dogodki kdo danes potrebuje oblikovanje? mipim - arhitektura prihodnosti projekti poku ovanceVk devet z^io tema številke: adijo, miške večdotičnoSu lU oč dotika okolju prijaz|o ^ '10 napovedi zelen^ gradnje 2010 stroji in nap/ave quo vadis informati programi sony vegas pro 9 galerija aleksander brezlan PIO ANIMA l.i.i. 1001UUBLJÀNÀ p.p. 273t 7 /lituo JIIIIU It! i Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana § ! v tej številki: kupon za nagrado Vegas Pro 9 tema številke č dotika 9771408500010 Preko 100 razstavljavcev s področij: Vizualnih komunikacij Več kot 20 delavnic razstavljavcev Promocij in pospeševanja prodaje Spletnega marketinga Zunanjega oglaševanja ECO promocijskih materialov Virtualnih katalogov Multimedijev Grafičnega oblikovanja in tiska Poštnih storitev Reklamnih agencij in drugih področij Kongres Okrogle mize Med drugimi tudi: Kako smo preživeli brez marketinga? Moderator: Kamenko Kesar, Adrema d.o.o. Vzponi in zatoni spletnega marketinga? Moderator: Rok Hrastnik, Studio IVIoderna d.o.o. Prihodnost TV in gibljivih slik Moderatorka: Janja Božič Marolt, Mediana d.o.o. Partnerji 2. sejma in kongresa ProMarket 17.3.2010 PRODAJAMO S SRCEM Gospodarska zbanSkmm* SlovenqeHa 18.3.2010 NAZAJ H KORENINAM diTeld42oio 19.3.2010 VIZIJA PRIHODNOSTI ProMarket Med predavatelji celotnega kongresa bodo tudi: Poenostavite poslovanje, da boste uspešni v hiperkonkurenčnem in hipertehničnem okolju, Johan Van Genechten, 4C consulting, Belgija Pozicioniranje blagovne znamke na tujih trgih, Bernard Carey, Marlin Consulting, Velika Britanija Časovno potovanje v medijski svet 2021, Nils Müller, TrendOne, Nemčija Kako z direktnim marketingom zmagovati v spletni prodaji: Primer enaA.com, Aljoša Domijan, enaA.com Merjenje uspeha aktualnih oglaševalskih kampanij znotraj računa Google Adwords, Jure Kumljanc, Lifeclass Hotels & Spa "Kako smo prodajali novi 5008 v trgovinah?", Simon Frelih, Peugeot Slovenije d.o.o. Lateralno razmišljanje v praksi - nekaj primerov uspešnih zgodb iz slovenskih podjetij, Nastja Mulej, New moment "Engagement ROI" - Urban Korenjak lnteractive.agency mediaservices d.o.o. In drugi... OPOäTASlOVEMIE ^ media iN ""M., "«"»tel.. najdi.si Tis dinotolor rr0cb'c>' {translat ZÄMROVALNICA TelefonskilmenikSlovenije .^dEj^ÌM A R I B O R ^^RADIO 1 e^EUROTRADE IC^R^ mtm^i^ @ n Ud in tka knjiga (^kuvekm^ »Tgi ra m^m Msla Sejem ProMarket lahko obiščete po znižani ceni. Prijavite se na e-obveščanje in prejmite kupon za 5 EUR popusta. Pri vpisu na spletni strani wvnw.promarketsi/prijava vpišite kodo KRI 4. Prijave in info: www.promarket.si popust 5€ Dima Center d.o.o., Tabor 5a, 1380 Cerknica, T: +386 1 70 90 777, F: +386 1 70 90 779, info@promarket.si, www.promarket.si Redki bi se lahko protivili trditvi, da so maloštevilni poklici, katerih stvaritve so tako vseprisotne, kot so arhitekturne. Vsi živimo v hišah, delamo v hišah, hišam smo dali različne druge funkcije - upravne, poslovne, izobraževalne ^ Hiše se družijo v ulice, naselja, mesta - vse to je arhitektura. Težko se ji izogneš. Le kakšen sprehod globoko v gozd in v naravo nas lahko vsaj za nekaj časa umakne in oddalji. Pa še tam nas na koncu čaka koča, pastirska koliba ali vsaj kamnito zavetišče, ki so si ga zgradili pastirji. In tudi ti bivaki so še vedno arhitektura, zelo preprosta, a vendarle. Arhitektura se zajeda prav v vsako poro naših življenj. Ker se je razbohotila daleč prek meja sposobnosti, ki jih z lastnimi močmi zmore človek, so jo začeli spremljati pojavi, kot so promet, ulice, ceste, železniške proge ipd. Poleg tega promet ne teče sam - treba ga je pojiti z energijo. Vse več energije zahtevajo tudi naša bivališča, v katerih smo si ustvarili lagodne pogoje. Vse manj opravil delamo z lastnimi rokami - preložili smo jih na ramena hišnih aparatov. Naša bivališča in vse stavbe, kjer se gibljemo, so vedno prijetno topla pozimi in hlajena poleti. Vse te dobrobiti so napajane z množico energije. Ta pa je najpogosteje v obliki fosilnih goriv, v redkih primerih je elektrika ali kaj drugega. Zanjo ropamo zemljo, krotimo reke ter izčrpavamo in onesnažujemo vse okoli nas. Nasploh smo se spremenili v neukrotljive zaiedavce, ki snov, ki nam daje življenje, neusmiljeno izpodjedamo, uničujemo ter onesnažujemo. Krivec? En sam: »grda« človekova zasvojenost z gradnjo bivališč. Arhitektura torej. A začeli smo pri vseprisotnosti. Nekaj zelo podobnega lahko ugotovimo tudi za industrijsko oblikovanje, to je oblikovanje predmetov, ki jih vsak dan uporabljamo.^Tudi tem se zelo težko izognemo. Če ne drugega, smo usodno odvisni od oblačil, ali pohištva, ki nam polni domove. Predmeti, ki jih oblikujejo industrijski oblikovalci, se zelo malo oziroma skoraj nič ne razlikujejo od stavb - brez njih ne moremo shajati, saj nas obkrožajo prav na vsakem koraku. In če se dotaknemo še tretjega področja ustvarjanja, h kateremu je usmerjena naša revija, to je grafičnega oblikovanja. Izraz sicer izvira iz grafike, ki je včasih predstavljala tisk. Danes, v digitalni dobi, pa oblikovana slikovna sporočila dobivajo mnoge druge oblike, vezane na digitalne tehnologije, ki so prevzele vlogo tiskovin. Iz mnogo razlogov se vse več vidnih sporočil seli v digitalne medije, predvsem na svetovni splet. Novi izrazni mediji omogočajo mnoge nove, do zdaj nedosegljive možnosti, kot je vključevanje zvoka in gibljivih slik. A kakor koli ga obračamo in vrtimo, so njegove pojavne oblike pravzaprav še nadalje slikovna, vidna sporočila. Grafično oblikovanje. Vsa tri področja skupaj pa združuje to, kar smo v zgornjih vrsticah govorili že za arhitekturo in oblikovanje izdelkov: vseprisotnost! Oblikovana oz. slikovna sporočila nas naravnost zasipajo. Z vsakega koraka! Z njimi se srečujemo na ulicah, v trgovinah, doma, gledajo v nas iz vseh medijev, ki jih tam imamo - s spletnih strani, televizije ... Večino drugih poklicev poiščeš, ko jih potrebuješ: k zdravniku greš le takrat, ko zboliš, h računovodkinji, ko delaš bilanco, k duhovniku le, ko je maša ali spoved. Ali če se vrnem na področje ustvarjanja, greš po knjigo v knjižnico ali knjigarno in vzameš le tisto, ki ti je všečvržeš. Ne greš na koncert glasbenika, ki igra tisto, česar ne maraš, na razstavo slikarja ali kiparja, ki te s svojim izrazom ne prepriča, itn. Večino strokovnjakov srečaš le redko, nekatere nikoli. »Našemu« poklicu oziroma njegovim stvaritvam pa preprosto ne moreš ubežati! So, kot sem zapisala že v uvodu, vseprisotne. Zato sta njihov pomen ter poslanstvo izjemna in skoraj nenadomestljiva na področju, katerega pomen je ogromen: to je splošna raven okusa. Kajti popolnoma nevede se zgledujemo po tistem, kar vsak dan videvamo in prav tako nevede to isto kdaj pozneje posnemamo. To je vpliv na splošno likovno izobraženost in občo slikovno kulturo. Temu zapadamo vsi. Slikovno nekultiviran investitor ne bo naročil izvedbe arhitekturno kakovostnega objekta. Likovno neizobražen direktor ne bo našel smisla v kakovosti, trajnostni vrednosti izdelka ali njegovi ergonomiji, saj mu bo najvišji možen cilj le trenuten prodajni uspeh izdelka. Tudi slikovno in likovno neizobražen politik ne bo uvidel prednosti, ki jih okolju dolgoročno prinašajo kakovostne novogradnje, inovativni, vizionarsko oblikovani industrijski izdelki ali pravilno usmerjena in kakovostno izvedena vidna sporočila. Ob tem s poudarjanjem vsepriso-tnosti arhitekture in oblikovanja ne želim zmanjševati vrednost drugih vej umetnosti. Nikakor ne! Slikarstvo, kiparstvo, glasba in drugi »klasični« umetniško izrazni mediji so viški kulturne ustvarjalnosti naroda. Njihov vpliv in pomen sta ogromna tudi v plemenitenju prej omenjenih aplikativnih vej. Trdno pa sem prepričana, da kultivirani naročniki, ki jih izobrazi k dvigu vsesplošne kulturne ravni naravnan sistem, usodno vplivajo na položaj in razvoj vseh vej umetnosti - tistih popolnoma umetniških ter drugih aplikativno umetniških, kamor se uvrščata arhitektura in oblikova- nje. Le-ti se sicer pogosto srečujeta s čisto tehničnimi ali celo komercialnimi momenti, a njuno vserazsežno-stno poslanstvo bi moralo biti tisto, ki bi politično odgovorne prepričalo v pravilen odnos i h. Resen odno s strani države, družbe, šolskega sistema, od povsod, od koder se vpliva na širše množice in izgrajuje vsesplošna likovna izobraženost. Tako bi po vseh zakonih logike moralo biti, pa je ravno obratno: arhitekte in oblikovalce se vse bolj rine na obrobje družbe. Dopušča in celo namerno se jih postavlja v položaje, da morajo delati za mizerno plačilo, in nenehno odriva v razne »odročne blatne rokave«, če nekoliko parafraziram. Razpršeni smo v različnih ministrstvih, v katerih smo prepogosto popolnoma neuporabni priveski gospodarsko zanimivim panogam. Tako, recimo, spadamo arhitekti pod ministrstvo za okolje, kam bi spadali grafični in industrijski oblikovalci ne ve skoraj nihče. Tiste, ki hirajo kot samostojni ustvarjalci, sicer vzame pod svoje okrilje ministrstvo za kulturo, a ker ima samo s sabo velike stroške in istočasno vse manj razpoložljivega denarja, je ta pomoč vse bolj pičla. Podobno je na področju gospodarstva: v GZS se ustvarjalci na področju novih medijev zapirajo v delovno skupino informatikov, oblikovalci padajo pod tisk, industrijski oblikovalci imajo svojo nedelujočo sekcijo, arhitekti so seveda v gradbeništvu in ob delovnih strojih, čeprav imajo popolnoma drugačno nrav dela in cilje ... Raztreseni smo vsenaokrog kot nekakšne uboge sirote. Najbolj žalostno pa je, da se nas ves čas odriva tudi s področja kulture. Očita se nam, da v sebi nosimo hudičevo seme, ki se mu reče „ustvarjanje z računalniki". Očita, da paktiramo s tehničnimi vedami, razmišljamo o učinkoviti rabi energije in se bratimo s prometniki, strojniki ter električarji, ki sodelujejo pri ustvarjanju stavb in predmetov. Pogosto se vgnezdimo v nedrja trženja, izrabljajo nas komercialisti ... A prepričana sem, da je prav zaradi vseprisotnosti izdelkov, ki jih ustvarjamo pri svojem delu, koristno, da kultura tukaj nekoliko razširi svoj »objem«. Ker bodo slikovno kultivirani uporabniki, ki jih lahko vzgojimo skozi visoko kulturno raven svojih, včasih res nekoliko »umazanih in manj dišečih« storitev, na koncu naredili veliko več za kulturo v svojem najožjem smislu, kot to U D naredij založnik pro anima d.o.o. 3 uvodnik: vseprisotni, a izgubljeni v vesolju odgovorna urednica irena hlede urednik arhitektura in okolje matevž granda uredniški odbor blaž erzetič, matevž granda, davorin horvat, matjaž likeb, doc. vojko pogačar, rene rusjan, edvard sternad stalni sodelavci kaja antlej, boris beja, alja černe, blaž erzetič, domen fras, mojca gorjan, katja keserič markovič, nataša kovšca, matic kos, tina košir, tomaž križnar, vesna križnar, matic leban, daniel lovas, dejan pestotnik, mag. tomaž pilih, barbara poček, roman satošek, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha slika na naslovnici WEIchlbauerORTis architects zgodba: Na začetku je bil veliki pok. V njem vsi elementi, uporabljani v prejšnjih projektih, eksplodirajo v računalniku. oblikovanje naslovnice urednik spletnih strani lektoriranje breda munda marketing in naročnine pro anima d.o.o. telefon: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 19100-0010218228 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, ' e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.pr dogodki 6 kdo danes potrebuje oblikovanje? _ 10 postaja diva 12 foto (iz)govor 14 mipim - arhitektura prihodnosti intervju 22 alenka kragelj eržen projekti 19 hiša po velikem poku 26 individualnost2 28 devet kovancev - devet zgodb ustvarjalnost digitalne dobe - 32 32 paul whittington tema številke: moč dotika 34 adijo, miške _ 38 večdotičnost v luči prihodnosti okolju prijazno 40 10 napovedi zelene gradnje 2010 stroji in naprave 43 qvo vadis informatica_ programi 48 sony vegas pro 9_ tnt 50 3ds max design 2009 tnt: arch + design: steklo 52 acadbau tnt: praktična vaja, 2. del 54 autocad tnt: tool palettes 56 archicad tnt: graphisoft bim-strežnik Ü « rr \ . I v '1 V -O" I Zadnje dni januarja letos je Društvo oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu kot sklepno dejanje skoraj mesec dni trajajoče pregledne razstave članov društva Oblikobranje priredilo dogodek, ki so ga poimenovali „tematsko dopoldne". Na njem so se zbrali slovenski oblikovalci, ki se jim je v razgovoru pridružilo še nekaj gospodarstvenikov. Mednarodni izbor, ki je bil letos že osmi zaporedoma, podeljuje nagrade v osmih kategorijah, poleg tega pa so člani komisije med stotinami prejetih projektov izbrali še 16 tistih, ki so prejeli visoke pohvale. Zmagovalni projekti predstavljajo mednarodni izbor iz Avstrije, Danske, Japonske, Libanona, Nizozemske, Saudske Arabije, Turčije in Velike Britanije. Studio Kragelj že dolgo vlaga v razvoj integriranega procesa izvedbe projekta, ki prispeva k višji kakovosti rešitev, krajšemu času izvedbe in nižjim stroškom projekta. Z njegovo ustanoviteljico Alenko Kragelj Eržen smo se pogovarjali o zeleni gradnji, slovenski kulturni krajini, tradiciji gradnje v lesu in izzivih gospodarske krize. Za hišo, ki sta jo zgradila Albert Ortis in Reinhold Weichlbauer v Laufnitzdorfu na Avstrijskem Štajerskem, lahko rečemo vse drugo razen tega, da ni inspirativna. Njeni naročniki - kmečka družina s tremi otroki -v nasprotju z vsemi klišeji niso bili prav nič skeptični do inovacij. Decembra 2009 je bila v Mestnem muzeju na ogled razstava projektov devetih kovancev, ki sta jih za natečaje za priložnostne kovance, ki jih razpisuje Banka Slovenije, oblikovala Domen Fras in Maja B. Jančič iz studia Aparat. Za tiste, ki si razstave niso utegnili pogledati v živo, jo ponavljamo na naših straneh. Večdotična tehnologija po nekaj letih premikanja z malimi koraki očitno dobiva krila. S tem, ko so ji Okna 7 odprla prosto pot do najširših krogov uporabnikov, so jo naredila privlačno tudi za mnoge nezaupljivce. Danes se lahko počasi že sprašujemo, kdaj bomo lahko rekli »Adijo miške«? Ali smo po tridesetih letih dosegli vrhunec razvoja informatike in s tem konec informacijske revolucije? Niti približno, v resnici smo še vedno na samih začetkih in le odkrivamo neke osnovne načine, kako izkoristiti nove možnosti, ki nam jih informatika ponuja. Kam torej kaže prihodnost? Medtem ko veljata Adobe Premiere Pro in Apple Final Cut pro še vedno kot nekakšna standarda za ljubiteljsko in polprofesionalno digitalno urejanje videa, je Sony Vegas Pro vsekakor skoraj enakovredna, v nekaterih primerih pa celo boljša alternativa. issn 1408-7936 galerija 58 aleksander brezlan Zlata pokrovitelja revije: Qbiss bytirimo \jaSC/iDD laž erz andrei per . mednarodni sejem nepremičnin in investicij - proprio 26. in 27. marec 2010 bo Gospodarsko razstavišče Ljubljana gostilo dogodek, ki je novost na našem trgu. Sejem nepremičnin in investicij pri nas še orje ledino, nedaleč stran, v mondenem francoskem Cannesu, pa je tak sejem že dolgo vrsto let ena osrednjih prireditev, kjer se zberejo vsi, ki se združujejo na področju gradenj, od investitorjev do načrtovalcev in prodaj-nikov - nepremičninskih posrednikov. V času gospodarske krize je trg nepremičnin sicer v izjemno negotovem položaju. Kljub temu pa je to področje eno izmed najbolj dinamičnih in zanimivih v slovenskem gospodarstvu. Zato so organizatorji Mednarodnega sejma nepremičnin in investicij ProPrio prepričani, da je takšno srečanje edina prava priložnost, da se vsi akterji, ki delujejo na nepremičninskem trgu, srečajo na enem mestu in zainteresirani javnosti ponudijo relevantne informa- cije s področja nakupa, prodaje, najema, obnove ter zavarovanja nepremičnine. Na sejmu se bodo predstavili: nepremičninske agencije, podjetja, ki nudijo nepremičninsko in kreditno posredništvo, ekonomsko in pravno svetovanje, investitorji, gradbena, geodetska in inženiring podjetja, banke, zavarovalnice, nepremičninski in investicijski skladi ter vsi drugi, ki delujejo na nepremičninskem področju. Obiskovalci, med katerimi pričakujejo kupce oziroma prodajalce stanovanjskih nepremičnin, počitniških objektov, poslovnih prostorov, investitorje, bodo imeli možnost iz prve roke dobiti vse ustrezne informacije, ki zagotavljajo kakovostno transakcijo z nepremičnino. Poleg sejemske razstave bo prireditev postregla še s svetovanji ter predavanji. Več si lahko preberete na spletni strani: www.proprio.si. A.R. (r DeutìctiE CNlIsdMFt lùr riachhällig« Sdu^n E.V ^iamirfn SuiUinjibf^ BuikNny , Slraìne Kofislmkcpjs 3.0, Terrain 5.0 IZOBRAŽEVANJE; AiittjCAD AiJloCAD SD, ACAD-BAU, AlIoCAD [emisLiJti IpC^ji, 3ds Max Dosr^ (osmi/ni in nadaljovalni), Autodesk Irnpf&ss^ IZDELOVANJE 3D MODELOV In VIZUALIZACIJI Autodesk PooblaJ^am pnodajaiac m Ptotìaifienl učni oenter 3ds max design 2009 tnt tomaž križnar arch + design: steklo Že dve generaciji Max vsebuje material Arch+Design. Ker je ta zelo uporaben in ima kar veliko nastavitev, sem se odločil predstaviti nekaj bistvenih stvari, ki vam bodo prihranile čas in morda kakšen nevron. 1 | Uvod V članku bom predstavil nastavitve za material steklo. Steklo je lahko enostavno, tanko ali pa 3D- objekt. Kako določiti prozornost, zrcalnost, prosojnost in druge lastnosti, pa v nadaljevanju. Za prikaz bom uporabil zelo enostavno sceno: ravnina, na kateri so posoda in dva kvadra. Na sliki je prikazana scena brez materialov. 2 | Standardno steklo Za osnovo materiala vzamemo v rubriki Template Matte Finish. Nastavimo Diffuse Level na 0.0, Reflectivity na 1.0 in Transparency na 1.0. Barva Diffuse je 50-odstotno siva. Te nastavitve zadostujejo za ploskovna stekla v oknih. Na sliki sta prikazani posoda in krogla s standardnim materialom steklo. 3 | Dvostransko steklo Če izberemo za osnovo material matte, se zadnje strani ploskev ne upodabljajo. Če želimo, da je material obojestranski, se pomaknemo v rubriko Advanced Rendering Options in podrubriko Advanced Transparency options in izključimo možnost Back Face Culling/izločitev. Na sliki vidimo posodo in kroglo s standardnim dvostranskim materialom steklo. T" 4 | Dvostransko polno steklo Če želimo polne steklene objekte, lahko uporabimo za osnovo že prej izdelane materiale. Dodati pa moramo dve nastavitvi. V rubriki Refraction povečamo vrednost IOR (index of refraction), ki je za polno steklo 1.5. Druga nastavitev je za svetlobo. V rubriki Advanced Rendering Options vključimo Glass / Translucency treat objects as Solid. Na sliki vidimo sceno, kjer so prozorni materiali polni. 5 | Obarvanje stekla Steklu lahko določimo tudi odtenek barve (to velja za polno ali tanko steklo). Najbolj enostavno to naredimo tako, da nastavimo želeno barvo v rubriki Refraction. Seveda lahko obarvamo tako tanko kot polno steklo. Pri polnem pazimo na vrsto materiala in s tem povezan faktor IOR. Sliki prikazujeta obarvano tanko in polno steklo. 6 | Prosojnost/Translucency Prav pri upodobitvah notranjosti arhitekturnih objektov se velikokrat pojavijo prosojni objekti, kot so zavese ali para- vanske stene. Nastavitev faktorja prosojnosti zmanjša faktor prozornosti iz prejšnje rubrike. Torej večji kot je faktor (maks. = 1.0), manjša je prozornost. Prosojnim objektom lahko določimo tudi barvo ali MAP-ing. Vir svetlobe je običajno zadaj. Na sliki vidimo videz prosojne zavese med drugimi objekti. Za konec Seveda imate nekatere vrste stekla že prednastavljene v rubriki Template. Izberite jih in primerjajte z materiali, ki ste jih za steklo pripravili vi. OPTIMUM iT KONFERENCA 1. april 2010, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana niedljiM pfiduwiÉlmljL mbeSme_ za optimizacijo posiovanja na enem mestu Udeležba je brezplačna! Predstavitev rešitev tz področji: ■ IT Service Management ' Poslovna Analitika ' Virtual izacija * Računalništva v Oblakih ■ Informacijska Varnost ■ IP Telefonija pa^unäntäte ^lllb - nomee sodoluffif« A 'i'/s'ijj' datacertter B.^ cPOD^s SmartlS SOFTERSES TtendWfT praktična vaja 2. de Pri delu s programom si lahko o njem veliko preberemo: napotke za namestitev, opis zmogljivosti, principe delovanja ukazov, odzive ob javljanju napak itn. Ampak običajno je najpomembnejši del konkretna vaja, ki nas popelje od začetnih nastavitev do končnega rezultata, saj si le tako lahko ustvarimo neki splošen pregled nad delom. 16 | Čakajo nas še vogalna okna - ukaz na paleti ACB konstrukcije. Na kartončku mere izberemo, naj višine meri od finalnega tlaka, nato podamo preklado 200 (in leto takoj zatem izberemo na seznamu stalna vrednost, da jo s tem fiksiramo), višino 80 in parapet 120. Širine oziroma točen potek vogalnih oken podajamo v risbi. Za prvo točko si pomagamo tako, da vtipkamo M2P (Midbetween two points) ter pokažemo sečišči osi 1-1 in 1-2. Nato vlečemo miško prek vogala, ki ga program zazna sam, do osi št. 2. 17 | Izdelano okno izberemo in sprožimo v priročnem meniju ukaz Deli vogalno okno. Potrdimo možnost Delitev in pokažemo na daljši segment okna, ki ga želimo deliti. Izriše se modra puščica, ki nakazuje izbor, ki jo potrdimo z Enter. Na kartončku krila vpišemo v polje vertikalno vrednost 2 in kliknemo gumb Vertikalno. Na predogledu vidimo dve okenski krili in pogovorno okno lahko potrdimo z OK. 18 | Okno zrcalimo po vodoravni osi na sredini objekta - spet najlaže z možnostjo M2P. Za os zrcaljenja naj bo torej prva točka podana prek M2P, kjer kliknemo točki na skrajnem zgornjem in skrajnem spodnjem robu, druga točka je lahko kjer koli na horizontali (vključen Ortho). Potem še enkrat zrcalimo po vertikalni osi 2. Desno okno malenkost popravimo, tako da ga označimo in izberemo Popravi vogalno okno v priročnem meniju. Parapet nastavimo na 0. 19 | Vrata dodamo z ukazom Vrata riši. Na kartončku Mere podamo širino vrat 90 in višino 200. Izhodišče merjenja naj bo Od finalnega tlaka. Ko okno potrdimo, povečamo v risbi skrajni levi zid in v priročnem meniju izberemo prijem vrat Levo (gledano iz notranjosti objekta). Odmaknemo se za en preskok (kar je 10 cm) stran od priključka notranje stene in kliknemo prvič položaj vrat. Nato vlečemo miško ob notranjem zidu in kliknemo še drugič za odpiranje vratnega krila. j'.- i 1 P 1 1 i i v sropNtCE 20 | Izrisana vrata zrcalimo po vodoravni osi 4. Ponovno pokličemo ukaz za vrata in spremenimo širino na 80. Vrata vnesemo na označeni lokaciji zopet en preskok (10 cm) stran od vogalov. Če smo kje napačno pokazali smer odpiranja vrat, lahko to popravimo z ročaji. Popravimo še tip vratnega krila v desni vertikalni notranji steni. Vrata izberemo in kliknemo v priročnem meniju Popravi vrata. Na kartončku Mere na seznamu Funkcija izberemo Drsna vrata in potrdimo z OK. 21 | Povečamo si desni vodoravni krak objekta in pokličemo ukaz Ravne stopnice na kartončku ACB konstrukcije. Na kartončku Mere najprej preverimo, ali sta za višino stopnišča vključena etaža in FT, kar pomeni finalni tlak (stopnice segajo od FT spodaj do FT zgoraj). Nato na shemi oblika poklikamo kvadratke kot narobe obrnjena črka U. Vsak od teh ima tri funkcije (stopnice - belo oziroma črno, podest - zeleno ali nič - sivo), ki se menjavajo s kliki. acadbau tnt 22 | Ko je osnovna oblika določena, podamo še mere stopnišča. Na seznamu parametri izberemo Dolžina (a). Na shemi Oblika z rdečo črto označimo, kaj je Dolžina (a). Z miško pokažemo gumb desno od okenca za vpis mere in pademo v risbo, kjer podamo točki med obema notranjima stenama. V polju se izpiše 460. Izberemo Dolžina levo zunaj (e) in Dolžina desno zunaj ter v obe vpišemo 110. Na seznamu Usmeritev izberemo Od desne na levo. 23 | V polju odsek nastavljamo število stopnic. Klikamo gumba s puščicama gor in dol in s tem se celoten izračun (število stopnic x višina/globina) na novo preračuna in osveži predogled zgoraj. Število stopnic nastavimo na 15 (razmerje je potem 16,67/31,08). S klikom na OK vstavimo stopnice v risbo, tako da podamo najprej točko vstavitve, nato pa še kot vrtenja. Stopnice lahko pozneje še poljubno premikamo ali vrtimo z ukazi AutoCAD. 24 | Postavimo se v aksonometrični pogled. Izberemo stopnice, ukaz Popravi stopnice in Nastavitve. Na kartončku Konstrukcija na seznamu Izvedba izberemo Stopnice s kovinskimi nosilci. Izberemo še gumb Detajli. Tam izberemo na seznamu Položaj 1x sredinsko in za širino ter globino nosilca vpišemo 10. Pri ograji izključimo Ograja desno. Na seznamu Knjižnica izberemo Ograjo naloži in med možnostmi Kovinska 2. Naloženo ograjo lahko seveda poljubno popravljamo z gumbom Detajli. 25 | Na kartončku Ročaj izberemo pravokoten prerez in višino ter širino 4 cm. Na kartončku Stebri le-te v celoti izključimo. Na kartončku polnilo ga na vrhu vključimo in izberemo na seznamu Razpored Vertikalno polnilo. Največji razmik naj bo 35, najmanjši pa 30. Na seznamu Oblika izberemo pravokoten prerez, širina in globina 1 cm. Odkljukamo še možnosti Palica na vsako stopnico in Palice poveži s spodnjo stopnico, pri čemer je odmik od roba stopnice 0. Vsa okna potrdimo z OK. 26 | Gradbeni del pritličnega dela je tako izdelan, potrebnih je le še nekaj dodelav. Na paleti aCb popisi izberemo ukaz Prostore izdelaj. V vsak fizično zaprt prostor vnesemo simbol s številko, imenom in površino. Izberemo največji prostor in v priročnem meniju ukaz Popravi prostor. Na kartončku Prostor izberemo ustrezno ime na seznamu Ime, če ga ne najdemo, pa vpišemo svojega - v našem primeru Dnevni prostor. Na kartončku opis pod Vrstica ena vpišemo tlak - parket. Enako obdelamo še druge prostore: shramba (ploščice), kolesarnica (ploščice) in vetrolov (ploščice). 27 | Dnevni prostor bi želeli razdeliti na tri podprostore: kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. To storimo tako, da najprej narišemo črte Polyline, ki nam delijo dnevni prostor na tri dele (pri tem se morajo le-te dotikati ali prečkati rob dnevnega prostora). Nato izberemo ukaz Logični prostori na paleti ACB popisi in obe prej narisani črti pokažemo. Ko pritisnemo Enter, nas program opozori, da bo izdelal tri nove logične prostore. Potrdimo tudi izbris predkonstruk-cije. 28 | V tloris se vnesejo trije novi opisi, ki jih obdelamo enako kot prej klasične prostore - v priročnem meniju izberemo Logični prostor obdeluj. Dodamo dnevna soba (parket), kuhinja (ploščice), jedilnica (ploščice). Če nam položaj opisnega simbola ni všeč, ga izberemo brez ukaza, primemo za ročaj in pomaknemo na novo lokacijo. Izbrišemo lahko tudi Dnevni prostor, ki predstavlja celoto. 29 | Izdelati bo treba še nekaj kot. Za kotiranje oboda uporabimo ukaz Automatsko s palete ACB kote. Dovolj je, da celoten tloris obkrožimo z oknom, in samodejno se na vsako stran izrišejo štiri kotne črte, ki kotirajo tloris objekta, kot je predvideno po standardu DIN. Le-te so seveda polno asociativne in vsak premik objekta (npr. okna v zidu) sproži takojšen popravek vrednosti. Eno manjših oken lahko poskusimo z ročajem zamakniti, da vidimo učinek, nato pa operacijo razveljavimo z Undo. 30 | Če želimo kotirati notranje stene, izberemo najprej ukaz Nastavitve kot. Tam izključimo 4., 3. in 2. kotnico in nastavimo Odmik kotnice na 0. Na paleti izberemo ukaz Objekti in pokažemo desno vertikalno notranjo steno. Nato se odmikamo proč od te približno v njeni sredini, tako da se pokaže kota, ki jo na primerni razdalji kliknemo. Dodamo lahko še koto katere druge notranje stene (pri izboru lahko kliknemo tudi več elementov). tool palettes Eden glavnih modulov v AutoCAD-u že dolgo ni več novost. Prednosti priročnega okna s kartončki (palete), ki nam nudijo hiter dostop do različnih simbolov, šrafur, pogosto uporabljenih ukazov, materialov itd., pri uporabnikih žal pogosto ostajajo neizkoriščene. Morda zato, ker jim ne nudijo uporabne vsebine, ali pa zato, ker ti ne vedo, da jih lahko povsem prilagodijo svojim potrebam. Tokrat imate možnost, da jih popolnoma usvojite! 1 | Orodno paleto (Tool Palettes) najlažje odpremo s kombinacijo tipk Ctrl+3. Zaradi čim boljšega izkoristka risalne površine je najbolje, da okno sidramo ob skrajni rob zaslona. Z desnim klikom na ime orodne palete odpremo priročni meni in v njem najprej vključimo funkcijo, ki le-to omogoča, to je Allow Docking. Nato z levim gumbom miške kliknemo na ime orodne palete in jo, medtem ko gumb držimo, premaknemo ob rob zaslona. Najprej spoznajmo, kako enostavno uporabljamo vsebino na orodni paleti. 2 | Z namestitvijo programa AutoCAD dobimo kar nekaj palet z materiali, simboli, stili itd. Vsebino pregledujemo s kliki na posamezne od njih. Če so na dnu bolj drobno stisnjene, pomeni, da jih je na voljo še več. Na istem mestu kliknemo z levim gumbom miške in na seznamu lahko zdaj izberemo tudi tiste palete, ki prej niso bile vidne. Kliknemo paleto Architectural in simbol Trees - Metric. Simbol se že drži naše miške in v risbi le še kliknemo za točko vstavitve. 3 | 3d-objektu dodelimo material iz palete tako, da ga enostavno z levim gumbom miške potegnemo nanj. Enako lahko iz palete potegnemo znotraj zaprtega objekta šrafuro. Ukaze na paletah sprožimo z enojnim klikom nanje. Palete pa bodo seveda še najbolj uporabne, če jih prilagodimo našim potrebam. Lastno izdelamo tako, da na praznem delu katere koli palete kliknemo desni gumb miške. Na seznamu izberemo ukaz New Palette in vtipkamo njeno poljubno ime, na primer Simboli. 4 | Če želimo paleto naknadno preimenovati (Rename Palette) ali pa izbrisati (Delete Palette), ukaza prav tako izberemo v meniju na desnem gumbu miške. In kako si organiziramo svojo knjižnico simbolov na paleti Simboli? Če želimo, da bodo le-ti na paleti ločeni po temah, na njenem praznem delu z desnim klikom odpremo seznam in v njem izberemo ukaz Add Text. Za ime teme vpišemo Kuhinja. Za boljšo preglednost posameznih sklopov pod ime teme dodamo ločilno črto. autocad tnt |P»il|liLllF. JJiailF. na- m prra w¥ìà nu un ■vid i i i i i i J_ 5 | V meniju na desnem gumbu miške izberemo ukaz Add Separator. Naknadno lahko ime teme ali ločilno črto izbrišemo z desnim klikom nanjo in ukazom Delete na seznamu. In kako simbole prenesemo na svojo paleto? Priporočljivo je, da simbol, ki ga bomo uporabili, v svoji knjižnici izrišemo v prazni risbi na plasti 0. S tem se izognemo prenosu odvečnih plasti, ki pripadajo blokom. Z ukazom Base mu določimo točko vstavitve. Datoteko shranimo v mapo, ki jo bomo namenili shranjevanju simbolov za knjižnico. 6 | Če želimo na paleto shraniti simbol z načrta, ga moramo pred tem prestaviti na plast 0 in nato z njega izdelati Wblock. Odpremo program Raziskovalec in poiščemo shranjeno risbo simbola. Z levim gumbom miške kliknemo datoteko in jo, medtem ko gumb držimo, potegnemo na paleto Simboli v AutoCAD-u. To seveda storimo najlažje, če sta oba programa hkrati vidna na zaslonu. Hitrejši način izdelave palete s svojimi simboli je prek modula Design Center (Ctrl+2). 7 | Na levi strani okna z desnim klikom izberemo risbo, v kateri je izrisanih več simbolov. V meniju izberemo ukaz Create Tool Palette. Samodejno se nam izdela paleta z imenom datoteke in razvrščenimi simboli v njej. Simbole s palete lahko zdaj poljubno vstavljamo v katero koli datoteko dwg. Z levim gumbom miške jih lahko naknadno po njej premikamo, z desnim klikom na simbol in ukazom Delete na seznamu tega izbrišemo, z Rename pa ga preimenujemo. 8 | Pod nastavitev Properties lahko simbolu na paleti določimo več lastnosti, na primer kot vrtenja ali na katero plast v risbi naj se vstavi, pod Description pa mu lahko vpišemo dodaten opis. Preprosto si lahko na palete razvrstimo tudi šrafure, barve in ukaze. Šrafuro v risbi, ki smo ji že predhodno določili vzorec, merilo ali kot, enostavno potegnemo iz te na paleto, kjer je na voljo za uporabo tudi v drugih risbah. Palete pa lahko tudi izvozimo in uvozimo iz drugih virov. 9 | Na spletni strani www.arhinova.si si lahko uporabniki AutoCAD-a namestijo brezplačen nabor orodij, simbolov, stilov kotiranja in tiskanja ter manjših programčkov na številnih paletah. In kako jih uvozimo v AutoCAD? Arhitekturna orodja najprej namestimo po priloženih navodilih in v AutoCAD-u nastavimo vse poti. Za uvoz palet odpremo program Raziskovalec in poiščemo pot (C:\Program Fi-les\Arhitekturna orodja 2010), kjer so shranjene palete v obliki datotek XTP. 10 | Označimo vse datoteke s končnico XTP in jih z levim gumbom miške potegnemo na risalno površino v Auto-CAD-u. Vse palete se samodejno razvrstijo v orodno paleto. Zaradi njihove boljše preglednosti je smiselno, da jih razporedimo v skupine. Na praznem delu katere koli orodne palete kliknemo desni gumb miške in izberemo ukaz Customize Palettes. Na levi strani okna je seznam vseh palet v AutoCAD-u, na desni strani pa njihova razvrstitev po skupinah. 11 | Zaradi boljše preglednosti razvrščanja je priporočljivo, da palete z desnega seznama izbrišemo (desni klik na ime palete in ukaz Remove). Novo skupino izdelamo z desnim klikom miške v praznino desnega seznama. Na njem izberemo ukaz New Group in ga poimenujemo Arhitektura. Enako izdelamo še skupine Materiali, Osvetlitev in AutoCAD. V slednjo skupino z levega seznama z levim gumbom miške potegnemo (žal vsako posebej) vse Auto-CAD-ove palete. 12 | Druge palete iz nabora Arhitekturnih orodij razvrstimo po drugih treh skupinah. Ko končamo, okno z gumbom Close zapremo. Posamezne skupine palet na orodni paleti prikažemo tako, da kliknemo desni gumb miške na naslovni vrstici Tool Palettes. Na seznamu za prikaz izberemo želeno skupino palet. Dostop do njih je tako še bolj pregleden. Za lažje učenje si lahko vaje iz današnjega članka naložite s spletne strani www.arhinova.si. graphisoft bim-strežnik Ena najbolje sprejetih novosti v programu Ar-chiCAD 13, ki je spremenila pogled na to, kako arhitekti sodelujejo na projektu, je gotovo predstavitev BIM-strežnika. Istočasno delo večih arhitektov na majhnem ali večjem projektu, lahko tudi na različnih lokacijah, je sedaj postalo zelo enostavno in zaradi družabnega dela TeamWork 2 tehnologij tudi zabavno. BIM-strežnik je že vključen v paket programske opreme ArchiCAD 13 in skrbi za deljenje projektov, knjižnic opreme in pravice uporabnikov pri dostopu do projektov. Zadolžen je tudi za redno zapisovanje varnostnih kopij projekta in pošiljanje sporočil med sodelavci. Namestimo ga na računalnik, ki je dovolj zmogljiv, predvsem pa bolj ali manj vedno vključen in v omrežju. Poglejmo si, kako BIM-strežnik namestimo in pripravimo za uporabo. 1 | Namestitev BIM-strežnik je lahko nameščen na računalniku, kjer je tudi ArchiCAD, še bolje pa je, da je na namenskem strežniku podjetja. Namestimo ga lahko že ob namestitvi ArchiCAD-a ali pozneje. Na namestitvenem DVD-ju zaženemo ikono Install Graphisoft BIM-Server 2 | Konfiguracija strežnika Po končani namestitvi nam je ponujeno takojšnje konfi-guriranje strežnika. Če ta korak preskočimo, bomo lahko izvedli konfiguracijo tudi ob prvem zagonu BIM-strežnika. Najprej ga smiselno poimenujemo, saj ima večji biro lahko tudi več takih strežnikov (čeprav ne na istem računalniku), tako da je pozneje med delom izbira pravega enostavna. 3 | Lokacija projektov in knjižnic V naslednjih dveh oknih določimo mapo na strežniku, v katero se bodo shranjevali deljeni projekti, in mapo za knjižnice. V to mapo se zapišejo vsak deljeni projekt in njene lokacije pozneje ne moremo več spreminjati. Pametno je, da so zaradi hitrosti nalaganja projekti in knjižnice zapisani na lokalnem disku strežnika in ne na kakšnem oddaljenem disku. aiT-clhiicaidl 1to1t 4 | Upravljavec BIM-strežnika V naslednjem oknu vpišemo podatke o upravljavcu (administratorju) BIM-strežnika. To naj bo oseba, ki pozna delovanje tako ArchiCAD-a kot BIM-strežnika. Pozneje lahko upravljavske pravice dodelimo tudi drugim uporabnikom, po potrebi tudi različne od projekta do projekta. 5 | Nastavitve vrat strežnika Za delovanje BIM-strežnika morajo biti nastavljena komunikacijska vrata. Običajno jih pustimo kar prednastavljena, če pa so katera že namenjena drugemu programu, nas BIM-strežnik na to opozori in ponudi nova prosta vrata. Ikona Start with operating system pa določi, da se skupaj z operacijskim sistemom vedno zažene tudi BIM-strežnik. 6 | Strežnik elektronske pošte Če želimo, da upravljavec BIM-strežnika uporabnike obvešča o odprtih projektih, geslih za dostop do njih, spremenjenih vlogah in podobno, je treba v naslednje okno vpisati podatke poštnega strežnika vašega podjetja. 7 | Zagon in upravljanje BIM-strežnika Po uspešni namestitvi se nam v opravilni vrstici (v okolju Windows na dnu zaslona, v Mac OS X pa na vrhu) pojavi rdeča ali zelena ikona BIM-strežnika. S klikom nanjo se prikaže okno, kjer vidimo strežnikovo stanje ter dostopamo do vseh nastavitev. Gumb Preferences nam omogoča spreminjanje nastavitev, ki smo jih opravili že prej, zato zdaj izberemo gumb Server Manager. 8 | Uporabniki Najprej določimo uporabnike, ki bodo projekte na tem BIM-strežniku lahko obdelovali ali vsaj pregledovali. Vpišemo njihove podatke in jim določimo geslo, ki ga nato dobijo po elektronski pošti. Določimo jim tudi vlogo v projektih, s katero dobijo več ali manj pravic. 9 | Vloge in pravice uporabnikov Vsak uporabnik ima pri projektu določeno vlogo (Role). Glede na to ima možnosti spreminjanja in obdelave projekta. S klikom na nastavitve vlog lahko ustvarimo nove ali obstoječim vlogam določimo, kaj uporabniki smejo ali ne smejo. ARCHiCAO i;- 10 | Projekti Ko imamo deljene projekte, lahko iz istega okna upravljamo tudi z nastavitvami projektov. Določamo, kdo pri njih sodeluje in v kakšni vlogi, nastavljamo možnosti izdelave varnostnih kopij ali po potrebi kakšnega uporabnika z enega projekta „prestavimo" na drugega. Vse akcije se zapisujejo v log-datoteko, tako da lahko pozneje spremljamo dejavnosti. 11 | Knjižnice Skupaj s projektom se na BIM-strežnik prekopirajo tudi vse uporabljene knjižnice. Vsak uporabnik lahko na strežnik doda knjižnice, ki jih bo potreboval pri delu. Administrator ima možnost le pregleda nad naloženimi knjižnicami, ne more pa jih spreminjati. 12 | Oddaljeno upravljanje BIM-strežnika Če imamo BIM-strežnik nameščen na računalniku, do katerega nimajo vsi dostopa (strežnik podjetja), je treba na poljubne računalnike namestiti ločen nadzorni program BIM server manager. Z njim lahko upravljamo z BIM-stre-žnikom s katerega koli, tudi na primer z domačega računalnika. Samostojni upravljavec najdemo na namestitvenem DVD-ju pod možnostjo Tools & Utilities. a eksander brez an Aleksander Brezlan je diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Je oblikovalec, slikar, soustvarjalec kolektiva CYP2C9 in profesor predmeta Grafično oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. www.artdistrikt.com www.cyp2c9.com »(...) Da, to je ekspresionistično slikarstvo, ki temelji na gesti, na teksturi, na telesnem, materialnem. Trdno in otipljivo je v potezi, nanosu, v reliefnosti in fakturi najrazličnejših materialov, obenem pa poetično v svoji izraznosti. Taka uporaba likovnih elementov ustvarja močan občutek fizične prisotnosti, trdne zasidranosti v času "tukaj in zdaj", obenem pa tke subtilni svet imaginacije, nepričakovanih asociacij in transcendence. (...) « Milan Erič, red. prof,akad. slikar, spec. »(...) Delo Aleksandra Brezlana odlikuje inovativnost ter stalno iskanje novih izraznih možnosti v kombinaciji z izjemno iskrenostjo in senzibilnostjo. ^ govorico ilustracije uvaja nove poti pri tem pa ohranja globoko povezanost s tradicijo slikarstva in ilustracije.« /Iz govora ob podelitvi nagrad Hinka Smrekarja, Cankarjev dom, 2008/ dr. Tanja Mastnak, umetnostna zgodovinarka Iz cikla Sanj se ne da uokviriti, 2010, oglje na papirju, 84x30 cm proprio I mednarodni sejem ' nepremičnin in investicij 26. in 27. marec 2010, od 9. do 18. ure Gospodarsko razstavišče, Ljubljana www.proprio.si DAJATE? ""Xk^ltATEl Sejem, ki ponuja relevantne informacije s področja nakupa, prodaje, najema, obnove in zavarovanja nepremičnin. inženiring d.o.o. NEPREMICNINE.net