P. b. b* svetovnih in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. LETO XII./ŠTEVILKA 36 ČETRTEK, DNE 8. SEPTEMBRA 1960 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt CENA 2. ŠILINGA Nerešeno šolsko vprašanje V nekaj dneh se bo zopet pričel pouk na osnovnih, glavnih in srednjih šolah naše dežele. V kolikor se tiče ta pouk manjšinskega šolstva, bo to ostalo tudi za naprej brez samostojne nadzorne oblasti, kljub temu da predvidevata avstrijska državna pogodba in manjšinsiki šolski zakon poseben šoilski oddelek za slovenski pouk na osnovnih, glavnih in srednjih šolah ter celoten pouk na slovenski gimnaziji. Že meseca aprila t. 1. sta bili pri deželnem glavarju sprejeti delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij in mu izročili podrobno izdelan predlog za vzpostavitev slovenskega šolskega oddelka. Deželni glavar je obljubil storiti vse potrebno, da se vprašanja nadzorne oblasti uredijo. Slovenski zastopniki so imeli pri razgovoru vtis, da bo koroški deželni glavar vprašanje samostojnega oddelka za manjšinsko šolstvo kot predstavnik deželnega šolskega sveta dejansko tudi uredil. To smo od deželnega glavarja, ki je zrušil obvezno dvojezično šolstvo, smdi upravičeno pričakovati. Kdo je navsezadnje kriv sedanje zmešnjave na osnovnih šolah? Dvojezično šolo, ki jo je deželni glavar sam do leta 1958 vedno zagovarjal kot vzorno rešitev za pripadnike obeh narodnosti v deželi, je pokopal z »znamenitim« šolskim odlokom z dne 22. septembra 1958 in ustvaril s tem neznosen pedagoški položaj na šolah, za katere jt veljala šolška odredba iz leta 1945. Od osebe, ki je prizadela koroškim Slovencem toliko škode in razočaranja, smo v zadnjih dveh letih pričakovali, da bo manjšini povzročeno krivico skušala vsaj nekoliko popraviti. Mnenja smo, da ne zadostuje samo govoriti o »dobrem sožitju med narodoma sosedoma«, teh besed se namreč deželni glavar pogosto poslužuje, ampak je treba svojo pripravljenost za tako sožitje izkazati z dejanji. Eno takih dejanj pa bi bila uresničitev šolskega oddelka za manjšinsko šolstvo po predlogih manjšine. Drugo vprašanje, ki tudi ob začetku šolskega leta ne bo urejeno, je zadeva posebnega učnega načrta za slovenski pouk na dvojezičnih šolah. Ponovno smo nakazali to pomanjkljivost tudi v našem listu, pri šolskih oblasteh na Dunaju in v deželi, a leta in leta zaman. Odgovor je bil vsepovsod in vedno isti: pouk slovenščine je treba poučevati po učnem načrtu za nemščino! Da se koroški Slovenci s takim odgovorom nismo zadovoljili, je razumljivo. Naprej smo zahtevali poseben učni načrt za slovenski pouk. Končno so po petnajstih letih poučevanja slovenščine na dvojezičnih šolah uvideli tudi pri deželnem šolskem svetu v Celovcu, da brez posebnega učnega načrta ni mogoče poučevati uspešno slovenščine, ter so začeli pripravljati tozadeven osnutek. Vendar ta osnutek, če bo enkrat sprejet kot učni načrt, učiteljstva nikakor resno ne obvezuje. Saj je po njem dosega učnega cilja v marsikateri formulaciji le zaželena, nikakor pa ne obvezna. Mnenja smo, da mora biti učni načrt sestavljen tako, da snovno obvezuje vse učiteljstvo. Zato mora biti čimbolj konkreten ter mora upoštevati vse panoge jezikovnega pouka. Predvsem pa mora za njegovo vsebino, na katero polagamo koroški Slovenci veliko važnost, nekdo v polni meri odgovarjati. Zato tudi vprašanje vzornega učnega načrta za dvojezično šolstvo terja takojšnjo vzpostavitev slovenskega šolskega oddelka ter ureditev nadzorne oblasti za celotno manjšinsko šolstvo. Na ta način bi se mogla urediti tudi vsa ostala vprašanja, ki so nastala z odlokom deželnega glavarja ter z novim šolskim zakonom. Za njihovo rešitev bi se moral vodja deželnega šolskega sveta, torej deželni glavar, še prav posebej zanimati. Boj za oblast v Kongu Prišlo je do vladne krize in popolne zmešnjave, v Leopoldvillu demonstracije proti Lumumbi, vojaštvo OZN zasedlo radijsko postajo. V Leopoldvillu so padli prvi streli po izbruhu vladne krize. Skupino demonstrantov, pristašev državnega predsednika Kasa-vuba, ki je hotela korakati proti središču mesta in demonstrirati proti Lumumbi, je z orožjem zadržala policija. Da bi zmanjšala zmešnjavo v Kongu, je Organizacija združenih narodov odredila, da njeno vojaštvo zasede radijsko postajo v mestu in s tem prepreči izdajanje nasprotujočih si vesti in povelj od državnega predsednika Kasavuba in ministrskega predsednika Lu-mumbe. Proti temu koraku Združenih narodov je Lumumba takoj protestiral, ker mu je bila vzeta prilika, da bi mogel imeti po radiu nameravani govor. V svojem zadnjem govoru po radiu je Lumumba še sporočil državnemu predsedniku Kasavubu, da ga je ministrski svet razrešil dolžnosti in da namerava ob prvi priložnosti sklicati sejo parlamenta. Nadalje je izjavil, da je ravnal Kasavubu ne-postavno, ko je njega, Lumumbo, odstavil, ko je vendar šef vlade, ki jo je ljudstvo izvolilo in jo tudi podpira. Medtem vladata oba, Kasavubu in Lumumba, vsak zase. Poslanci v parlamentu pa se prepirajo, ali ima vlada, državni predsednik, predsednik narodne skupščine ali predsednik senata pravico za sklicanje parlamenta k izredni seji. Državni predsednik Kasavubu se nahaja v svoji hiši, kjer ga čuva domača policija in OZN-vojaki iz Gane. Predsednik senata Ileo, katerega je Kasavubu imenoval za naslednika Lumum-be, pa je izginil brez sledu. V Katangi je ministrski predsednik čom-be pozval ljudstvo, naj mu pomaga strmoglaviti »diktatorja Lumumbo« prej, preden bo prepozno. Combe je obsodil vlado Ltt- mumbe zaradi zločinov med rodom Balu-ba v pokrajini Kasaji in tudi Sovjetsko zvezo, da podpira Lumumbov napad na provinco Katango. Moskovski radio je napadel zahodne sile, da se vmešavajo v notranje zadeve Konga in da podpirajo »korupcijske lutkovne vlade« v Katangi in provinci Kasaji, ter ju zalagajo z orožjem. Zvedelo pa se je nasprotno, da Lumumbove operacije Sovjeti izdatno podpirajo. 15 sovjetskih letal tipa »Iljušin«, ki so pred kratkim pripeljala v Kongo živila, prevaža sedaj Lumumbovo vojaštvo. John Kenncdy, demokratični kandidat za predsednika Združenih držav, je na svojem predvolilnem zborovanju v Muskegonu izjavil, da je ves zaskrbljen zaradi novice, da so sovjetska letala na poti v Kongo pristala na letališču v Atenah in na tem oporišču Atlantskega pakta celo dobila gorivo za nadaljevanje poleta. Ti sovjetski poleti nimajo drugega namena kot zanesti hladno vojno tudi v Kongo in pokopati na ta način svobodo in pravkar dobljeno neodvisnost afriškega ljudstva. »Mi ne smemo dopustiti, da bi oporišča Atlantskega pakta postala orodje za ta njihova prizadevanja,« je dejal senator Kennedy. ..Nepovabljeni gost" v Ameriki Kakšno vzdušje je nastalo v Ameriki ob sporočilu, da bo Hruščev spet prišel v ZDA, je dobro razvidno iz naslednjega komentarja amer. časopisa »The New York Times«: »Nikita Hruščev se je sam povabil na zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov, ki se bo začela ta mesec, in' ničesar ni mogoče ukreniti zoper to. Edina tolažba je v tem, da tokrat ne bo prišel kot gost predsednika Združenih držav — in ne kot gost katerega koli Ame-rikanca. Zato nas ne veže, razen osnovnih pogojev za njegovo varnost, nobena posebna vljudnost ali posebna prijaznost do njega. Mož, ki je podrl zadnji sestanek na vrhu v Parizu, ki je grozil in grozi še vedno, da nas bo uničil z vodikovimi bombami, more pričakovati prav malo prisrčnosti ob prihodu v našo sredo. Le naše spoštovanje do Združenih narodov nas vodi, da bomo trpeli njegovo navzočnost. Je pač ironično naključje, da je istega dne, ko je bil naznanjen Hruščevov prihod, eden njegovih časopisov prinesel vesti, katerih (bi se bilo dobro spomniti ob tiranovem prihodu. »Komsomolska j a Prav- Molotov na Dunaju Na Dunaj je pretekli ponedeljek prispel Vjačeslav Mihajlovič Molotov, ki (je bil pred kratkim imenovan za stalnega zastopnika Sovjetske zveze pri Mednarodni organizaciji za atomsko energijo na Dunaju, katere zasedanje je napovedano za 20. septembra. Bivši sovjetski zunanji minister Molotov je bil gost dunajskega mesta, ko je s tremi zahodnimi zunanjimi ministri podpisal avstrijsko državno pogodbo. Sedaj sedemdesetletni in bolehni Molotov je član komunistične (partije od leta 1906. Lenin ga je 1. 1921 poklical v Politbiro; pod Stalinom je bil ministrski predsednik in zunanji minister Sovjetske zveze. Komunistična ironija se je spet enkrat razbohotila, človeka, ki je podpisal prijateljsko pogodbo z Ribentroppom, ki je aktivno sodeloval na konferencah v Teheranu, Jalti in Potsdamu, ki je Sovjetsko zvezo zastopal pred Združenimi narodi in sovjetsko politiko Oblikoval na vseh važnejših mednarodnih konferencah, so premestili na Dunaj k atomski oblasti. Dne 4. julija 1957 ga je Hruščev obdolžil: »Tovariš Molotov je zaviral sklenitev avstrijske državne pogodbe ... Odklanjal je koristnost osebnih stikov med vodilnimi sovjetskimi osebnostmi in državniki drugih zavezniških dežel.« Sedaj se bo na Dunaju lahko prepričal o koristnosti oziroma škodljivosti pogodb in stikov. Hudobni jeziki pripovedujejo, da je Molotov Hrušče-vo darilo avstrijski vladi za njeno gostoljubje ob času njegovega Obiska v Avstriji. Kancler Raab tega »darila« verjetno ni preveč vesel. Dunajsko mesto je izredno važno pri-sluškovališče, zato ni izključeno, da je Nikita Vjačeslavu zaupal kake posebne politične naloge. Izvedenci za svojetska vprašanja zatrjujejo, da Molotovov vpliv v partijskem aparatu še ni povsem zaspal. To je priznal sam Hruščev ameriškemu politiku Harrimanu z besedami: »Molotov je spoštovana osebnost z neupogljivim prepričanjem, čeprav se z njim vedno ne strinjamo.« Značilno pa je, da sovjetski tisk o tej premestitvi trdovratno molči. Njegove sedemdesetletnice se ni nihče spomnil, uradno je obtičal na mrtvem tiru. Njegov prihod na Dunaj je bil nadvse skromen; pozdravil ga je le uradnik sovjetskega poslaništva. da« se zgraža nad sovjetsko mladino, ki se navdušuje »za ameriški način življenja, o katerem je znano, da je na slabem glasu«. Časopis poziva k obsodbi in bojkotu tistih mladih sovjetskih državljanov, ki so prijazni do ameriških Obiskovalcev in ki se zanimajo za ameriške navade in ameriško moralo. Bilo bi popolnoma po pravici, če bi Štabno. slednik doživel tako obsodbo ob svojem prihodu pri nas. On in ljudje, jih on predstavlja, so vsi znani zaradi svo^ naklonjenosti k laži in krivici. Saj niso še niti štiri leta minila, kar so njegovi vojaki budimpeštanske ulice pordečili s krvjo junaških madžarskih borcev za svobodo. Toda čeprav je večjemu delu našega ljudstva prisotnost Hruščeva neprijetna, je ne smemo imeti za vznemirjajočo. Nedvomno hoče ta »nepovabljeni gost« uporabiti Združene narode za propagandni oder, od koder bi mogel koga preslepiti, a to je že poskušal tudi pred letom dni brez. uspeha. Mogoče je, da bo med svojim bivanjem letos iznašel kako novo krilatico, prav tako brez vrednosti in enako lažnivo kot '»splošno in popolno razorožitev«, ki jo je lanskega septembra naznanil svetu. Toda mi toliko zaupamo zdravemu človeškemu razumu, da ne pričakujemo, da bi besedne igre mogle vplivati na stvarni položaj. Bilo pa bi napačno, če ne bi omenili tragike spominov, ki jih mora vzbuditi med Amerikanci novica o prihodu Hruščeva. Ko je Hruščev pred letom dni prvič prišel v Ameriko, je obstajalo vsaj majhno upanje, da bo njegovo osebno srečanje s predsednikom Eisenhoverjem in njegovo lastno spoznanje dejanskega položaja v naši deželi privedlo do konca hladne vojne. Danes pa ni nič več vzroka za take iluzije. Hruščev sam je izbral pot, po kateri hladna vojna grozi vsakemu delu tega majhnega in ogroženega planeta.« I - -KRATKE VEST Londonski dnevnik »Daily Express« je objavil vest, da so z angleških oporišč ponovno začeli z vohunskimi poleti, kakršni so privedli do sestrelitve ameriškega letala »RB-47«. Te polete opravljajo ameriška letala »RB-47« in angleška letala tipa »Canberra«. List dodaja, da sta se angleška in ameriška vlada sporazumeli o tem, da bosta nadaljevali s takimi poleti ob 'železni zavesi, da bi preizkusili sovjetsko radarsko obrambo ter obrambo z lovci in raketami. Oblasti v Rdeči Kitajski imajo velike težave s prehrano za 600 milijonov prebivalstva. Zato so prišli na misel, da bi se rešili lakote, če bi zasejali ne le vsako stezo in mejo ampak tudi ogromna področja novih in starih gozdov, v katerih so doslej nabirali samo žir in zdravilne rastline. Sv. oče Janez XXIII. je sprejel v svoji letni rezidenci Castel Gandolfo 130 predstavnikov mednarodnega olimpijskega odbora, med njimi tudi predstavnike iz Bolgarije, Poljske in Madžarske. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Brun-dage se je zahvalil papežu za sprejem in za živahno zanimanje, ki ga je sv. oče pokazal za olimpijske igre. Sv. oče je prosil zastopnike, da bi izročili športnikom, ki so se iz. vseh delov sveta zbrali v Rimu, njegove najboljše želje za čimboljše uspehe pri olimpijskih tekmovanjih. Po sprejemu je papež delegatom razkazal svojo palačo in razgled na Rim, na morje in na Albansko jezero, kjer so bile veslaške tekme. Politični teden Po svetu... Politična dejavnost v svetu je bila v zadnjih sedmih dneh zelo aktivna. V ospredju so še vedno dogodki v Kongu, ki prav nič ne kažejo, da bi se toliko umirili, da bi ostali v ozadju svetovnih političnih dogodkov. Krvavi spopadi v Kongu Pretekli teden smo že pisali, da so Belgijci zapustili Kongo in je bilo pričakovati, da se bodo razmere v deželi vsaj toliko uredile, da se bo moglo pod okriljem vojaštva Organizacije združenih narodov pričeti zopet redneje gospodarsko življenje. Nove vesti pa so naznanjale, da Belgijci le niso še popolnoma izpraznili Konga in da so pustili v vojaškem oporišču Kamini še 600 svojih vojakov. Belgijci so sicer zatrjevali, da so to le »tehniki«, ki jih še niso mogli odpeljati iz Konga zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Vendar so ti »tehniki« izzvali odločen protest glavnega tajnika Združenih narodov Hammar-skjolda pri belgijski vladi. Predsednik Lumumba je hotel s silo doseči, da bi odpadle pokrajine priznale njegovo centralno vlado. Poslal je svoje čete predvsem proti bojevnikom rodu Baluba, ki so branili Bakvango, glavno mesto »rudarske republike« Kasaji, in je prišlo do ostrih spopadov. Poročila pravijo, da je bilo že nad 300 mrtvih, med njimi tudi ameriški časnikar Henry Taylor, sin ameriškega poslanika v Švici. Lumumba in njegova vlada odstavljena V ponedeljek zvečer je v Kongu prišlo do nepričakovanega obrata. Državni predsednik Kasavubu je po radiu naznanil, da je odstavil Lumumbovo vlado. Za novega ministrskega predsednika je imenoval dosedanjega predsednika senata Ilea, Združene narode pa je zaprosil, naj njihovo vojaštvo prevzame kontrolo v državi. Glavno poveljstvo nad domačo armado prevzema on sam. »Lumumbo so postavili za predsednika Belgijci, ta pa je deželo privedel tako daleč, da je prišlo do bratomorne vojne,« je dejal Kasavubu. Kasavubu je odstavil Lumumbo v trenutku, ko je skupina sovjetskih letal bila pripravljena za invazijo v Katangi. Novi ministrski predsednik Ueo je odločen nasprotnik Lumumbove politike, ki je Kongo zapeljala v vode vzhodnega bloka. Lumumba »odstavil« državnega predsednika Po najnovejših vesteh pa se je zvedelo, da je skoraj istočasno po drugi radijski postaji »odstavil« državnega predsednika Kasavuba tudi Lumumba. Izjavil je, da je Kasavubu »državni izdajalec« in je pozval domače vojaštvo in prebivalce dežele, naj se mu uprejo. Tako je prišlo do popolne zmede in nihče ne ve, kako se bodo dogodki razvijali v tem brezpravnem stanju. Vojaštvo Združenih narodov je v pripravljenosti in trenutno še ne ve, za koga naj poseže v boj. Predsednik Kasavubu je prosil za osebno stražo in zdaj vojaki Združenih narodov varujejo njegovo hišo. bili pregnani z nekdanjih nemških ozemelj v vzhodni Prusiji, Šleziji in na Pomorjan-skem. Trije zahodni mestni komandanti so pri sovjetskem komandantu protestirali in zahodna nemška vlada je izjavila, da je ukrep vlade v Pankowu protipostaven. Policija vzhodnih oblasti pa je na cestnih prehodih strogo in natančno pregledovala potnike in dovoljevala prehod le osebam, ki so mogle dokazati, da gredo v zahodni Berlin na delo in ne na zborovanje. Ko je napovedani termin potekel, so pregled zopet ukinili in prehod je zopet prost. Da je bilo v celi stvari več vpitja, kot bi bilo potrebno, se da sklepati po poročilih, da je število oseb, ki niso mogle v zahodni Berlin, ker so jih na cestnih prehodih ustavili, znašalo 1004. Od teh pa se jih je le 695 poslužilo brezplačne vožnje z letalom, da bi prišli v mesto. Skupno angleško-nemško oboroževanje Bonnski obrambni minister Strauss bo ta teden prisostvoval vsakoletni angleški letalski razstavi v mestu Farnborough in bo to priliko porabil za pogovore s svojim britanskim kolegom Watkinsonom. K temu pripominjajo angleški časopisi, da gre za nadaljevanje prejšnjih pogovorov med Obema ministroma na podlagi dolgotrajnih del oboroževalnih strokovnjakov obeh dežel. Kot cilj označujejo Časopisi podpis pogodbe tesnejšega angleško-nemškega sodelovanja pri izdelovanju raket, tankov in letal. »Nepovabljeni gost« na Finskem Izredno presenečenje je pripravil sovjetski ministrski predsednik Hruščev finskemu predsedniku Kekkonenu, ko je sporočil, da mii bo prišel za 60-letnico osebno čestitat. Hruščev je zatrdil, da ga je k obisku na Finskem nagnila le želja, da bi prijateljskemu državniku čestital za osebni jubilej. Kot darilo je prinesel s seboj dragoceno vazo in knjigo Kekkonenovih govorov, ki so pred kratkim izšli v ruščini. Na račun Zahoda in Združenih držav mu je sicer ob napitnici ušlo nekaj pikrih, ali do pričakovanega napada ni prišlo. Zadovoljil se je z napovedjo, da bo Sovjetska zveza v bližnji bodočnosti poslala v vsemir-je vesoljsko ladjo, ki bo tehtala 60 ton, in »da bi lahko obesila celo ozvezdje satelitov na nebo, če bi hotela«. Tudi finski delavci so Hruščeva sprejeli prav hladno in niti radovednežev ni bilo blizu, ko je hodil po neki tovarni. politični krogi zatrjujejo, da je velika gotovost, da bo prišlo južnotirolsko vprašanje na dokončni dnevni red, čeprav bo treba obravnavati še 72 drugih vprašanj. Med njimi so najvažnejša: Ukinitev oboroževanja, Alžirija, ustavitev poskusov atomskega orožja, Madžarska, Tibet, rasna politika v Južnoafriški Uniji, Koreja in financiranje vojaštva Organizacije združenih narodov. , Javna blaginja naj odloča V jeseni je pričakovati, da bo prišlo do pogajanj na podlagi tako imenovanih »rdečih« in »zelenih poročil in načrtov«, ki jih bodo sestavili socialisti in gospodarska zveza. Minister za kmetijstvo, inž. Hart-mann, je s tem v zvezi dejal, da bi ti načrti morali biti v prvi vrsti nekakšni »javni obračuni« in ne načrti za vpeljavo kolektivizacije v Avstriji. V takem smislu vsaj jih pojmuje gospodarska zveza. Če hočejo tudi druge gospodarske in družbene skupine svoje pordčilo javno predložiti, jih kmečko prebivalstvo pri tem koraku ne bo oviralo. Na čigave želje pa bi se bilo potem ozirati, to naj določa javna blaginja. Vsekakor bodo predstavniki kmetov pri socialnih načrtih zahtevali enako pravico do soodločanja, kot so jo zahtevali delavci in podjetniki pri zakonu o kmetijstvu. Najmanj stanovanj se gradi v Avstriji Narodni poslanec Prinke je naznanil, da se bo pričel v jeseni nov pokret za gradnjo stanovanj. Čeprav je bilo v Avstriji po vojni zgrajenih 250.000 stanovanj, jih še vedno manjka 170.000. To dejstvo je Prinke navedel, da je opomnil na od socialistov zavrnjeni načrt OeVP za gradnjo stanovanj. OeVP bo ta načrt v jeseni zopet predložila in Prinke je povedal, da bo njegova stranka ostreje nastopila, če bi SPOe vnovič hotela preprečiti principielno rešitev. V Avstriji se gradi od vseh zahodnoevropskih držav najmanj; za Avstrijo so v gradnji stanovanj le še države vzhodnega bloka. »Prostovoljci« iz Rdeče Kitajske v Alžirijo? Angleška obveščevalna služba je sporočila, da je treba resno računati z intervencijo Rdeče Kitajske v Alžiriji. Zvedelo sc je, da namreč v Šanghaju mobilizirajo kitajske vojake, ki so izurjeni za bojevanje v puščavi. Poleg tega je pa tudi v alžirski osvobodilni fronti v zadnjih tednih dobila radikalna struja premoč nad voditelji, ki so zagovarjali zmernejšo taktiko in je zopet prišlo do ©življenja spopadov. Alžirski uporniki so napadli goste v neki kavarni v mestu Lyonu v Franciji. Pet oseb je bilo ubitih. Predsednik De Gaulle je izrazil svojo nejevoljo nad predlogom, da bi pričel pogajanja z voditelji alžirskih upornikov. »Dokler nož govori, ni mogoče razpravljati o političnih vprašanjih,« je dejal. Zapora v Berlinu Veliko prahu je dvignila novica, da je vlada Vzhodne Nemčije omejila dostop v vzhodni sektor Berlina od 31. avgusta do 4. septembra. V teh dneh naj bi se namreč za »Dan domovine« zbrali v zahodnem Berlinu begunci, ki so po vojni zapustili ali Kuba je odpovedala pogodbo z ZDA Doslej je imela Kuba diplomatska zastopstva le v Sovjetski zvezi, na Poljskem in v Čehoslovaški. V svojem govoru pred 300.000 Kubanci je Fidel Castro na svoj teatralični način »odpovedal« medsebojno pogodbo o vojaški pomoči med Kubo in Združenimi državami Amerike. Pred zbrano množico je raztrgal dokument in ji stavil govorniško vprašanje, če je pripravljena Sprejeti vojaško pomoč od Sovjetske zveze. Množica je fanatično kričala svoj »Da!« Naslednje vprašanje je bilo, če sprejme vojaško pomoč od Rdeče Kitajske. Odgovor se je zopet glasil: »Da!« Videti je, da je Castro pripravljen odpovedati diplomatske odnošaje z nacionalno Kitajsko na Formozi in priznati Rdečo Kitajsko, česar doslej še ni storila nobena država Latinske Amerike. ... in pri nas v Avstriji Vprašanje Južne Tirolske Avstrijska delegacija na letošnjem glavnem zasedanju Organizacije združenih narodov, ki se bo pričelo 20. septembra v New Yorku, bo odpotovala z Dunaja 18. septembra. Vodila jo bosta zunanji minister dr. Kreisky in državni tajnik prof. dr. Gschnitzer. V New York bo odpotovalo kot običajno vsako leto tudi odposlanstvo parlamentarcev, kar je letos še posebno važno zaradi napovedanega obravnavanja južno-tirolskega vprašanja pred Združenimi na-rodi- Brž ko se bo izvedelo, kdaj se bodo pričeli pogovori o Južni Tirolski, bo odšla v New York še posebna skupina strokovnjakov iz zunanjega ministrstva. Južnotirolsko vprašanje je zaenkrat šele na začasnem dnevnem redu zasedanja. Določitev dokončnega dnevnega reda bo prišla na vrsto šele po pričetku zasedanja in po izvolitvi novega predsednika. Dunajski Avstrijski prostovoljci za Kongo Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Hammarskjold se je obrnil na avstrijsko vlado s prošnjo, da bi ta poslala med čete Združenih narodov v Kongo edi-nico za vojno pošto in veterinske izvedence. Se preden je avstrijska vlada odgovorila na to prošnjo, se je prvi pridružila še nova po sanitetni edinici. Obrambni minister Graf je izjavil, da so že pred tedni pričeli pripravljati vse potrebno, da bi mogla oditi skupina avstrijskih vojakov med čete Združenih narodov v Kongo. Sedaj so vojaki že pripravljeni in tudi oprema jih čaka. Gre pa pri tem za prostovoljce in poveljevali bodo skupini le taki oficirji in podoficirji, ki imajo že izkušnje v bojevanju v tropskih deželah. »Mislim, da je dolžnost Avstrije, da pomaga Organizaciji združenih narodov ohraniti mir na svetu. Zunanje in obrambno ministrstvo se te dolžnosti v polni meri zavedata,« je dejal minister. Evropska posvefovanja (Al) — Na sporedu bližnjih evropskih posvetovanj bo zatrdno tudi razprava o možnosti, da bi se Velika Britanija v tej ali oni Obliki pridružila Evropski skupnosti. Da je angleška vlada zadnje čase spremenila svoje poglede na to vprašanje, je med nedavnim obiskom v Rimu sporočil tudi njen minister Heath. Ta sprememba izvira od stvarnejšega presojanja važnosti, ki jo na gospodarskem in torej tudi na političnem področju dobiva Evropsko skupno tržišče. Angleški zastopnik naj bi bil italijanskim voditeljem povedal, da se njegova država zanima za pristop k Evropski skupnosti, vendar pod pogoji, ki bi jih morali v tem primeru vpoštevati. To so najprej prednosti, ki jih mora dajati trgovanju s članicami svoje državne skupnosti, zlasti kar se tiče cen kmetijskim pridelkom; potem odnošaji s članicami Evropskega področja svobodne menjave in pa vprašanje nadnarodnega značaja evropskih ustanov. Velika Britanija bi rada, da bi glede teh pogojev našli skupno ureditev z državami Evropskega skupnega tržišča. SLOVENCI d&ma in po soetn Prvi slovenski zgodovinski atlas Tiskarska dela za zgodovinski atlas, ki ga bo izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v Argentini, gredo te dni h koncu. Atlas je z izredno pridnostjo in marljivostjo sestavil prot. Roman Pavlovčič. Zgodovinski atlas Slovenije vsebuje na 62 straneh 95 zemljevidov in drugih risb in prilogo grbov v barvali. Grbi nekdanjih dežel, glavnih škofij, nekaterih škofov in plemiških družin bodo predstavljali edinstveno nahajališče teh znakov preteklosti. Vsi naslovi so prevedeni v angleščino in španščino. Večino risb spremlja razlaga, tako da je atlas tudi strnjen posnetek zgodovine in važnih dogodkov. Posebej je opozoriti na tele karte: Cerkvena razdelitev slovenske zemlje v srednjem veku — Najvažnejši srednjeveški gradovi in samostani — Slovenska naselja v Furlaniji od 10. do 15. stoletja — Razvoj Goriško-Gradiščanske — Turški vpadi — Razvoj Kranjske — Razvoj Koroške — Razvoj štajerske — Kranjska od leta 1809 — Kronovina Primorska — Beneška Slovenija — Kanalska in Rabeljska dolina — Slovensko ozemlje od leta 1849 — Slovenski del Koroške leta 1920 — Slovenija v drugi svetovni vojni — „Vojno področje Jadransko Primorje” — „Slovenska Krajina” — „Ljudska republika Slovenija” v »Federativni Jugoslaviji”. Družine, tečaji, šole, ljubitelji zgodovinskega študija so dobili z njim nenadomestljiv priročnik. Upati smemo, da bo ta prvi zgodovinski atlas uspešno opravil veliko izobrazbeno in vzgojno delo na slovenskih tleh in povsod po svetu, kjer prebivajo Slovenci. Tudi tujcem bo brhko v dobrodošlo pomoč in pojasnilo. Skladatelj Anton Lajovic je umrl V Ljubljani je 28. avgusta umrl za težko boleznijo veliki slovenski skladatelj, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Anton Lajovic. Rojen je bil pred dvainosemdesetimi leti v Vačah pri Litiji. Po dokončani gimnaziji v Ljubljani je odšel na Dunaj in tam študiral pravo na univerzi in kompozicijo pri Robertu Fuchsu na kon-zervatoriju. Mnogo bolj kot pravo ga je zanimala glasba, kateri je posvetil tudi večji in globlji del svojega ustvarjalnega življenja. Lajovic je stopil v slovensko glasbo v trenutku, ko so začeli izhajati Novi akordi in so postala modema stremljenja posebno intenzivna. Med njegovimi prvimi delt so bile orkestralne skladbe, kasneje pa sc je posvetil skoraj izključno vokalni glasbi. Pisal je zbore, dvospeve in trospcvc s kla virjem ter samospeve. Njegova melodija je široko razpeta, harmonija zveni razkošno. Oblikovno in izrazno so Lajovičeve skladbe klene in dognane. Lajovic je bil umetniška osebnost, ki je skozi desetletja neposredno vplivala na delo in idejno usmerjanje ljubljanske Glasbene Matice in celotne slojvenske glasbene ikulture v prvih desetletjih našega stoletja. Arheološka izkopavanja v Stilni Z letošnjimi izkopavanji v Stični na Dolenjskem je Narodni muzej v Ljubljani obnovil že v prejšnjih letih začeto delo. Gre za izkop pet metrov visoke in v premeru nad 50 m velike gomile, ki je pred leti odkrila arheologom kneginjo z zlatim diademom. Največje odkritje je bil moški grob. V njem so našli z zlatimi našivki okrašen pas z. železnim bodalom in konjsko opremo. Dve sekiri in sulici, igla, večje število dragocenih posod in še tleli dobro ohranjenih tkanin oblačil pokojnika so bili v grobu. Strokovnjaki menijo, da sodijo letos odkopani grobovi v konec sedmega ali na začetek šestega stoletja pred Kr. rojstvom. Odkopavanja so prinesla prvič jasen vpogled v zgradbo gomil, v sociološko razčlenitev tedanjega prebivalstva in v kult mrtvih. Stična je kraj, ki stoji nedvomno s središču evropske prazgodovino halštat.skega obdobja. Skupina mladih razstavlja V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je te dni odprla skupina enajstih mladih slikarjev in kiparjev likovno razstavo. Razstavljena so novejša umetniška dela treh likovnih zvrsti: grafike, olj in plastike. Grafiko razstavljajo Karel Zelenko, Janez Bernik. Bogdan Borčič in Vladimir Makuc. Olja France Slana, Albin Rogelj in Sovre; od kiparjev pa Drago Tršar, Janez Boljka, Slavko Tihec in Kranjc. Slovenska knjiga na Japonskem Pesnik Vladimir Kos je v Tokiu dal v tisk svojo pesniško zbirko „Dober večer, Tokio”. Obsegala Iki 64 strani in je pesnikova namera, da ves izkupiček iz prodaje daruje za gradnjo prostorov, ki ImkIo služili zbiranju revnih otrok na njegovi misijonski postaji v Tokiu. Upa, da bo v teh dneh zbirka že izšba. Verjetno bo to prva knjiga, ki bo v slovenščini izšla na Japonskem. DR. PAVEL KRAJNIK: Cetkev v Savjetski wm Komunizem hoče ustvariti bolj pravičen socialni red. Pri 'tem uresničevanju pravice pa dela Bogu in ljudem nezaslišano krivico: s svojim enostranskim marksističnim nazorom in totalitarnim načinom vladanja uničuje vrednote, ki so večje in dragocenejše kot ideali, za katere se bori. Proti temu načelnemu stališču vstajajo danes ugovori: »Lenin je res smatral vero za opij, ki uspava revno ljudstvo in njegov prvi komisar za vzgojo ljudstva, Lunačar-ski, se je točno izrazil: Mi sovražimo krščanstvo in kristjane. Stalin je preganjal Cerkev, danes pa ni več tako! Nikita Hruščev je prepovedal svojim partijcem napadati vero in žaliti vernike. V ruski Cerkvi ne vidi več sovražnika, nasprotno, ustvaril je pogoje, da se more svobodno razvijati in živeti svoje lastno življenje.« Take in podobne trditve niso brez podlage, zlasti, če jih slišimo iz ust turistov, ki so se pred kratkim vrnili iz Sovjetske zveze. V današnji Rusiji so cerkve in samostani odprti. Turisti pripovedujejo, da so ob nedeljah in praznikih cerkve v Moskvi, Kievu in drugod polne ljudstva. V Sovjetski zvezi obstoja pravoslavna Cerkev. Tega danes ne more nihče tajiti, moremo pa njen obstoj pripisovati najrazličnejšim vzrokom: Pravoslavna Cerkev v Rusiji je tako oslabela, da ne pomeni več resne nevarnosti za komunistično državo. Komunistični voditelji dopuščajo obstoj pravoslavne Cerkve, da se je morejo posluževati pri dosegi svojih ciljev. Ali pa so morda spoznali, da vere ni mogoče iztrebiti in so zato postali strpnejši do nje? Bežen pogled na današnji položaj ruske patriarhalne Cerkve nam more nuditi nekaj jasnosti v teh zapletenih sodobnih vprašanjih. MED VOJNO Že »Stalinska konstitucija« je leta 1936 vrnila duhovnikom državljanske pravice, ki jim jih je odvzela Oktobrska revolucija leta 1917. Med vojno, ko je postalo jasno, da je vojna z Nemčijo neizbežna, je sovjetska vlada s posebnimi odloki zavrla zunanjo borbo proti veri. Ruska Cerkev je z veliko vnemo zbirala darove za Rdečo armado in molila za njeno zmago nad nacizmom, Odnosi med sovjetsko vlado in rusko cerkvijo so se zboljšali. Na škofovskem zboru 8. septembra 1943 je bil izvoljen metropolit Sergij za patriarha ruske pravoslavne Cerkve. VpostaVljen je bil Sv. Sinod. Začel je izhajati »Mesečnik moskovskega patriarhata«. V začetku leta 1944 je sovjetska vlada dovolila večerne tečaje za bodoče duhovnike. Pomladi istega leta je vlada ustanovila »Svet za zadeve ruske pravoslavne Cerkve pri Svetu ljudskih komisarjev Sovjetske zveze«, — Urad za cerkvene zadeve. 15. maja 1914 je umrl patrijarh Sergij. Na njegovo mesto je stopil leningrajski in novgorodski metropolit Aleksej. 31. januarja 1945 se je zbral v cerkvi Vstajenja v Moskvi »Narodni konklave ruske pravoslavne Cerkve«. Navzoči so bili poleg ru-Aih metropolitov in 41 ruskih škofov in 126 zastopnikov ruske duhovščine in laikov še zastopniki carigrajskega in jeruzalemskega patriarha ter zastopnika srbske in romunske Cerkve. Osebno so bili navzoči: aleksandrijski patriarh Kristoforos, antiohijski patriarh Aleksander III. in geor-gijski patriarh Kallistratos. Cerkveni zbor je poslal pozdrave sovjetski vladi. V odgovoru na te pozdrave je G. Karpov, predsednik Urada za cerkvene zadeve v imenu vlade pozdravil cerkveni zbor in med drugim izrazil željo, da ta cerkveni zbor okrepi položaj Cetkve in vzpostavi važne temelje za razvoj njene nadaljnje dejavnosti v pomoč sovjetskemu narodu, da bo kos velikim zgodovinskim nalogam, ki stoje pred njim. 4. februarja je bil slovesno posvečen patriarh Aleksej. Vseruski cerkveni zbor je ob tej priliki izdal pastirsko pismo, ki je bilo objavljeno v uradnem listu sovjetske vlade v »Izveštijah«, brez opomb ali pridržkov. če imamo pred očmi pretekla preganjanja predvojnih let in samo vsebino tega pisma, se 'tej objavi, na prvi strani uradnega lista, ne moremo dovolj načuditi. Cerkveni zbor se zahvaljuje Bogu, da je milostno ohranil svojo Cerkev v preteklosti in prosi, naj še v 'bodočnosti ohranja njene sinove v ljubezni in pokorščini božjim zapovedim in cerkvenim izročilom. Ko govori o notranjem življenju ruske pravoslavne Cerkve, se dotakne tudi njenih bednih strani. Toži, da mnogi pastirji zanemarjajo uzakonjeni cerkveni ustroj in red; manjka jim gorečnosti za točno izvrševanje liturgičnih predpisov svete Cerkve. »Opažamo, da mnogi verniki vstopajo v zakonsko zvezo, ne da bi jo posvetili z blagoslova polnim obredom. Vidimo, kako z mirno vestjo prelamljajo post, ki ga je Cerkev določila in to ne le laiki, temveč celo Služitelji Cerkve! Vidimo, kako izginja celo starodavna navada, ki veleva, da se s postom in molitvijo, s pokoro in skrušenjem pobožno pripravljamo na prejem svetih Zakramentov izpovedi in obhajila. Sploh vidimo, da propadajo krščanski običaji tako v cerkvenem, kakor tudi o osebnem življenju ...« PO VOJNI Kljub oslabljenemu notranjemu življenju je ruska Cerkev takoj po vojni začela razvijati nenavadno živahno cerkveno-po-litično dejavnost zunaj meja Sovjetske zveze. Že s svojim povabilom vsem pravoslavnim Cerkvam, ob priliki posvečenja patriarha Alekseja, je izrazila svojo željo po tesnejših stikih, sodelovanju in edinosti. Z istim ciljem se je koncem maja 1945. leta podal na pot sam patriarh Aleksej. S svojim odličnim spremstvom je obiskal Jeruzalem, Kairo, Aleksandrijo, Beirut in Damask. Del njegovega spremstva, z metropolitom Nikolajem na čelu, je nadaljeval pot v Anglijo, da vrne uradni obisk Yor-škemu škofu. Najlažje je moskovska Cerkev razširila svoj vpliv in moč med pravoslavnimi cer- kvami, ki leže na ozemlju priključenem Sovjetski zvezi ali vsaj žive v njenem političnem območju: v finski, litovski, estonski in latvijski Cerkvi. Tudi samostojne, avto-kefalne cerkve: romunska, 'bolgarska, srbska in albanska so se upognile pred moskovskim patriarhom. Danes živi okoli 148 milijonov vzhodnih kristjanov pod jarmom sovjetskega komunizma. Med njimi je okoli šest milijonov katoličanov vzhodnega obreda. Njih usoda je najbolj bridka. Bridkejša je kot usoda pravoslavnih in težja kot katoličanov latinskega Obreda na Poljskem, v Jugoslaviji, na Madžarskem ali v Litvi. Katoličane bizantinskega obreda skušajo z vsemi sredstvi zediniti s pravoslavno Cerkvijo. Ukrajinska katoliška metropolija v Lvovu, s 3 milijoni 587.000 verniki je bila leta 1946 oficielno odtrgana od Rima. Komunistična oblast je zaprla vse Škofe in večino duhov- nikov. Grško-katoliško Cerkev v Romuniji, v Transilvaniji, ki je štela 1,563.000 vernikov so uničili na isti način leta 1948. Istega leta je strašno preganjanje strlo škofijo Mukačevo v Karpatih s 438.260 verniki. Podobno usodo je doživela leto pozneje škofija Prešov na Slovaškem. 329.970 vernikov je bilo z nasiljem priključenih k pravoslavni Cerkvi. Vsak poskus odpora, ki ga narekuje krščanska in katoliška vest in zavest, je označen za veleizdajstvo in upor proti ljudski demokraciji in državi. »Nepokorni« umirajo v ječah, slabotnejši pa se »dobro vol j no« vračajo v naročje pra-dedne Svete Pravoslavne Cerkve. Pravoslavna Cerkev vidi svojo nalogo v »nelahkem delu prevzgoje unijatske duhovščine, ki je s svojo dušo nagnjena k pravoslavju, vendar se le s težavo rešuje predsodkov o Vzhodni Cerkvi, ki ji jih je Rim stoletja vcepljal« (Mesečnik moskovskega patriarhata). Qla Vontu in a m o 0(11 2. Počitniško pismo iz Dalmacije. Piše Alojzij Vavti, selski župnik. Globoko sočutje do starega gospoda mi je prevzelo srce. Kar še zmore, še dela v dušnem pastirstvu: mašuje, ker zna vse na pamet, spoveduje, ker mu sluh ni opešal, moli in trpi za svoje versko mrzle farane. Obenem pa me je obšla globoka hvaležnost do Boga: dve leti sem starejši od njega, pa za silo le Se vidim, pišem, celo malo berem, sem zdrav in gibčen, še lahko hodim, sem dobro oskrbovan in postrežen. Zahvaljen, dobri Bog! Čudil sem se pa slepemu gospodu, kako se je po hiši kretal, me peljal po ulicah v neko hišo, šla sva po stopnicah v prvo nadstropje in tam po hodniku v kuhinjo, se rOkoval in govoril z domačimi in predložil mojo prošnjo, da sprejmejo naš avto v svoje dvorišče. To so radi Obljubili in me še 'pogostili s čmo kavo. Slepci imajo druge čute bolj razvite, posebno s tipanjem si morejo izredno pomagati. Na trg v Biograd prinašajo okoličanke vsak dan jajca in razne sadeže na prodaj. Bile so tam tudi Ugriničanke. Od neke devojke sem zvedel, da je na trgu tudi Stoša, naša gospodinja, in da Ob desetih vozi iz Biograda motorni čoln v Ugriniče in dalje. Ravno prav! Se je bilo časa, da smo se priglasili v tujskoprometni pisarni, nakupili živeža in razglednic, avto raztovorili v luki in ga spravili na varno. Ob desetih pa je motorni čoln, napolnjen z zgovornimi ženskami, sprejel še naše braš-no in nas. »Kje je Stoša?« sem zaklical. Saj je nisem mogel poznati, ker so ženske v črnih nošah podobne druga drugi. »Evo me, gospodine Lojzi!« se je oglasila naša gospodinja. Pa smo jo 'pozdravili in segli v roko dobri naši hišni majki. Zaropotal je motor in čoln je krepko rezal valove, nas pozibaval in včasih malo ipokropil s penečo vodo, kar je ugajalo posebno šolarčku Hanzeju. Zdaj si je res živo mogel predstavljati vožnjo Jezusa in apostolov na GenezareŠkem jezeru, kar je bil slišal pri verouku v šoli. Hiša, stoječa tik ob malem pristanišču v Ugriničih, nas je sprejela pod gostoljubno streho. Bila je sobota, ko smo dopotovali na svoj cilj. Treba si je bilo oskrbeti dovoljenje in priliko za maševanje v nedeljo in naslednje dni. Zato smo se že popoldne napotili na sprehod proti kraju, kjer stoji samostan s cerkvijo. Ravna, ponekod zelo kamnita pot, nas je vodila skozi polja in vinograde. Pa to niso polja, kakor jih imate na primer v Podjuni, marveč manjše njivice, ograjene s plotom iz kamenja in z bodečim robidovjem. Žita sejejo le malo: nekaj rži, pšenice, ječmena, malo več je videti koruze. Žito se omlati na zelo preprost način: požeto žito se razprostre po tleh, od nekod dobijo par konj, katere gonijo v krogu po slami in sčasoma se zrnje kolikor-toliko izlušči iz klasja. Slamo spravijo na prostem v velikih kopicah, zrnje pa tudi spravijo, kolikor ga ne ostane še raztresenega po tleh. Poleg vinogradov opažam letos tudi njive, zasajene s tobakom. Nisem kadilec, a lopo dišečo cigareto rad povoham. Tukaj pa ti tobačni nasadi razširjajo svoj vonj in ti ščegečejo v nos, da imaš občutek kakor oni, ki tobačni prah njuhajo (šnofajo). Je pa s tobakom dosti dela. Kadilcem pač ne pride na misel, kako pot je prehodil tobak, preden si oni prižgejo cigareto ali pipo. Pridelovalci tobaka si oskrbe od podjetja seme, ga vsejejo spomladi v košček zemlje, vzrasle sadike pa presadijo v dobro pognojeno zemljo, če je kaj dežja, sadike bujno poženejo, a treba jih je skrbno ogrebsti. Zdaj je tobačna rastlina že velika in začelo se je sušenje listov. Te nanizajo na nit, da jih laže posušijo. Nato je treba liste polikati, t. j. na poseben način pregladiti, jih sortirati po velikosti in kakovosti. Potem jih podjetje kupi in plača, kakršno je pač blago, od 250 do 700 din kilogram. Na naše vprašanje, koliko mu 'bodo nasadi tobaka prinesli denarja, nam je neki mož povedal, da upa na 40.000 din, po našem okoli 2000 šil. Kar trdo so zasluženi ti dinarji! (Nadalj, na strani 5.) FRAN ERJAVEC: 285 koroški Slovenci (III. del) Vso koroško provinco (štela je 166 župnij) je upravljal beljaški dekan in župnik M. Drocker (po rodu Mariborčan) kot generalni Vikar z obsežnimi 'pooblastili (njegov tajnik je bil pa F. L. Hohenauer, poznejši prošt v Brežah in cerkvenli zgodovinar). Njegovo stališče pa je bilo jako težko, ker se mož nikakor rii mogel vživeti v novi položaj, zlasti pa še zato, ker je spričo slabih ilirskih financ, poleg uradništva, tudi duhovščina dobivala svoje prejemke skrajno neredno. Marsikateri duhovnik je zapustil svoje službeno mesto in se rajši preselil nazaj pod Avstrijce in nekateri so storili to tudi iz političnih razlogov, tako da je vladalo močno pomanjkanje duhovščine. Ko je 1. 1812 guverner Bertrand obiskal tudi Gornjo Koroško, se je Drocker pri njem hudo pritožil zlasti zaradi zaostalih plač duhovnikom. Guverner je sprejel pritožbo baje s precejšnjo nevoljo na znanje, vendar je ukazal izplačati vse zaostanke. Toda Drocker se je vendarle naveličal večnega lasanja z oblastmi in zlasti še, ker ni dobil nobene opore pri svojem škofu, je odložil svoje mesto ter vstopil kot redovnik v samostan v St. Lambrechtu (severno od Brež). Njegove posle je prevzel potem 22. IX. 1812 častiželjni dekan v Trgu J. Zopoth in jih vodil do konca francoske oblasti. Na splošno pa je bilo razmerje med francosko oblastjo in duhovščino na Koroškem in na Kranjskem jako dobro in francoska poročila so izrečno hvalila naklonjenost (»le bon esprit«) duhovščine. Beljaške tretjered-nice so pa 1. 1809 prodale svoje skupno imetje in se razšle (nekaj se jih je baje preselilo tudi v Velikovec), tako da za časa Ilirije v koroški provinci ni bilo nobenega samostana več. Ker so prilagodili Francozi cerkveno-upravne meje povsod politično-upravnim, a je bila Kanalska dolina (z belopeškim dekanatom vred) dodeljena Italijanskemu kraljestvu, so tudi to (t. j. škoro ves trbiški dekanat) pri-delili nadškofiji v Vidmu, ki jo je vladal tedaj nadškof B. Ras poni. Dekan trbiškega dekanata je bil sprva žabniški župnik Marinič (poznejši prošt pri Gospe Sveti), za njim naiborjetski župnik, končno pa trbiški župnik Kugi. Ker se nobeden izmed njih ni mogel vživeti v popolnoma tujo jim italijansko politično in cerkveno upravo, so se po vrsti izselili vsi na Spodnjo Koroško; avstrofilski pontabeljski župnik f a n . W a n -go je pa prišel v spore s tamošnjim »sindikom« (županom) in bil celo obsojen na 6 dni zapora (njegov sorodnik Jos. Wango je bil pa tedaj župnik pri fari sv. Nikolaja v Beljaku in je užival največji ugled). Popolno preureditev je doživelo dotedanje skrajno zastarelo avstrijsko pravosodje in je bilo organizirano po tedaj najmodernejšem francoskem načinu (Napoleonovem zakoniku). Odpravljene so bile vse posebne pravice posameznih stanov in pred zakonom so bili vsi državljani enaki, vsak se je smel ustno ali pismeno zagovarjati pred sodiščem ter si najeti zagovornika; ako pa tega ni storil sam, mu ga je postavilo sodišče (v Beljaku so bili tedaj po 3—4 odvetniki). Poskus poravnave je postal obvezen pred vsako civilno pravdo, sodne obrav- nave so bile javne ter ustne, razsodbe podprte z razlogi, vsi sodni in upravni posli so bili popolnoma ločeni in pravica se je delila brezplačno. Vse to je pomenjalo velikanski napredek v primeri s prejšnjim avstrijskim sodo budni Obračamo se na vse župnike, na vse duhovnike in zlasti na spovednike, na asistente raznih verskih udruženj, na vse redovnike in redovnice, zlasti na vzgojiteljice. Jasno naj se zavedajo tega vprašanja. Ta zavest je važna! Vodila vas bo v 'boju proti tej razvadi. Ne smemo odnehati, češ, saj ni tako hudo, saj je to le razvoj človeštva, torej neizogibno, itd. Rekli smo, da pozivamo vse, katerim je namenjena ta okrožnica, naj se jasno zavedajo težko zaskrbljenega s'tanja tega vprašanja. Naj vedo, kaj jim je govoriti v danem trenutku. Začnejo naj že pri deklicah v otroškem vrtcu. (Take deklice matere najrajši oblačijo v hlače). Naj vedo, da ne morejo biti več strpni v tem pogledu, seveda brez pretiravanja. Nikar naj ne bodo tako šibki, da bi se zdelo, da soglašajo z opolzko modo, ki postavlja v nevarnost vsako moralo. Duhovniki morajo biti v spovednici v tem oziru razsodni in odločni. Ustvari naj se enotno nastopanje; sodelujejo naj vsi, ki imajo dobro voljo in pamet, da se ustvari močan obrambni jez. Nočemo zanikati, da stavi sedanje Življenje vprašanja in kopiči zahteve, ki jih niso poznali naši pradedje. Treba pa je pribiti, da so vrednote, ki se morajo na vsak način rešiti. Razumnost, dober Okus in fin čut rešujeta ta vprašanja na vreden in sprejemljiv način « (Kat. Glas) Nekaj o filmu: Tjaksen bi naj bil fiini! Obisk kinematografskih dvoran daleč prekaša vse ostale prireditve kulturnih in gledaliških društev. Pri tem se opazovalec nehote vpraša, kaj je vzrok, da je kino tako hitro in v tolikem Obsegu zajel sodobnega človeka. Francoski Zavod za kinematografske študije je pred leti izvedel povpraševanje o tem. Odgovori na vprašanje: »Kaj ljudje iščejo v kinu?« so bili zelo zanimivi in poučni. Pokazali so, da 60—70% kino-obi-skovalcev gre v kino, da tam pozabi na dnevno življenje in njegove dolžnosti, da se tam zabava za majhen denar in sodoživ-Ija najrazličnejše senzacije, katere prikazujejo na platnu. Le dobrih 10% se udeležuje kino-predstav v želji, da bi zadostili svoji težnji po umetniškem ali kulturnem užitku. Iz navedenega moremo spoznati, kako velika in težka je naloga »dobrega filma«. Da bo tak film mogel v nezmanjšanem obsegu zajeti široke plasti ljudstva, je seveda treba, da ostane prav tako privlačen in v dobri smeri prepričljiv. Osnovna zahteva dobrega in privlačnega filma je, da mora biti dejanje vzeto iz življenja ljudi. Tak film predstavlja in razlaga življenje človeka, njegove strasti, njegovo hrepenenje in njegove boje. Pri takem filmu je seveda zelo težko doseči vzor že iz razloga, ker je v vsakdanjem življenju vendar tako malo vzorno lepega. Filmi iz življenja ljudi so največkrat na sporedu. Ljudje si jih izmed vseh najbolj žele in se zanje tudi najbolj zanimajo. Za poštenega in vestnega pisatelja in izdelovalca teh filmov se začno težave že pri izbiri snovi. Potem pride obdelava, oblikovanje in primerna omejitev tvarine, posebno v zelo zanimivih ali kočljivih prizorih. Večkrat tudi ni lahko najti zmožnih igralcev, ki bi znali dati vsebini res človeški in pristno umetniški izraz. Na kinematografskem trgu je danes mnogo velikih zgodovinskih filmov, ki so že neštetokrat bili predvajani po kinodvoranah. In vendar jih množice gledalcev vedno znova zahtevajo. Zakaj, bi se vprašali. V odgovor nam bodi stara rečenica, da »zgodovina uči«. Ona je najvernejše ogledalo življenja. In prav filmski umetnosti se je posrečilo, da more prav živo in pristno prikazati preteklost. Kajti še tako dober zgodovinski roman 'bo le v opisovanjih predstavljal dogodke iz davnih dni, dočim film ponazoruje oziroma naravnost prestavlja preteklost v sedanjost. Saj ima gledalec v kinematografski dvorani, ko ga obdaja popolna tema in je ves osredotočen v dogajanje na platnu, občutek, da je postavljen v sredo življenja, ki ga »doživlja« v filmu. Še v večji meri prihaja to do izraza pti kulturnih ali dokumentarnih filmih, ker so vzeti iz sodobnega življenja narave «li človeške družbe. primaže in ga še ozmerja. Res, udarjeni fant pozabi na sklep in udari nazaj ... fantje pa od radosti poskakujejo. Ko je fant videl, kaj so pravzaprav tovariši hoteli, ga je postalo v dno dute sram. Ni ostal zvest svojemu sklepu; dal se je zapeljati, ker se je zgodilo vse tako hitro in nepričakovano. Fantje ste neštetokrat postavljeni pred podobne preizkušnje. <Če vas tovariši hujskajo in vam prigovarjajo: »Tega ne smeš trpeti, pošteno mu vrni,« se vedno zavedajte: ■Če jim zdaj ustreže te in greste r.a njihovim surovim zgledom in jih priznate za svoje učitelje, ste že na škodi in se vana bodo Še posebno smejali v pest. »Res, po slušnega učenca imamo,« bodo med seboj govorili, »v vsem nas posnema; mi vodimo, on pa slepo raca za nami.« Za slabiče vas lx>do imeli in prezir bo vaš delež! Da se prepričate, kako le sebi škodujete, se poglejte ob takem razburjenju v zrcalo, pa boste videli... Zato, fantje, bodite samostojni in ho dite svojo [x>t! Za dfifca i/olio. V šoli je zazvonil telefonski zvonec. Uči teljica je dvignila slušalko in zaslišala v njem otroški glas: »Poslušajte, Janeza Ko rena danes ne bo v šolo, ker je prehlajen « »Prav,« je rekla učiteljica, »kdo pa go vori?« »Moj oče,« je bil odgovor. P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ » [NJ # J # E WILL1 WEGNER: Zakaj ne Stari Mr. Coolidge ni mogel zaspati, čeprav je velika stenska nra, ki se je ob vsakem bitju zbudila iz svoje enakomernosti, že naznanila tistih dvanajst polnočnih udarcev, ki rahlo čutečim ženskam in starčkom požene počasi strah v kosti... Gospodinja je imela danes svoj prost večer in je bila gotovo — kot vedno v takem slučaju — pri svoji sestri v Maplewoodu. Bilo je tako tiho v hiSi, da se je Mr. Coolidge ustrašil nekajkrat celo svojega lastnega srca. Potem je pomislil: Gotovo bo kmalu konec z menoj, dolgo mi srce ne bo več služilo. Končno sem dočakal dovolj visoko starost. Bil sem tudi dolgo vrsto let srečen. Pravzaprav sem dosegel vse, kar se je doseči dalo. Velike tovarne ža Coolid-ge-milo s svojimi 28.000 delavci so moje. Vse hiše na Ogden-aveniji so moja last. Sirotišnici Sv. Vincencija nakažem vsak mesec 10.000 dolarjev. Moje premoženje dela in se množi samo od sebe. Tistih 100.000 dolarjev v omari v knjižnici je moj prihranek za osebno uporabo. Dopolnil sem že štiriinosemdeset let — — — in vse je tako prav. Skoraj se mu je zdelo, da bo zadovoljen zaspal, ko je zaznal nek šum, ki ni prihajal od njegovega srca. Mr. Coolidge je odprl oči in se zastrmel v temo — ampak jih je takoj zopet zatisnil, ko se je vžgala luč na stropu in je vso spalnico zalila žareča svetloba. Zaslišal se je glas: »Mr. Coolidge! Je popolnoma brez pomena, da se pretvarjate kot da spite... Govoriti moram z vami, Mr. Coolidge! Poslušajte me!« Mr. Coolidge se ni ganil. In zopet glas: »Prišlo mi je na uho, da imate tu v sobi spravljenih 100.000 dolarjev ... Mr. Coolidge, to bi bila ravno vsota, ki mi je potrebna, da začnem novo in pametno življenje. Izročite mi torej denar! Da ste popolnoma v mojih rokah, tega mi menda ni treba še posebej poudarjati!« Mr. Coolidge je odprl oči. Vlomilec je stal tri korake od njegove postelje. V rokah je držal pištolo, njegov obraz je bil zakrit z masko. »Mr. Coolidge! Vprašam vas, kje je denar? Povejte po resnici — in nič se vam ne bo zgodilo!« »Tu poleg, v knjižnici,« je odvrnil Mr. Coolidge. »V skrivni omari.« »Dajte mi ključ!« je ukazal vlomilec. »Ni potreben noben ključ,« je dejal Mr. Coolidge. »Je skrivna omara.« Zdaj je začutil, da mu srce razločneje bije kakor prej. »Treba je le,« je dejal, »da potegnete s police Poejeve .Pripovedke o groteskah in arabeskah’, pa boste zagledali nezaklenjeni predal v steni. Je zelo enostavno.« »Vstanite,« je zapovedal vlomilec, »in pojdite z menoj v knjižnico! Le nikar se ne Visoška kronika 7. D r. I v a n T a v č a r V zimah je strojarjev Valentin poduče-vai tudi otroke, da bi se navadili brati in pisati. Pravijo, da je bil nekaj časa celo učitelj v šoli bratovščine sv. Rešnjega Telesa, da pa je to dobro službo, in najsi mu je nesla na leto celih šest goldinarjev, opustil, ker so predstojniki silili na to, tla bi zahajal tuintam v cerkev. Zapisati moram, da je Valentin svoje učence hudo tepel in veliko za lase vlekel. Branje in pisanje pa nam je za silo le vtepel s svojo palico. Pozneje, ko sem prišel v svet, sem svoje znanje še »popolni!. Sedaj pišem prav •pretno, čitam pa bolj slabo, ker so mi opešale oči, morda od rane, morda od štrapaca, katerega sem prenašal v številnih bataljah, pri katerih nas je vodil gospod Eugenius, vse slave vredni princ Savojski. — Po preteku treh let mi je sporočil oče Polikarp, da upa, da sem se že kaj prida naučil in da Visoko ne more več pogrešati dela, kakor ga sme in mora zahtevati go-spodar od svojega prvorojenega sina. Prišel sem zopet domov. Tudi sem dobil vse orodje, kakor ga potrebuje kovač. Ko val sum pa le toliko, kolikor je bilo treba za gospodarstvo, bodisi da se je moralo kaj streljate! , obotavljajte in storite, kar rečem! Sicer bom takoj streljal! Torej, vstanite!« »Ne,« je dejal Mr. Coollidge, »ne bom vstal.« »Seveda boste vstali!« »Ne,« je rekel Mr. Coolidge, »sami pojdite tja. Je zelo enostavno. Razložil sem vam, kako je treba storiti. Ne zadržujem vas.« »Vstanite!« Mož je stopil za korak bliže k starčkovi postelji. »Vstanite in pojdite pred menoj v knjižnico. Hočem, da knjigo sami vzamete s police!« »Ne,« je dejal Mr. Coolidge. »Ustrelim vas, če ne storite, kar vam zapovedujem!« »Streljajte,« je odvrnil Mr. Coolidge. »Za Boga---------streljajte!« »Vstanite!« »Zakaj ne streljate?« »To je moja stvar, Mr. Coolidge! Vstanite vendar in pridite! Pojdite z menoj in pokažite mi vsaj, katero knjigo menite ...« Vlomilčev glas je naertkrat izgubil nekaj svoje grozovitosti in trdosti, postal je mehak in proseč: »Lepo vas prosim, Mr. Coolidge ... Pokažite mi, katero knjigo menite! Potrebujem denar, hočem začeti pametno življenje, ali ne razumete tega? Jaz sem še mlad, vi pa ste stari. Vi ste bogati, vi imate tovarne in hiše; jaz pa nimam nič!« »Kar streljajte,« je rekel Mr. Coolidge. Davno je že tega, kar je v vasici v bližini mesta Kesona živela revna kmečka družina. Mož je hodil na dnino k bogatemu sosedu, žena pa je pekla riževe hlebčke in jih prodajala. Tako sta živela iz rok v usta. Imela sta sina Han Sek Bona in ljubila sta ga bolj kakor lastno življenje. Srečno je živela siromašna družina, dokler se ni zgrnila nanjo težka nesreča — oče je zbolel in umrl. Umirajoč je dejal svoji ženi: »Naj se najin sin izšola, da ga bodo vsi spoštovali!« Žena je obljubila možu, da bo izpolnila njegovo zadnjo željo. In ko je Han Sek Bon izpolnil sedem let, mu je mati dejala: »Treba bo izpolniti očetovo poslednjo voljo. Naslednjih deset let se boš učil. V tem času se boš naučil pisati tisoč znakov, zapomnil si boš najlepše pesmi, izučil se boš zdravilstva in prebral knjige velikih mislecev. Potem boš položil izpite v Seulu in postal boš učen, kot je to želel tvoj oče.« popraviti ali pa kaj novega napraviti, kakor to pač zahteva poljedelstvo. Tisti čas je bil brat Jurij poslan v Ljubljano, da bi se šolal pri očetih jezuitih. Ostal je samo štiri leta v mestu, ker imajo vsi tisti, ki se rode na Visokem, več moči v rokah nego v glavi, tako da se rajši trudijo po polju kakor pa v šolskih klopeh. Tudi pri Juriju se je to izkazalo in jezuiti iz Ljubljane so pisali, da ga nočejo več imeti. Oče je radi tega pisano gledal in furija nekaj časa prav grdo držal v strahu. Ker pa se mu je rad podvrgel in opravljal vsako delo, smo bili kmalu zadovoljni, da je prišel domov. Tako Bog vse prav naredi! IH. Prejkoslej mi je bil oče hud zapovednik. Tako so pretekla štiri leta. V tem času sem opazil, da sem si polagoma pridobival zaupanje očeta in njegovo zadovoljstvo. Vzlic visoki starosti se pa vendar ni zmanjšala njegova divjost, česar bi sicer otrok o svojem roditelju ne smel zapisati. Kadar se je napil vina, je bilo pametno, iti mu s pota, kakor se gre s pota razdraženemu živinčetu na paši. Ali resnjca je, da se je prevečkrat pripetilo, da je visoški gospodar pil 8ez mero. Ko se je približal sedemdesetemu letti življenja, je pričel Polikarp Khallan tovoriti vino z Vipavskega in od drugod ter »Tedaj bi končal na električnem stolu! Saj gre gotovo tudi brez prelivanja krvi, kajne, Mr. Coolidge? Pokažite mi knjigo... prosim...« »Zaradi mene lahko streljate,« je dejal Mr. Coolidge. »Jaz bom tako kmalu umrl. Sicer pa sem poipolnoma sam v hiši. Mirno morete iti tja in vzeti denar. Vzemite si časa. Poslušajte — morete si vzeti denar, dovolim vam. Je pošten ameriški denar. Začnite novo, pošteno življenje. Bojim se le, da vam ne bo prinesel sreče... Veste, u-kradeni denar ne prinaša sreče.« Mr. Coolidge je zaprl oči. Ko jih je zopet odprl, je klečal vlomilec ob njegovi postelji in zajecljal: »Oprostite. Mr. Coolidge ...« »Zakaj še niste šli tja?« je vprašal starec. »Knjiga se imenuje .Pripovedke o groteskah in arabeskah’ pisatelja Edgarja Al-lana Ppeja. Rekel sem že vendar.« »Jaz bi je nikoli ne našel,« je odvrnil vlomilec. »Ne znam brati...« Potem je vstal. »Oprostite mi,« je dejal. »In pozabite. Morda imate prav---------mogoče je, da bi mi denar res ne prinesel sreče. Oprostite mi, prosim ...« »Če hočete,« je dejal Mr. Coolidge, »se javite jutri v tovarni za Coolklge-milo pri Mr. Bearslayju. On je moj ravnatelj za na-stavljence. Nekaj bo že imel za vas.« »Da,« je dejal vlomilec. »In oprostite mi še enkrat!« Nato je odšel. Ubogi fant, si je mislil Mr. Coolidge. Potem je zaprl oči in zaspal... zaspal tako, kot je bil že ves večer ležal, na hrbtu, tiho in ne da bi se ganil. Mr. Coolidgea je pred dvema letoma bila zadela kap in je bil od tedaj mrtvouden. Han Sek Bon je odšel v Keson v šolo, mati pa je ostala sama v svoji tesni hišici. V vsej vasi nihče ni pekel boljših riževih hlebčkov kakor ona. Bili so dobri in lepi, okrogli, enakomerno zapečeni in rahli. Zato so vsi sosedje kupovali hlebčke pri njej. Ni bilo večera, da se mati ne bi spomnila na svojega sinka. Hirala je brez njega, jokala je od hrepenenja po lijem. V nočeh je računala, koliko ‘let, mesecev in dni bo še minilo, preden bo spet videla svojega dragega malčka. Toda dni, ki so jo ločili od srečanja s sinom, je bila še nepregledna vrsta. In vendar je mati nekega večera zaslišala v bližini hišice korake. Odprla je vrata in ugledala sina. Mati je videla, da je Han Sek Bon utrujen od dolge poti; zahotelo se ji je, da bi stekla sinu naproti in ga prižela v objem. Toda ni naredila tako. Niti nasmehnila se ni svojemu sinu, ko ga je vprašala; »Zakaj si se vrnil, preden je minil čas šolanja? Kaj si se že vsega naučil in lahko odideš na izpite?« kupčevati z njim, ker je ljudstvo v tistih dneh, ko se je bila dežela že nekoliko o-krepčala od nemške vojne, rado popivalo; bilo je v vsakem selišču pivnic, da jih je kar ostajalo. Mnogdkrat je oče od tovoril v Vipavo — takrat smo imeli na Visokem tri pare močnih in dobro rejenih tovornih konj — ter vselej privlekel nazaj mnogo posode, napolnjene z vinom. Slišali smo in zvedelo se je, da stari mož ni opravil tovora, da bi se ne bil kje v vinskih goricah sprl in stepel. Govorilo se je cdlo o težkih pohabljanjih in nekolikokrat bi bil skoraj padel v roke grajskemu glavarju Laotheriju, da se ni še o pravem času poravnal z rodbino poškodovanega ter ji založil težko odškodnino, glavarju pa izdatno odkupnino. Take poravnave so pri nas v navadi: revež, ki nima denarja, pride v zapor, bogatin pa se pri graščaku in rodbini odkupi, nakar je pravica, ki bi morala biti za vse enaka, potolažena. Dozdeva se mi, da take reči ne bi smele biti na svetu; ker so pa koristile mojemu očetu, ne bom več pisal o njih. Ali nikdar nisem povpraševal očeta, kake dogodke je doživel na Vipavskem, in vem tudi, da bi mi ne bil o tem ničesar povedal. Bolelo me je pa, da je jemal s sabo brata Jurija, in prav močno sem se prestrašil, ko sem opazil, da se je fantalin v slabi družbi privadil vina, da ga je pil kakor vodo. ki je vendar najboljša pijača na svetu. Han Sek Bon ni bil pričakoval tako neprijaznega sprejema. Zajokal je in dejal: »Nešteto korakov sem prehodil in od včerajšnjega jutra nisem jedel. Nahranite me, mati, in vse vam bom povedal.« Oh, kako rada bi mati objela sina, ga ljubkovala in nahranila z najboljšim, kar je premogel njen dom, ga položila k počitku! Pa ni naredila po svojih željah, le vprašala ga je spet: »Si se naučil že vsega, kar bi se moral učiti deset let?« Sin je odgovoril: »Naučil sem se vsega, kar se drugi naučijo v desetih letih, zato sem se tudi prej vrnil domov.« »Torej vzemi čopič, tuš in papir ter nariši deset znakov,« je zaukazala mati. Ko je sin vzel iz popotne toibe pisalni pribor, je mati privila stenj v svetilki in dejala: »V temi bova delala — ti boš pisal znake, jaz pa bom pekla hlebčke.« Čez nekaj časa je mati zaklicala: »Hlebčki so pečeni!« In spet je prižgala stenj v svetilki. Han Sek Bon je pokazal materi svoje pisanje. V temi napisani znaki so bili zveriženi, nelepi. Mati pa je rekla: »iPoglej moje hlebčke!« Han Sek Bon si jih je ogledal. Bili so lepi, okrogli, vsi enakomerno pečeni in rahli, kot da bi jih mati pekla pri belem dnevu. Mati je položila roko na sinovo ramo in spregovorila: »Vrni se v Keson in pridi spet domov šele takrat, ko boš res popolnoma znal vse, kar moraš znati.« »Oh, dovolite mi ostati vsaj do jutri! Dolgo pot do doma sem prehodil, ne da bi se ustavil — manjka mi moči za vrnitev.« »Nimaš časa za počitek,« je trdo odgovorila mati. »Vzemi hlebčke za popotnico, in — srečno pot!« In Han Sek Bon je odšel v noč na trdo cesto. Težka je bila njegova pot v stari Keson. Gorski hudourniki so mu zapirali pot in divje zveri so mu grozile. Han Sek Bon je hodil in bridko jokal. Zdelo se mu je, da jie mati nepravična in hudobna, da je v ietm, katera je preživel v mestu, pozabila na svojo materinsko ljubezen. Zjutraj je razvezal culico, kamor je bila mati zavila popotnico, in spet je videl, kako lepi in brez napake so bili hlebčki, ki jih je bila spekla v trdi temi — vsi so si bili na las podobni. In tedaj je Han Sek Bon prvič pomislil: mati je v temi zmogla dobro izvršiti svojo nalogo, jaz pa svoje nisem mogel. Ona torej opravlja svoje delo bolje kakor jaz svojega! Ob tej misli se je Han Sek Bon podvizal v Keson ... Še pet let je minilo — in mati je spet zaslišala v večernem mraku korake pred svo-(Konec na 8. strani) Tako je tekel čas od leta do leta, dn živeli smo, kakor živi kmet na svojem posestvu, kjer malokdaj kaj posebnega doživi. Štelo se je leto 1690., v katerem se je šestindvajsetič ponovil god sv. Izidorja. Dobro sem bil zrastel in tudi na duši nisem pešal. Vsaj gospod Karel Ignacij v Poljanah me je često pohvalil ter me stavil za vzgled drugim mladeničem. Neko nedeljo popoldne, ko je počivala hiša dn družina, mi je ukazal oče, da naj hodim z njim. * Peljal me je na kraj, kateremu pravimo »Osojnik« in ki leži pod gozdom nad Visokim. Ravnoisto leto so bili posekali bukve na Osojniku, štore pa smo z ognjem pokončali, da se je napravila rodovitna njiva za rž in pšenico, ker človek ne more živeti od bukovega listja, pač pa čedno živi od zlatega klasja. Na tratino tik nove njive je legel stari mož, pograbil šop trave ter ga zasukal, meni pa dejal: »Prinesi skalo, da zavijeva hudiču rep, da se ne ponesreči, kar bova imela v govorici!« Prinesel sem precej težak kamen z njive in položila sva ga na zvito travo, da je bil peklenskemu satanu zasukani rep obložen, da nama ni mogel napraviti škode in najsi bi jo bil tudi hotel. {Dalje prihodnjič) KOREJSKA PRIPOVEDKA Jllatevimka ljubezen XVII. olimpijske igre v Rimu Velika udeležba pri vseh prireditvah — Krasne športne naprave — Ogromen promet. Vročina povzročila smrt mladega danskega olimpijca Rim, 3. septembra Rim ima za letošnje olimpijske igre dvoje športnih središč: Na severu so glavni stadioni in druge športne naprave ter olimpijska vas, na jugu je pa stadion za kolesarske dirke, velika športna palača, kongresna palača itd. Skoraj vse športne naprave so nove in bi zlasti omenil olimpijski stadion, poleg je krasen marmornati stadion in plavalni stadion. Med temi je takozvani „Foro Italico”, pred tem pa stoji mogočen steber iz belega marmorja z napisom: Mussolini dux, ki izvira še iz dobe fašistične diktature. Športne naprave, odnosno športni središči na severu in jugu sta oddaljeni drugo od drugega dobrih 16 km, kar je za one obiskovalce, ki se zanimajo za več športnih panog in ki nimajo dovolj pod palcem, precej neugodno. Voziti sc namreč morajo z javnimi prevoznimi sredstvi, kar vzame ogromno časa in je zelo utrudljivo in še ne morejo videti vsega tega, kar bi v ugodnejših razmerah lahko. Kljub temu je udeležba povsod zelo velika, ogromen olimpijski stadion, kjer so te dni lahkoatletske tekme, je skoraj vedno zaseden (sto tisoč gledalcev). Izredno veliko je Nemcev, družba je zelo pisana, saj je polno zastopnikov bele, črne in rumene rase, ki tvorijo s svojimi pestrimi oblekami na pobočjih stadionov krasen okvir športnikom sveta, ki se borijo v plemenitih tekmah za čast svoje domovine in za slavo športa. Posebno pozornost vzbujajo zastopniki Daljnega vzhoda, Japonci, ki nosijo na svojih hrbtih japonsko zastavo, pod njo pa napis „Tokio 1964”, s čemer delajo propagando za naslednje olimpijske igre, ki bodo v njihovi domovini čez štiri leta. Vročina je bila nekaj dni neznosna, saj so zabeležili enkrat celo 39 stopinj, kar je močno vplivalo ne samo na gledalec, ampak v še večji meri na tekmovalce. Žrtev te strašne vročine je postal mlad danski kolesarski dirkač, ki sc je po tekmi Mat£vinsk(i LiukezMi (Nadaljevanje s 7. strani) (jo hišico. Odprla je vrata in spet se je zazrla v sina. Han Sek Bon je iztegnil roke v pozdrav, mati pa je dejala: »Si se vsega naučil, da si prišel domov?« »Vsega,« je odgovoril sin. Pa je vzel iz popotne torbe papir, tuš in Čopič ter ugasnil svetilko, čez deset minut je že dejal: »Lahko prižgete luč.« Mati je prižgala svetilko im stopila k sinu. Na mizi pred njim je ležal list papirja, popisan z iznaki. Vsi so bili lepo izrisani, ravni, prelepi, nizali so se v ravnih vrstah, nobeden ni bil večji ali manjši od drugega! Tedaj je mati zaklicala: »Kako sem te pogrešala, sinko! Kako sem te čakala! Daj, da se te nagledam, daj, da te objamem!« ... Minila so leta in Han Sek Bon je postal slaven učenjak. Kadar so ga učenci vpraševali, kako si je mogel pridobiti tolikšno znanje, jim je odgovarjal: »Materinska ljubezen me je naučila, da mi ni bilo nikoli žal dela in da sem delal vse dobro in pošteno. Kdor pa dela dobro in 'pošteno, lahko doseže vse, kar si želi.« KLAGENFURT. 10.-0ktoberstraB« (neben Kino Prechtl) Šivalne in pletilne stroje pri Grundner KLAGENFURT, WIENER GASSF. 10 POLEG MESTNE CERKVE sesedel in po nekaj urah umrl v bolnici. Njegov rojak, ki sc mu je pripetilo isto, je po nekaj dneli v bolnici le okreval. Truplo danskega olimpijca je pripeljalo italijansko vojaško letalo v njegovo domovino, predsednik italijanskega olimpijskega odbora mu je položil na krsto zlato olimpijsko kolajno. Lepa gesta — toda enaindvajsetletnega danskega športnika ni več. Promet po vseh ulicah Rima je ogromen, zlasti so vedno prenatrpani busi in tramvaji, ki se jih poslužuje večina obiskovalcev olimpijskih iger. Če hočeš priti pravočasno na mesto, kamor si namenjen, moraš iti vsaj eno uro prej od doma kakor v normalnih časih, ker drugače se ti prav lahko zgodi, da zamudiš prireditev. Nekaj čudovitega je, da so vedno tako natrpana vsa javna prometna sredstva, da dobiš občutek, kakor bi se nahajal med sardinami v „kovinasti škatli”. Najhuje je pa to, da dostikrat ne moreš izstopiti tam, kjer bi rad in kjer bi bilo potrebno. Organizacijski aparat je ogromen in tudi organizacija dobro funkcionira. Osebje je povsod vljudno in Italijani so zlasti do tujcev zelo prijazni. Vendar si moraš pogosto pomagati z italijanščino (če je še tako polomljena kakor na primer moja), če hočeš dobiti potrebno informacijo, ker redkokdaj naletiš na osebo, ki bi znala poleg italijanščine še kak drug jezik.. Visoko gori prav na zadnjem stopnišču plavalnega stadiona sem sedel dva dni in občudoval skoke s stolpa (10 m) deklet in fantov. Krasne so bile izvedbe in tvegane obrate, vijake in premete so izvajali tekmovalci, tako dekleta kakor fantje, z naj večjo zanesljivostjo. Pri dekletih je nepričakovano zmagala mlada 17-lctna Nemka I. Kramer, kajti letos ni bilo več Amerikanke Patricie Mc Cormick, ki so jo zaradi njenih zmag v vseh skokih na zadnjih dveh olimpijadah (Helsinki, Melburnc) imenovali „kraljico skokov”. Amerikanka Pope je bila prav z neznatno razliko druga. Pri moških so pa slejkoprcj Amerikanci vedno spredaj. Po končanih skokih je bila na dnevnem redu predzadnja tekma v vaterpolu (igra z žogo v vodi) med ameriško In jugoslovansko reprezentanco. Zma- -KRATKE VESTI - Leirijski škof, pod katerega spada Fatima na Portugalskem, je vse škofe po svetu pozval, naj Ibi letošnjega 13. oktobra, ob obletnici zadnjih Marijinih prikazovanj, priredili spokorna romanja, oziroma spokorne pobožnosti, da bi se doseglo zavestno krščansko življenje na svetu, da bi se Rusija spreobrnila in bi bil svetu dan dar miru. Tozadevno pismo je poslal tudi škofom za železno zaveso. Na Dunaju so ob belem dnevu ukradli neznanci iz avtomobila aktovko, v kateri je bilo 1 milijon šilingov. Dva uradnika Avstrijske letalske družbe sta bila dvignila denar v banki; sredi ceste pa je odpovedalo kolo avtomobila, ki so ga bili zlikovci namenoma poškodovali. Medtem, ko sta oba uradnika bila zaposlena s popravljanjem kolesa, je aktovka z denarjem izginila. Policija meni, da je bil tat član večje organizirane roparske skupine, kateri so že na sledu. Švicarski zvezni svet je naprosil jugoslovansko vlado, da bi odpoklicala pri jugoslovanskem ]x>slaništvu v Bernu akreditiranega trgovinskega atašeja Stojana Zlat-koviča, ker se je ta preveč spoprijateljil z neko 22-letno tajnico v švicarskem ministrstvu za trgovino. Zvezni svet namreč ne more dopustiti tako tesnega prijateljstva med inozemskim trgovinskim atašejem in uradnico ministrstva, ki vodi trgovino vse Švice. Zlatkovič je že odšel iz Berna. Na sedežu tržaškega železniškega ravnateljstva je bila mednarodna konferenca, ki so jo sklicali, da bi se na njej posvetovali o možnostih za ponovno uvedbo direktnih prevoznih pristojbin za blago, ki prihaja v Trst iz Madžarske ali ki ga iz tržaškega pristanišča odvažajo po železnici na Madžarsko. Sestanka so se udeležili zastopniki madžarske, avstrijske, jugoslovanske in ita- gali so Jugoslovani z rezultatom 6:2, ki so bili boljši. Borbe svetovnih športnikov in športnic gredo svojo pot po določenem načrtu. Vse se pričenja ob določeni uri in se odvija po programu in nikjer ni opaziti najmanjšega zastoja. Največ gledalcev je seveda v olimpijskem stadionu, kjer so glavne tekme, to je tekme v lahki atletiki, ki jo imenujemo tudi „kraljico športov”. V splošnem je trenutno opaziti premoč sovjetskih zastopnikov, ki so na čelu tabele, ko to pišem; sledijo Amerikanci, nato pridejo Nemci in Italijani. Seveda se bo slika do konca olimpijskih iger še močno spremenila, zlasti kar se sredine in spodnjega dela tabele tiče. Sovjeti imajo v svojih dekletih močne zastopnice v lahki atletiki in tudi nekateri moški so presenetili v tej športni panogi, do-čim so Amerikanci deloma popustili. V prihodnjem poročilu bomo prinesli splošen pregled celotnih olimpijskih iger in glavne uspehe posameznih narodov. V trenutku, ko to pišem, je namreč še toliko izločilnih tekem, da si še ne moremo ustvariti popolnoma jasne slike. V nekaterih finalnih tekmah, ki so na vrsti, danes, so pa Amerikanci močno stopili v ospredje s svojimi krasnimi zmagami. V teku čez zapreke na 400 m so si osvojili vse tri kolajne (zlato, srebrno in bronasto). V teku na 100 m je v končni borbi zopet zmagala Američanka, ki je porabila za to progo točno 11 sekund. V skoku v daljavo si je priboril zlato kolajno zopet Amerikancc, ki je skočil 8,12 m daleč, kar je nov olimpijski rekord. V skokih z 10-metrskega stolpa sta zasedla prvo in drugo mesto dva Amerikanca, nov svetovni rekord v plavanju na 200 m je dosegla Američanka Trov s časom 2 min. 12 sek. 8/10. V plavalni štafeti na progi 4 krat 100 m so zopet zmagala ameriška dekleta. Sovjetska atletinja je zalučala kroglo 17,32 m daleč v novem olimpijskem rekordu. Nova Zelandija pa si je priborila dve zlati kolajni na 800 in 5000 m. Vrstni red, odnosno tabela olimpijskih kolajn je po današnjih tekmah takale: Na prvem mestu so Sovjeti (15 zlatih, 5 srebrnih, 9 bronastih), na drugem mestu so Amerikanci (13 zlatih, 11 srebrnih, 10 bronastih) in na tretjem mestu pa Nemčija (5 zlatih, 12 srebrnih, 5 bronastih). V splošnem lahko rečemo, da nam letošnje igre prinašajo rezultate, kakršne smo pričakovali. Ivo Kermavner lijanske železniške uprave. Sprejeli so načelni sporazum, novo tarifo pa bodo sestavili na iposebnem sestanku v oktobru; v veljavo naj bi stopila z začetkom prihod-'njega leta. »Oddaje so cenejše od motenj,« to je geslo ameriškega radijskega omrežja »Glas Amerike«, ki je v hladni vojni ideologij najmogočnejše orožje Združenih držav. Ta orjaška organizacija razpolaga trenutno s 76 oddajniki. Od teh je 30 kratkovalovnih v ZDA, ostali oddajniki pa so razmeščeni po Evropi, Aziji in Afriki. Pri tem so všteti tudi ladijski oddajniki, iki pogosto spreminjajo svoja oddajna mesta. Vsi ti oddajniki so namenjeni za sprejem po Evropi in Bližnjem vzhodu ter po Srednji Aziji. Za Afriko bodo v Liberiji postavili 8 kratkovalovnih oddajnikov. Zaradi uživanja margarine znamke »Planta« je na Nizozemskem v treh dneh obolelo nad 3000 ljudi. Tudi v Zahodni Nemčiji so se pojavila obolenja, za katere sklepajo, tla izvirajo od te margarine. V treh tednih je obolelo skupaj skoraj 90 tisoč ljudi. Koncern-Unilever, ki je to margarino izdeloval, je pripravljen vsem obolelim osebam zaradi bolezni nastalo škodo poravnati. Na Nizozemskem je zaradi tega slučaja prodaja čajnega masla izredno narasla, ker si nihče ni več upal uporabljati margarine. Glavni tajnik Centralne pripravljalne komisije za 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor msgr. Pericle Felici je na poletnem tečaju milanske katoliške univerze izjavil, da se bo začel koncil v oktobru in bo trajal dva meseca. Iz prejšnjih izjav sv. očeta Janeza XXIII. moremo torej reči, da bo to oktobra 1962, Do letošnjega božiča bo izšlo 10 snopičev predlogov, ki so jih zbrali za razpravljanje na koncilu škofje vsega sveta, katoliška vseučilišča in papeške kongregacije. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 12. 9.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. •— Solistična glasba. — Bolje je paziti, fcot zdraviti se... 17.55 Pomenek z ženami. - TOREK, 13. 9.: 14.00 Poročila, objave. — Pod domačo lipo ... (Poje selski pevslki zbor). — SREDA, 14. 9.: 14.00 Poročila, objave. Nasveti za delo na domačem vrtu. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 15. 9.: 14.00 Poročila, objave. - Iz popotne torbe. Pri tujih narodih v gosteh: Brazilija. — PETEK, 16. 9.: 14.00 Poročila, objave. — Zbori pojejo... — SOBOTA, 17. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.15 Brž skrbi, nadloge v kraj ... filmska totna ZNAKI ZA OCENO FILMOV: I = priporočljiv za vse; la = priporočljiv za odrasle in zrelejšo mladino; II = za vse; III = za odrasle in zrelejšo mladino; IV = le za odrasle; IVa = za odrasle s premislekom; IVb s za odrasle z resnim premislekom; V = odsvetujemo; VI = odklanjamo; + ga priporočamo; + + film je res vreden, da si ga ogledamo. Bistrica v Rožu Sobota, dne 10. 9.: Mordalarm in Sootland Yard (III+-|-). — Nedelja, dne 11. 9.: Die Wikinger (IVa). — Sreda, dne 14. 9.: Mann im Feuer (III). Borovlje Sobota, dne 10. 9.: Der Knabe auf dem Delphin (III). — Nedelja, dne 11. 9.: Und das am Montag-morgen (IVa). — Četrtek, dne 15.' 9.: Die Tom-my-Stccle-Story (III). Pliberk Sobota ,in nedelja, dne 11. in 12. 9.: Arzt aus Leidenschaft (IV). — Torek, dne 13. 9.: Der sohwar-ze Mustang (III). št. Jakob v Rožu Sobota in nedelja, dne 10. in 11. 9.: Schwarz-brot und Kipfcrl (IV). Sreda, dne 14. 9.: Romarei (IVb). Začetek sezone Komornega gledališča Komorno gledališče v Koncertnem domu prične svojo letošnjo sezono v soboto, 10. septembra s prvo avstrijsko izvedbo R. Thomasove kriminalke „Past”. Francoski avtor naziva svoje delo napeto psihološko kriminalno zgodbo. Kaj more taka zgodba nuditi? Najprej razburi živce s tem, da nakaže zločinsko zgodbo, potem pa z logično natančnostjo prikaže vse možnosti za odkritje zločina. Najprej torej zaprepadenost, potem zadovoljstvo pri ugibanju: Kdo je bil? Neki mož že deset dni ni videl svoje žene. Zločinska tolpa mu ponuja neko tujo ženo, ki naj bi dobila veliko dediščino. Težavna in zoprna zamotanost, ker revež ne more dokazati, da vsiljena ženska ni njegova žena. Toliko o vsebini, konec pa naj 1x> prihranjen za veselje in napetost v gledališču. Insceniral je predstavo VValther Nowotny, oder je priredil Karl Eugen Spumy, kostume je izdelala Anny Arnold. Igrajo gospe Fauland in Hein-zel in gospodje Asper, Eybl, Haberkorn in Kudieu. QLEPAL1$CE V CELOVCU Komorno gledališče v Koncertnem domu: V soboto, l0.. nedeljo, 11., v soboto, 17. in nedeljo, 18. 9.: Die Falle — Past (kriminalna zgodba) — Začetek vselej ob 19.30. Mestno gledališče: V petek, 16. 9.: Der Graf von Luxcmburg — Grof luksemburški (premiera), v soboto, 17., nedeljo, 18. 9.: Der Graf von Luxemburg. — Začetek vselej ob 19.30. HALI OGLASI Novi pletilni stroji! ..Passap Duomatk" je kr»l| pletilnih strojev. Plete debelo in tenko volno, gladko in obratno, perlfang, polnopatentno, okroglo, z zatiko, jaapiard itd. Je najmodernejši svetovni pletilni stroj z vzorčnim avtomatom, ki namesto vas misli in dela. Dobite ga pri: Fa. Sattler, Celovec — Klagenfurt am Hcuplatz. Izvrstno pristoja, (kar je sešito z BORLETTI. fosUttsIU obudi, gaspodutie, pazoc! Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogami RADLMAYR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, falnih oblog in raznih drugih vrsf blaga za opremo sob Plaatne olafiavz! List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., lemo 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.