarsko-turŠko mejo v Svilenjgrad sta prispela madžarski in bolgarski poslanik iz Teherana z vsem osebjem poslaništev. Nemški posilanik v Iranu Ethel je pripotoval v Svilenjgrad s 478 nemškimi državljani. Izjavil je, da je bito potovanje po Iranu do turške meje izredno težavno in mučno in da je rešitev nemških državljanov pravi čudež. Ako bi bili Nemci prišli do meje le 10 minut pozneje, bi bil pirehod nemogoč. Poslanik je obenem izjavil, da se mnogo nemških državljanov ni moglo izseliti iz Irana in bodo morali nastopiti pot v koncentracijska taborišča v Indijo in Sibirijo. Velik® rasifa v Parizu Pariz, 5. okt. s. Pariška policija je pod-vzela sistematično čiščenje 13. mestnega okrožja, kjer so policijski organi obkolili cel mestni del te,r so preiskali vse hiše. Pri tem so našlii mnogo knjižic komunistične prapag.in.de ter orožja in eksplozivnih snovi Sedem oseb je bilo aretiranih. Med njimi je neki Singkiag, čegar ime je znano že iz nemirov leta 1934. SapSemba Imetja v Siriji Ankara, 5. okt. d. Oblastva v Siriji .so odredila sekvester nad vso imovino nemških in italijanskih državljanov v Siriji, kakor tudi nad imovino Francozov, ki so somišljeniki vlade v Vichyju. Odrelba določa, da bo vsa sekvestrirana imovina postopno likvidirana v državno korist. ' <—> r ar PONEDELJEK, 6. OKTOBRA 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Operetna glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija (I. del), 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija (II. del), 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M Sijanca: pestra glasba. 19. Tečaj italijanščine. poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Operetna glasba, 20: Nanoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevm> dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert Ljubljanskega komornega tria, 21: Koncert godbe Kr. Karabinjerjev pod vodstvom mojstra Luigia Cireneia, 21.30: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca ob spremljevanju sopranistke Drage Sok in tenorista Janeza Lipuščka: operetna glasba. 22.10: Koncert violinista En-rica Campaiola, 22.45: Poročila v slovenščini. Stara petica, stara resnica. Bla^o ni sirota. Lepoti se ne moroš ustavljati. Stare babe sedem let v grobu žive. Obnavljajte ssarocnino ESPOSITORI ALLA FIERA Dl LUBIANA \ini RAZSTAVLJALO NA LJU BLJANSKEM VELESEJMU BREDA COSIKUZIONl MEOOANIOHE CAPITALE SOCIALE LIRE 200.000.000.— VIA BORDONI 9 STABILIMENTI: Šesto San Glovanni (Milano), Bresda, Mestre, Roma, NapolL Le Armi della Vittoria Esercito — Marina — Aviazione Le macchine della pace Materiale rotablle ferrotranviario — Macchine elettriche, agricole e lndustriali — Macchine per trattamento dei minerali — Compressori stradali — Caldaie — Serbatoi — Carpenterle metalliche — Acclai -— Getti di accialo — Pezzi stam-patl e forgiati — Costruzioni navali ! Mehanične konstrukcije Delniška glavnica L. 200,000.000.— VIA BORDONI 9 Tovarne: Šesto San Glovanni, Milano, Mestre, Roma, Napoli Orožje za vojsko, mornarico in letalstvo Stroji miru Vozni materijal za železnice ln tramvaje, električni kmetijski in industrijski stroji, stroji za obdelovanje kovin, cestni kompresorji, kotli, rezervoarji, kotlarstvo, jeklo, lito železo, tisk v kovino, ladijske konstrukcije. SOCISTA ITALIANA ERNESTO BREDA — MILANO DALMINE S. A, CAPITALE: GLAVNICA: L. 120.000.000 TUBI DI ACCIAIO SENZA SALDATURA FINO AL DIAMETRO DI 825 mm in tutte le esecuzioni e per tutte le applicazioni. BREZŠEVNE JEKLENE CEVI DO PREMERA 825 mm v vseh izgotovitvah in za vse uporabe. Agenzla per Lubiana: L S. D. A. — Zastopnica za Ljubljano: LUBIANA, (Napeljave za črpanje in dovajanje vode) Impianti Sollevamento Distribuzione Acqua Via G. Verdi 2 LJUBLJANA C3 Nostra delle Ferrovie Italiane dello Stato Razstava italijanskih drž. železnic L'Amminlstrazione delle Ferrovie Ita-liane dello Stato partecipa alla Fiera di Lubiana con 1'invio del piti recenti e moderni tipi dl materiale ferrovlario co-struiti ln Italla: — una locomotiva elettrlca a corrente continua 3000 volt della potenza di 2100 KW e della veloclti massima di km. 120 _una locomotiva a vapore aerodinaml- ca sistema FRANCO per treni rapidi. Essa sviluppa una produzione di vapore superiore a quella delle caldaie di tipo normale con un aumento di potenza ed un risparmio medlo di calore del 17% — una carr jzza ristorante con servizio di bar per treni turistici organizzati dall'Opera Nazlonale Dopolavoro — una carrozza per trasporto merci con la cassa costrulta lnteramente ln al-luminio anzicchč ln accialo. — un carro per la lavorazione della gl-nestra, che, spostandosi nelle localita ginestrlcole costituisce un punto fon-damentale per la rlsoluzione del problema di valorizzazione della ginestra. Inoltre vengono presentatl 2 pannelli illustranti l'uno Fadeguazlone dei mezzi di trasporto ferroviari alle sempre cre-scenti necessltž. belliche e dvlll e l'altro I'attlvlta ed i servizl esplicati dalla Mi-lizia Nazionale Ferroviaria nell'attuale momento. Vlene pure presentato n plastlco della nuova stazione dl Venezia S. Lucia. Gruppo — Skupina Uprava italijanskih državnih železnic se udeleži Ljubljanskega velesejma in bo razstavila na njem poslednje in najmodernejše tipe železniškega materijala, zgrajenega v Italiji, ln sicer: — Električno lokomotivo s stalnim 3000-voltskim tokom, z močjo 2100 KW ln največjo brzino 120 km na uro. — Aerodinamično parno lokomotivo sistema FRANCO za brze vlake, ki razvija večjo množino pare kakor normalni kotli ter večjo silo in dosega povprečno 17% prihranka na toploti. — Jedilni voz z buffetom za turistične vlake, kakor jih organizira OND. — Tovorni voz z okrovjem lz aluminija mesto železa. — Voz za predelavo lakotnika, ki se postavi v kraje, kjer raste to bodičevje tako, da služi neposredno za praktično rešitev problema glede valorizacije te rastline. Nadalje se razstavita dva grafikona, ki kažeta, kako so se železniška prevozna sredstva prilagodila vedno bolj naraščajočim vojnim ln civilnim potrebam, ln delovanje ter službovanje nacionalne železniške milice v sedanjem času. Razstavi se tudi plastičen model nove železniške postaje Benetke — Sv. Lucija. TORINO l/v/za MACCHINE ELETTRICHE, BOMPE E VENTILATOR! ELEKTRIČNI STROJI, ČRPALKE IN VENTILATORJI Zastopnik za Ljubljansko pokrajino: Elektroindustrija S. A. Lubiana, Gosposvetska 13 Elektroindustrija, d. d. Ljubljana, Gosposvetska 13 Ercole Marelli & Co S.A. Corso Venezia 16, Milano Rappresentante per la Provincia di Lubiana: TRIESTE VIA L. CADORNA. 12 A MILANO VIA VITRUVIO 35 IBlBUJf^O AGOSTINI STAND 138 143 TUTTE LE MACCHINE UTENSILI VSE POTREBNE STROJE IN POTREBŠČINE ZA DELAVNICE Compagnia Generale di Elettricita Macchine - Motori - Trasformatori Apparecchi elettrodomestici - Appa-recchi radio - Frigoriferi elettrici. Rappresentante per la Prov. di Lubiana: Ing. IVAN AHTIK - Livarska ulica 6 - Lubiana Stroji - Motorji - Transformatorji Gospodinjski električni aparati - Radijski aparati - Električni hladilniki. Zastopnik za Ljubljansko pokrajino: olive"b"bi Macchine per serivere da u£fic$0 e portatili Agenzia per la Provincia di Lubiana: S. C. I. E. - MILANO Ufficio di Lnbiana: Tyrševa cesta 33 telefono: 23-66. Fiera di Lubiana — Padiglione D. Posteggi 130—133—133. Pisalni stroji za pisarne in potovanja Agencija za Ljubljansko pokrajino: S. C. I. E. - MILANO Pisarna v Ljubljani: Tyrševa cesta 33 telefon 23-66. Ljubljanski velesejem — Paviljon D. stojnice 130—131—132—133. olive"b"bi Ej, še imenitnejše pa je bilo zvoniti. Seveda, to ni bilo kar tako, da bi lahko vsak pamž v zvonik. Kdor si je pridobil zaupanje pri stricu cerkovniku (s stricem so ga nazivali vsi, čeprav je bil stric le meni, ampak naše sorodstvo je skoraj vedno skregano — kakor je to pač običaj med sorodniki — zato našim ni bilo prav, če sem se smukal tam okoli) po navadi so bili to starejši šolarji, tisti je bil potem domač v zvoniku. če so pa zasačili kakega nepoklicanega, so mu nategnili ušesa ko zajcu. Tako je povsod na svetu; vzemimo pri svinjah: Dokler se ne pririje lačna svinja do korita, toliko časa revskajo ostale nanjo, ko pa se ji posreči zraven, potem je dobro. — Ali pa, na primer, mladi pisatelji po uredništvih. Ista reč! Takole spodaj v cerkvi za poldan ali ave marijo, nam je zaupal stric tudi samim, če smo se obešali na vrv, da nas je sila povlekla od tal do obokanega stropa, je stric to takoj čutil. Saj zategniti je bilo že treba, ampak to le dvakrat, trikrat in še to ne tako dolgo; igrati se, tistega pa -ploh ne. železne zavite stopnice so vodile na kor. Tam je bil za leseno steno meh za orgle. Tudi to so bile želje: goniti meh. Stopil si na podboj, od tam na leseno prečko, se uprl na držaj, pritrjen na steni, prečka je lezla počasi navzdol, meh je pihal, organist Polde pa je prebiral neskončne vrste belih, modrih, rdečih in rumenih tipk, ki so ml bile tako všeč, da bi jih kar pojedel, živo-barvne in gladke kakor so bile. če je zmanjkalo sape, se je Polde jezno obregnil nazaj, potem pa spet prebiral tiste lepe tipke . Meh je gonil Plešnar, ki je že končal šolo. Bikast, kakor je bil, je surovo prebunkal nepoklicanega pamža, ki bi se mu vmešaval v posel. Za orglami so bila vrata, ki so vodila v zvonik. Strme, skoro navpične stopnice so se vzpenjale v višino. Zdaj se spomnim, da je bil zvonik, če sem ga pogledal spodaj v notranjščini, visok skoraj ko nebotičnik, ker za otroka, ki je sam majhen, je vsaka stvar večja ko v resnici. Na vrveh so visele kamnite uteži in vedno, kadar sem bil pod tistimi težkimi kamni, sem se ustrašil ob misli: kaj, če bi mi padli na glavo. Potem si stopil na oder in od tam še na druge stopnice. V leseni hišici je bilo železno drobovje ure. Opoldne je bilo treba navijati na tri . valje težke uteži, obešene na dolgih vrveh. Najmanjšega sem lahko navil, srednjega pa le polovico, tretjega nisem niti poizkušal. Vem še za steklenico z oljem in za gosje pero, s katerim so ma- zali drobovje ure. Skozi odprtino v zidu si prišel na kupole, zidane iz opeke. Bilo je precej stare šare in lestencev ter polomljenih drogov za bandera. Po tramovju so viseli umazani netopirji; plezali smo za njimi prav do roba kupol, toda oni so bili hitrejši. Do zvonov so bile prislonjene še ene stopnice; bile so že trhle in so se nagibale od bočne stene, zato sem stopal po njih z bojaznijo toliko časa, dokler se nisem držal za prvi tram, od koder so se že videli ko-vinastozelenl velikani. Skozi polzaprte pločevinaste polkne na linah, je padala svetloba. Zvonovi so viseli mogočno; le udarec z nohtom na bron je zadostoval, da je napolnilo brnjenje ves zvonik ln se je sklonil stric čez šivalni stroj — bil je tudi krojač, kakor njegov oče, moj stari oče — skozi okno. In kadar so se zazibali ti velikani in so udarjali njihovi žvenklji na bronaste stene, katere so bile pri vseh treh na dveh krajih zlizane od neprestanega udarjanja več desetletij, nam je sila močno donenje napolnilo ušesa v zvoniku, tako da »e nismo slišali med seboj, čeprav smo še t.iko kričali. In tudi tukaj sem se zgrozil, če sem pcmislil, kaj bi bilo, ko bi vtaknil gl&vo med žvenkelj In steno zvona. — Nekaj več sem se počutil v taki višini, ko so spodaj ležale ponižne hiše z rjavimi, rdečimi in sivimi strehami. O veliki noči, ko so »Sli zvonovi v Rim«, so zaregljale lesene regije in tudi to je bila radost. Podružnična cerkev na Taboru pa je majhna. Temen in tako nizek rov, da se je bilo treba močno skloniti, da si prišel naprej in da se nisi na ovinku udaril v iz stene štr-lečo skalo, je vodil v zvonik, ru sta visela le dva zvončka. Ko sva s stricem potrkavala, je vlekel on za vrv, ki je bila pritrjena za tram in žvenkelj; jaz pa sem tolkel z lesenim kladivom na manjši zvonček. V klancu tik ob Taboru stoji očetova rojstna hiša; od tam izvira cerkovnikov rod. In oče mi pravi, kako so vsako zgodnjo pomlad zmetali sneg, ki je ležal oKoii cerkvice, čez škarpo; in ko se je zemlja malo posušila, so se sezuli in se lovili in skrivali okoli crkvice. Metali so .tamenje doli na strehe, da so kleli stari Komar, Miklovček, Gregovec, Mlinar in drugi Matovzelček, ki je bil najboljši med njimi, pa je zagnal celo čez štefetov vrt in potok na županovo streho. Takrat, ko so izpodmakni'1 kamne izpod koles, ki so držali voz pod lipo na Taboru, da je zdrčal po strmem bregu na Mli-narjevo streho in jo zdrobil, takrat jih je oče naklesti! neusmiljeno vse povrsti. Tudi jaz sem bil najrajši na Taboru. Lovili smo se, skrivali, se šH razbojnike m žandarje in metali kamenja na strehe, da so nas od spodaj zmerjali s »frdamanimi dušami peklenskimi«. Spomladi, ko je prišlo prvo sonce na izpregled in je na parob-kih kopnel sneg, smo trgali tam pisano res-je in iskali prvih telohov. Na levi od kolovoza leže obširne Smrek-ce, na desni je majhen gozdič, spodaj pa leži globok kamnolom. Kolovoz preide nato v lepo gladko pot, ki je, kakor da bi jo naredili prav za izprehode. Gre med tihim in zdravo dišečim smrečjem, pride do kolovoza, ki pelje mimo Kunčeve gmajne, kjer smo pasli živino in delali peči, na binkošti pa cvrli jajca. Potem zavije v .epem loku okoli doline in izgine spet med smreOevje in borovje. Vse je mirno, le tu in tam zmoti tišino ptič. Pot, tu po vasi a z mahom, ker hodijo kmetje le malo po njej, pride do sončnega parobka, od koder se razgrne pogled čez močvirne Mareke tja do Smolevca in Režiš. In konec je je čisto nepričakovano pred drčo, ki je zidana ?ato, da se ne posipa strmi peščeni breg. In vsi vedo, da se je tu nekoč trmasta krava ibila. Ne, nisem črnogled, saj sem vendar mlad, ampak tisto je pa le res — spotoma povedano — da je v življenju mnogo takih drč. Urejuje Davorin tiavljen. - izdaja za konzorcij »Jutru« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno * d. kot tiakarnarja Fran Jeran - Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljublj-ni.