EcUai alovojrid dnevnik v ■Ij'IAMII »Uhu, i nedelj in praznikov. * Štnet i/i^ The only Sfcnri nir iMjr in the United State* -O List slovenskih delavcev v Ameriki. Sundays and HoBday* U, lm, * tka a* V«v Točk, H. T. tfc* Aet «f of Marck 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 C0RTLA2TDT. N«. »3. — ŠTEV. S3, NEW YORE, WEDNESDAY. APRIL 21, 1909. — SREDA, 21. KAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XVTL Štirikratno linčanje i Južne republike, v Adi, Oklahoma. Aneksija Gube. V IMENOVANEM MESTECU SO PREDLOG V ZVEZINEM KON- LJENČALI ŠTIRI PREMOŽ- GRESU ZA PRIKLOPITEV NE MEŠČANE. CUBE ZJEDINJENIM DRŽAVAM. T» a« storili, ker so bili obdolženi, ° da so ustrelili nek3ga zve- Za in proti aneksi ji naj glasuje Sarinega marala mo cubansko ljudstvo. PRUETI V ZAPORU. A da, Okla.. 20. aprila. Kacih 200 linčarjev je včeraj zjutraj ob 3. uri ▼drlo t tuk. zapore, iz kterih so vzeli štiri premožne živinorejce in lastaik« velikih zemljišč, ktere so odvedli potem v neko skladišče, kjer so jih obesili. Žrtve iinčarjev so: J. B. Miller iz Fort Worth, Tex., B. H. Bnrrell iz Duncana. Okla., Jesse West a Canadiana. Tex. in Joe Allen od ramotam. Linčanje se je vršilo »elo tiho in žrtve co potem zjutraj odvezah. Linčaai živinorejci. -o bili zaprti v mestnih zaporih. ker -o bili obdol-»eni, da ««o ustrelili bivšega zvezine-ga maršala A. L. Bobbita. kar so baje storili, ko se je 27. febr. vračal svojem domu. Minoli četrtek so bili zaslišani, toda sodišče proti njim ni vložil« obtožnic*, dasiravno je imelo na razpolago dovolj dokazov. To je potem linčarje tako vjezilo, da so skienili sami izvršiti ob>odbo. Lin-čarji »o prišli do zaporov na ta način, da bo podrli ograjo, nakar so pričeli trkati na vrata. Ko pa vratar ■ni hotel odpreti, se je nekoliko močnejših linČarjev uprlo na vrata, ktera so se takoj podrla. Nato so odšli v notranje prostore, kjer so paznike pobili aa tla. Predno so odšli na delo, so prerezali vse električne žice. tako, da je v mestu vladala popolna tema, in da se ni nihče upal na ceste, dokler ni bilo linčanje končano. Tndi telefonska zveza je bila razdejana. Predn« so Millerja obesili, je slednji vsel iz svoje srajce velik diamant in je naprosil linčarje, naj izroče diamant njegovej ženi v Fort Worth. Kakor hitro so bile žrtve mrtve, je množica odšla. Tekom popoludneva je coronerje-va porota izdala o linčanju sledeči pravorek: "Jim Miller, B. B. Bnrrell, Joe Allen in Jesse West, so umrli vsled tega, ker so bili na vrvi obešeni; zadušili so se vsled vrvi, ktere to jim dali krog vratu ljudje, kterih imena poroti niso znana." S tem je zadeva rešena in sodišče »e bode linčarje zasledovalo, ker nima proti njim niti najmanjšega dokaza. PREDLOG ODKLONJEN. Washington, 20. aprila. Zastopnik Heleu iz Kentuckvja. je vložil v za-, stopniškej zbornici resolucijo, ktera določa, naj Zjed. države kasneje ! anektirajo republiko Cubo kot posebno državo. Resolucija določa, naj »e to zirodi potem, ako se cubansko prebivalstvo potom posebnega glasovanja izjavi za aneksijo, ktera naj se pa tako izvrši, da bode naše in euban>ko ljudstvo imelo od tega ko-i risti. Resolucija -e konča z besedami, da zastava Zjed. držav iz lepnblike Cube -*-daj ne bode več zginola, kakor hit rt -e še enkrat tam razobesi. Rojakom v New Yorku na znanje in ravnanje. PO NAROČILU NEWYORSKEGA ŠKOFA NAJ SE NE DAJE DENARJA V VERSKE IN DOBRODELNE NAMENE VSAKEMU NABIRALCU. V pobiranje denarja so opravičeni le oni, ki se izkažejo s škofovim pečatom. VARALICE. USTAVNA VOJSKA PRIDE DANES V CARIGRAD. Velik del ustavnega vojaštva je že prišlo v glavno mesto Turčije, kjer so najpreje zasedli dve vojašnici. Posadka v Carigradu se je pričela bratiti z došlimi macedonskimi vojaki in prostovoljci. PŠENICA POSTALA CENEJŠA. Moka pa postaja kljub temu vedno dražja. Danes bodo zborovali newyorski paki v Schoeckovej dvorani na 164. ulici, kakor tudi v telovadnici na iz-toenej 85. ulici, da se dogovore, kako : jim je nastopiti napram sedanjemu ; položaju na trgovišču moke in pšenice. Nekteri peki žele, da bi se ce-| na kruhu podražila, toda kaj tacega ne morejo storiti, dokler tudi velike 'tovarne kruha ne podraže svoje iz-! delke. Moka se je včeraj zopet podražila, tako, da stane sedaj sod najboljše j moke $6, dočim je veljal pred letom j dni le $4.80. Ako se sedaj kruh po-! draži, potem ne bode postal tako I kmalo cenejši. Kakor se poroča iz Chicaga. je cena pšenici nekoliko padla in vsled tega je kupčija sedaj zelo živahna. ; Kruh se nikakor ni podražil radi ! špekulacije s pšenico, kajti pri nas i sc bili že časi, ko je veljal bušelj ! pšenice le 50 centov, toda tedaj peki j niso mislili na to. da bi ceno kruha znižali. Newyorški škof je ravnokar izdal svarilo pred nekterimi goljufi, kteri j nabirajo v razne verske in takozva-ne dobrodelne svrhe med nevednim ■ ljudstvom denarne prispevke, ne da bi imeli v to škofovo dovoljenje. Denar nabirajo pod pretvezo, da ga rabijo za povzdigo vere in za dobrodelnost, ne da bi jih kedo v to po-t obla-ti! in na ta način cerkvi bolj škodujejo, kakor koristijo. Xekteri lopovski kolektorji so pri nabiranju denarja celo tako predrzni. da prirejajo v take svrhe veselice s plesi in da izdajajo redno cir-kularje, kterih namen ni druzega. kakor dobiti za svojo potrebo denar pri nevednem ljudstvu. Vsled tega poživlja sedaj newyor-ška škofija prebivalstvo, naj v nadalje ne izroča denar nikomur, kteri ne pokaže pismenega dovoljenja od strani škofije za nabiranje denarja, ker le tedaj, ako >e nabiralec, pa naj že bode navaden meščan ali pa duhovnik, izkaže s takim, s škofovim pečatom opremljenim dovoljenjem, se mu zamore denar izročiti. Na vsakem takem dovoljenju bode v nadalje tudi zapisano, koliko časa ima dotičnik pravico nabirati med ljudstvom denar v verske in dobrodelne svrhe. RAZSTRELBA V PREMOGOVEM ROVU. J eden premoga? ubit, sest druzih nevarno ranjenih. Wheeling, W. V a., 20. aprila. V premogovem rovu Elnora, ki je last Highland Coal Co., se je včeraj pripetila razstrelba plinov. Pri tem je bil nek Italijan na mestu ubit, dočim je bilo Sest druzih nevarno poškodovanih. Rov je skoraj popolnoma razdejan in pri tem je bilo tndi ▼ei mol ubitih. Denarje v staro domovine U f 10.36 ............ 60 kron, ■a 20.66 ............ 100 kroiL ■■ 41.10 ............ 900 kx»n, ■a 102.76 ............ 600 kron, u 206.00 ..........*.. 1000 kron, s* 1090.00 ............ 6000 kron Pofcarfna Je všteta pri tak vsotah vsoto popolnoma ON 8*. V«v York, V. T Av*. m. m. I ZVERINSKI DEČEK. Vrgel je svojo sestrico prašičem in ostale otroke je napadel s sekiro. New Orleans, La., 21. aprila. V Opelousas, La., je ostavila mačeha dvanajstletnega zamorskega dečka Tom Godfreya doma z nalogom, naj pazi na mlajše njene otroke. To je dečka nepopisno vjezilo in tako je najmlajšega otroka vrgel .med preši-če v svinjak, dočim je oba druga otroka napadel s sekiro in ju smrtno ranil. Mati je o tem včeraj naznanila oblastim, ktere so dečka takoj poslale v ječo. Ko se je mati zvečer vrnila domov, je našla najmlajšega otroka pri prešičih, kteri so od-grizli roke in noge, toda dete je še živelo. Ko je potem dečka pretepla in odnesla ranjeno dete k zdravniku, je napadel še ostala dva otroka s sekiro in ju smrtno ranil. Otroci ne bodo več okrevali. PRIJETA RUSKA MORILKA. Pred šestimi meseci je v Petrogradu umorila narednika ruske vojske. Philadelphia, Pa., 20. aprila. Tukaj so prijeli 431etno Felicijo Bekier iz Rusije, ker je obdolžena, da je pred šestimi meseci v Petrogradu umorila nekega narednika ruske voj-i ske. Detektivom je povedala vse natančno, kako je izvršila ubojstvo in j potem bežala v Zjedinjene države. ; Njen mož je postal član neke poli-j tične organizacije, ktere namen je bil , izposlovaii spremenitev sedanje vlade. Potem so drugi revolucijonarji prinašali v njegovo stanovanje orožje in streljivo, tako, da je končno stanovanje izgledalo kakor kaka mala orožarna. O tem je policija zvedela in tako je potem prišlo vojaštvo po njenega moža. Vsled tega je ženska sklenila svojega moža braniti, kar je storila s tem, da je na narednika streljala in ga tako ustrelila. Takoj nato je bežala in prišla srečno v Canado in od tam v Philadelphijo. Tudi njen mož je srečno ušel in prišel semkaj, kjer sta sedaj oba nastanjena. Oba bodo najbrie poslali nazaj v Rusijo. SULTAN ŠE VEDNO V CARIGRADU. Sedaj čaka resignirano na svojo o sodo. IMENIK ONIH, KI MORAJO BITI KAZNOVANI. Mir se ne bode kalil. —o— BOLGARI POD VODSTVOM USTAŠKEGA VODJE PANICA TVORIJO PREDNJO STRAŽO. Carigrad, 21. aprila. Razni dani sedanj t _:'a kabineta izjavljajo, da so vesti, o odstoupu sultana Abd ul Ha-mida neosnovane in da o tem dose-' daj ni bilo govora. Med minister-stvom in poveljnikom maeendouske vojske, se sedaj vrše pogajanja, na ak na<"in naj makedonsko vojaštvo ; zasede Carigrad. V mestu vlada mir j in red. Na tisoče meščanov je maoe-I donsko v. jsko obi-kalo v San Stefano, kjer se vrše sedaj tudi seje ne-kterih poslancev, ki so ostavili Carigrad. Fo pet ur trajajočem posvetovanju. je kabinet izjavil, da se mora v vse zahteve mladoturkov privoliti. Duna.i, 21. aprila. Iz Carigrada se | javlja, da je turška vojna mornariea ; sklenila, sodelovati z mladoturki. Prednje straže r. acedonske vojske so prišle včeraj zvečer v Carigrad, kjer zasedle vse vojašnici, ne da Letovišearji \ Evropo. Premožnejši Američani so že pričeli potovati v Evropo na poletne počitnice, kakor se to redno vsako spomlad dogaja. Tekom včerajšnjega dneva je odpotovalo z raznimi parni ki 1200 Američanov v prvem in drugem razredu v Evropo. Bombai ▼ plamenn. Little Rock, Ark, 20. aprila. Danes je zgorelo pet tisoč velikih zavojev bombaža v vrednosti $250,000. Zgorela je namreč tovarna. St. Loois Compress Co., v kterej je bil shranjen omenjeni bombaž. Tovarna, oziroma družba, ki je bila lastnica omenjen« tovarne, ima nad milijon dolarjev ikode. Štrajk v služben cev uličnih železnic v Pittsbnrgn. Pittsburg. Pa., 21. aprila. Nad tri tisoč vslužbencev tukajšnjih uličnih železni« je sklenile pričeti s s t raj-kom, ker aelesnična dražba ni hotela privoliti v njihove zahteve Vslažbeaei zahtevajo, da se jim plača poviša. Pogodba, po kterej so delali leto dni, je včeraj potekla in sedaj so stavili dražbi nove pogoje. Tillman pri Tafto. Washington, 20. aprila. Senator Tilhnan iz South Caroline je danes obiskal predsednika Tafta v Belej hiši, kjer so ga iskreno sprejeli. Tekom svojega dolzega političnega življenja je sedaj Tillman v prvič obiskal kakega predsednika Zjedinje-nik držav, vsled česar je njegov obisk pri Taftu obudil dokaj senzacije v Waakisgtona. '»i se jim carignr-4To vojaštvo upiralo. London. 21. apr:"a. O sultanovej •sodi prihajajo sedaj sem protislovja poročila. Tako se javlja, da je ruski poslanik v Carigradu obljubil sultanu vse mogoče varstvo. Javlja se tudi. da je prišlo v glavno mesto Tnlcdoturških častnikov, da si tako za gotove sultana, kteri mora umreti in da pripravijo vse potrebno za proglasitev novega sultana Mohamed Rešid efendija. Istodobne se pa tudi javlja, da je -ultan sklenil pogodbo z odborom za .ledin?tvo in napredek in da je prestolonaslednik neznano kam zginil Iz palace. Vsa poročila so si pa jedi-na v tem, da bode sultan odstopil. Carigrad^l. aprila. Sultan pričakuje v svojej palači dogrdkov in svoje osode. Dosedaj še ni bežal in Tavfik paša izjavlja, da bode do konca ostal pri svojej rodbini in čakal na osodo. Veliki vezir in vojni minister sta poslala sultana svojo ostavko, ktero sta pa potem zopet preklicala. Veliki vezir se mudi večinoma pri sultanu, s kterim se posvetuje. Nazim paša je še poveljnik ca ri grajski h čet, toda še vedno se ni storilo ničesar za obrambo mesta. Vojska je obkolila vse mesto, toda macedonski poveljnik Hnsin paša se mudi še vedno v Hademkjoeji. Ustavna vojska je poslala vladi imenik onih osob. ktere se morajo kaznovati, ker so priredile zadnjo nstajo. V tem imeniku so nekteri časnikarji, poslanci in dnhovni. Vojaki carigrajske posadke prihajajo trumoma k macedonski vojski, kterej se pridružijo. V malih oddelkih so pričeli mesto ostavljati že mi-nolo nedeljo, toda včeraj so pričele odhajati kar cele eete. Seboj so vzeli topove, konje in vse streljiro. Iz Carigrada vozijo v San Ste/a-no ves dan posebni vlaki, kajti na tisoče ljadi se je napotilo tjekaj, da pozdravi ustavno vojsko. Tam so sedaj tudi zbrani sultanovi gardisti, ki so nedavno ostavili sultanovo palačo. Ta je opaziti tadi prve oddelke ustavne macedonske vojske. Torki pozdravljajo vojake s ploskanjem in ženske z mah-njem r bee v. V tovarnah smodnika se dela no£ in dan. V San Stefano poveljuje sedaj polkovnik Halil bej, ki je včeraj skrajno ljabez»\vo sprejel čssniške poroče- valce. Dosedaj še ni dobil povelja zasesti me?to. Tsekako se bode to zgodilo potem, ko pride vrhovni poveljnik Husia paša bližje, tako, da • bode zamcgel vse sam voditi. Od leta 1878 nadalje v San Stefano ni bilo tako živahnega življenja, kakor sedaj. kajti tedaj je bila ruska vojska v mestecu. Piebivalstvo pošilja vojakom tobak in cigarete v nepreglednih množinah. Najboljši vtis napravijo prostovoljci. kteri so večinoma Bolgari. Ko se je vojaka bližala Carigradu, šli so vsem na čelu Bolgari pod vodstvom znanega ustaškega glavarja Par.iee. Tu je slišati vesele bolgarske pe-mi in kjerkoli se pojavijo Bolgari, jih ljudstvo navdušeno spre;me. Crske čete vodijo grški glavar: i in turške Turki. 1 Carigrad. 20. aprila (zjutraj). ^ saki 'as je pričakovati, da pridejo : schi' ske čete v Carigrad. Že včeraj j zvečer ob mraku, je bilo lahko iz j Carigrada videti baterije bližajoče j se vojske, ktere so bile razpostavlje-| r.e po bližnjih gričih. Včeraj je bil I vsakdo prepričan, da so ure nove | v!a.;e, ktera je prevzela vlado pred tednom dni, štete. j Carigrad je sedaj izročen mlado-. turkom na milost in nemilost in na j upor nihče ne misli. Včeraj zvečer tuk. prebivalstvo ni govorilo nič dru-j zes-a. nego o odslovitvi sultana, kaiti | na upor tuk. vojaštva sedaj ni več . misliti. Povsodi se zatrjuje, da po-i stane r.ovi sultan, brat dosedanjega ; sultana. Rešid efendi. Novi --nitan si ; bode dal ime Mohamed V. Včeraj je vladal v mestu popolni mir; Ljudstvo si žeii prihoda solun-j skega vojaštva. Vlada pod vodstvom Tevfik paše. se ne pripravlja na ni-kak upor in se je že pričela uda jati. "\ekki vezir je že naznanil, da je • pripravljen vsaki Čas odstopiti in da 1 .je prt dseoniStvo kabineta prevzel !e :z parrijotičnih nagibov, da take reši ustavo. Poslanska zbornica mu ni hotela izraziti zaupniee in tudi nezaupnice. • Tekom včerajšnjega dneva, je pri-j čel sultan skrbeti za svojo obrambo, i kajti pred Tildiz Kioskom je dal po-I staviti par baterij. Kljub temu se pa naravno ne bode mogel braniti pred | mlad-»turki. kajti znano je, da bode , moral že pri prvem strelu umreti. Ako ue bode bežal, potem se bode . n oral udati vsem pogojem, ktere mu bodo stavili mladoturki. Vso noč je j mlado turško vojaštvo neprestano napredovalo proti Carigradu. Vojaštvo je izborno razpoloženo in z vsem dobro preskrbljeno. Ko &o mladoturki zasedli trdnjavo Kataljeo, so dobili tudi ključ do Carigrada v svoje roke. Tekom včerajšnjega dneva je dospela k poveljniš-tvu tuladotnrškega vojaštva posebna deputacija iz Carigrada, da posreduje med mladoturki in sedanjo vlado. Poveljnik Muktar bej, je pa depata-cijo t^koj vprašal: "Ste li prinesli seboi tadi glavo starega (sultana) T Dokler nam ne izročite njegove glave o kakih obravnavah ne more biti govora." Neka deputaeija iz Carigrada je skušala potovati v Solun, toda Muktar bej je depntacijo ustavil in jej dejal odločno: "Nikari ne skušajte priti v dotiko z našim vojaštvom, kajti ako se to zgodi, vas dam takoj postreljati." Delegatje so takoj na to bežali nazaj r Carigrad. Vse polno častnikov tuk. posadke je odpotovalo proti mladoturškej vojski, kterej so se takoj pridružili. Generalni stab earigrajskega vojaškega zbora je včeraj odpotoval k solunskemu vojaštva pod pretvezo, da bode skušal posredovati. Ko so pa lastniki prišli k svojim tovarišem, so se jim pridružili in sklenili dovesti jim ves earigrajski kor. V vilajetih Kosovo, Solon in Skoplje so nabrali mladoturki 120.000 dobrovoljeev. kteri -o pripravljeni, da se pri dražijo drugemu in tretjemu vojaškemu zboru, ako bi bilo to potrebno. Carigrad, 20. aprila. Šeik ul Izlam, ali mohamedanski papež je izdelal izjavo, s ktero naznanja, da Abd ul Hamid ni več sultan. V Kataljč-o se je včeraj napotila posebna deputacija duhovnov, da bi vojaštvo pridobila za to, da se vrne v Solun. Duhovne so pa prijeli, jih pretepli in prepodili. 0 klanju kristjanov v Adani, Anadoli. MOHAMEDANCI SO ZA NEKAJ ČASA PRENEHALI S KLANJEM TODA MIR ŠE NI ZAGOTOVLJEN. V kolikor je posneti iz dosedanjih poročil, je bilo 5000 lju-dij ubitih. KNEZ OTOKA SAMOS UMORJEN? Na Daljnem Iztoku. Rusija in Zj. države. RADI MANDŽURA PRIDE MT-T> RUSIJO IN ZJED. DRŽAVAMI KMALO DO SPORAZUMA. V Harbin se je napotila posebna ruska komisija v to svrho. JAPONCI. Carigrad. 20. aprila. V pokrajini Adana, Anadoli, kjer se je vršilo tri dni klanje tarffošnjih kristjanov, je sedaj zavladal mir. toda tekom mi-kolih treh dni je bilo 5000 ljudi ubitih. Klanje se je vršilo tako v mestu. kakor tudi po vsej okoliei. Samo v mestu je bilo 2000 ljudi po-morjenih in med temi je le 200 moha-medaueev. Skrajno resen je položaj v Marašu, pokrajina Haleb (Aleppo), kakor tudi v Hadžije. ktero mesto spada še k pokrajini Adana. Tudi v Alexan-dreti vlada nepopisna razburjenost, dasiravno je dospela tjekaj angleška križarka Diana. Dunaj, 20. aprila. Iz Smirne se brzojavlja, da je bil knez otoka Sa-mos. Andre Kopesis. umorjen. Podrobnosti se ne poročajo. Bejrut, Sirija, 21. aprila. V okolici mesta Alexandreta so pričeli moha-medanci klati kristjane. Povsodi se kri proliva in iz mesta je natančno videti, kako Turki požigajo hiše okoličanov. V Mersino so prišle angleške vojne ladije, iz kterih so se mornarji takoj izkrcali. Washington, 21. aprila. Oklopni križarki North Carolina in Montana sta dobili povelje, da odplujeta iz Zapadne Indije, kjer se sedaj mudita, nemudoma na Sredozemsko morje in sicer v Alexandreto, kjer naj potem naš konzul z njima razpolaga. Obe križark: sta sedaj v Ouantanamo, Cuba, in bodeta potrebovali 14 dni. predno prideta v Malo Azi.io Petrograd, 20. aprila. Včeraj zvečer se je od tukaj napotila v Harbin posebna komisija pod v« .Lr. i ki je nastal med Rusijo m Kitajsko radi uprave me.-ta Harbin. Minister-' stvo inostranih le! je «la> somisiji : obširna pooblastila. tak«>. zamore j zadevo poravnati tako. kakor jej boljše dozdeva, v kolikor je to gla-| som prvotnih pogodb dopustno, i \ ruskih uradnih krogih so pre-' pričani. da bode komisija zadovolji-i la Kitajsko, kakor :udi Zjed. države in ostale vlasti. r.. tem . k« r je car privolil v to. da re Harbin upravlja tako. kakor v-a ostala kitajska mesta, ktera ima Rusija v najemu. Kakor hitro -e reši harbinsko vprašanje, se pridno med Rusijo in Zjed. državami obravnave glede druzih vprašanj, ki se tičejo Daljnega Vztoka. V severnem Mandžuru sedaj Rusija kontrolira skoraj vso trgovino. proti kterej je inozemska konkurenca nemogoča. Podrobnosti sporazuma med Rusijo in Zjed. državami, za sedaj še niso znane, vsekako se bodo pa zopet vršile tako, kakor so se vršile pred rusko - japonsko vojno. Tukaj se povdarja, da sporazum med Zjed, državami in Rusijo nikakor ni naperjen proti Japoncem, s kterimi se namerava Rusija še bolj spoprijateljiti, kakor dosedaj. V Petrogradu se je mudil japonski princ Kinijoshi Kuni, ki je vnuk japonskega cesarja Mutsuhita. Od tu je odpotoval v Pariz. Princa so tukaj ves čas lepo častili v znak prijateljstva med Rusijo in Japonsko. Skrajna morala. Včeraj zjutraj je nek policaj na zapadnej 145. ulici v New Yorku slišal v stražnici neke tamošnje družbe čudne glasove, vsled česar je prišel h koči, da se prepriča, kaj se godi v koči. Ko pogleda skozi okno, opazi, da leži na tleh neka popolnoma gola ženska, dočim so trije možki sedeli krog nje na tleh in pili pivo. Policaj je ukazal ženski, da se mora takoj obleči, nakar je vse štiri odgnal na postajo. Kasneje se je dognalo, da je aretovanka 21 let stara Delia Eardley, ki nima stalnega bivališča. Sodišče jo je izročilo zavodu "dobrega pastirja", da se tam poboljša. Nov rekord Cunardovega parnika Manretania. Queenstown, Anglija, 20. aprila. Cunardov parnik Manretania, ki je dne 14. aprila odplul iz New Torka, dospel je včeraj ▼ tukajšnjo luko. Za prevoz preko Atlantika je rabil le 4 dni 19 ur in 24 minut in tako je nadkrilil svoj zadnji in zajedno tudi svetovni rekord za 36 minut. Vlada države Hew York- Albany, N. Y., 20. aprila. Finančni odseki obeh zbornic se danes ba-vijo z rešitvijo vprašanja, kako bode mogoče prihodnje leto izdati za vladanje naše države svoto 38 milijonov dolarjev, medtem, ko bodo dohodki znašali le $33,000,000. Kaj bodo ukrenili za povečanje prihodkov, dosedaj Se ni znano. Železnične žrtve tekom treh mesecev. Washington. 20. aprila. Iz poro-' čil raznih železnic meddržavuej trgo-: vinskej komisiji za mesec oktober. ; november in december v minolem letu je posneti, da je bilo v tem času na naših železnicah 1S4 ljudi ubitih in 2024 ranjenih. Tem nesrečam je treba še prišteti one železniških i vslužbencev in onih potnikov, kteri i so ponesrečili, ko so hoteli priti v ! vlake in iz vlakov. Ako se tudi te | nesreče prištejejo, potem znaša 5te-| vilo ubitih ljudi 798 in ono ranjencev 16,846. Rokovice iz podganjih kožic. Washington, 20. aprila. Naš generalni konzul poroča iz Londona, da se tamkaj industrija rokovio, ki so izdelane iz podganjih kožic, vedno bolj razširja in da so samo tekom lanskega leta izdelali za $200,000 takih rokovic. Iste kože se rabijo tudi za vezanje knjig, za okvire stik in slične predmete. Nova industrija je pa zato odgovorna, da se je tika še bolj razširja. Siromašnejfi sloji ljudstva se sedaj marljivo bavijo s lovom na podgane in skoraj vsak tak lovec zasluži na dan po 90 osntov. Podgan je v Londonu obilo in vsako leto napravijo na milijone &ode. Banka v stiskah. Lancaster, Pa.. 20. aprila. Naeijo-nalna banka v Lititzu, Pa, je prenehala z izplaiivanjem, toda njen finančni položaj dosedaj še vedno ni znan. Ustanovljena je bila z glavnico v zneska $106.000. POZOR! VSE PAROBRODNE DRUŽBE 90 POVIŠALE CENO VOŽNJIM LISTKOM ZA $5.00. \ „1. .luSS&Li - ! JHH& SiSife UttlHIM H YAUA MWUBKXDIK, ftiM at lariMa of theoarporafcioaand iiMi'lM 0l rtw« offices: 82 Cortland t l»i«h *f M—hattm, Now York tt lio i Kak m Ameriko k «0axi*de........98.00 , pol s»U........L 50 , »v, ia icmu New Tork . . . 4-00 , Da! ttu ii matrto New York 2.00 , ^Tropo m tu leto.....4.50 „ pol krta.....2-50 fetrtleU .... 1.75 • Crropo pdHjamo skupno tri številke. LAS <* A KODA" izhaja vsak dan is-«a*n.Ji aedoij in prasnikov. Podražitev kruha.!* Vsakdanji kruh postaja dražji in Pariza. Dobil je mam 404 gUwr, njegov republikanci protikandidat pa 14^807. Istega leta je bila oataoovljena t posledica tecnn bode, da bode med Londona pod duševnim vodstvom našim prebivalstvom zavladala velika nezadovoljnost. Peki odvračajo vso odgovornost na cbicaške špekulante s pšenico, kteri skrbe za to, da postaja vedno dražja. Ponekoli-ko imajo morda v tem prav. Nikakor pa Še ni dognano, so li chicaški špekulant je s svojimi špekulacijami ustanovili pomanjkanje pše- Nemca Kari Marža slovita "Inter-nadonala". Delavstvo vseh jezikov naj bi se združilo v močno falango s svojo "Internacionalo" na čelu. — Slednja bi bila kakor Štab, ki vodi armado do zmage po socialni revoluciji. V jednem, najkasneje v dveh desetletjih so pričakovali ustanovni-ki ta veliki zgodovinski preobrat v nice in podražitev kruha, aLi pa so organizaciji človeške družbe. "OLAfi NARODA" ' Y«ie* of the People") .smo except Snndtya and \ Holidays. «at>*cription yearly $3.00 T«r tiyment o ti,'»jt cement. Dop:*» hi*>* predpisa in oeobnoati ae ne itianjo. Danaf oa; «e '"nm^ovoii pošiljati po tfoaay Order "Pri tjrraanNBbi kraja naročnikov •.oaai« -i* m nua tudi prejšn)« «WaltSC« msnani, da hitre}« naj-IMW ndmio t a i* a 3opicom m pu*ii}atvam naredite aaalor: •H1LAS NAHODA" idt Sire«t, New Tot k City, telefon. 4687 (Portlandt Delavski 4'carfare »» Nedavno smo na tem mestu v Glasu Naroda razpravljali o knjigi, ktero je spisal Robert Coit Chapin, kij naše splošno prebivalstvo plačati v tej knjigi bavi z načinom in stroški življenja delavcev v velikih ameriških mestih; zlasti pa v New Yorku. Iz njegove knjige smo tedaj posneli razne stroške delavskih rodbin irr tudi navedli, koliko mora imeti delavec letnih prihodkov, ako hoče sebe in svojo rodbino pošteno preživljati. Zanimiva pa je tudi njegova razprava. ki sv nanaša na izdatke new-vorških delavcev za vožnjo na delo in iz dela. kteri denar mora dajati mestnim prometnim družbam. Žal, da ta preiskava ni bila povsem natančna. tako. da ne more voditi do splošnega rezultata. Vsekako je pa dovolj zanimiva. (»lede tega vprašanja se je preiskava raztegnila na 318 rodbin, ki žive v Greater New Yorku. Od teh rodbin jih živi 243 v mestnem delu Manhattan, 15 v Bronxu, 52 v Brooklynu in 8 v Queens. Od 243 v Manhattanu živečih rodbin jih je poročalo le 127 o izdatkih za vožnjo na delo in od dela in pri tem moramo povdarjati, da se je tu poročalo le o ornih potnih izdatkih, ki se nanašajo izključno le na potovanje k delt« in nazaj. Izdatki za vožnjo ob ti *ieljah v svrho raznih obiskov pri prijateljih in sorodnikih tukaj niso vpošteti. Od 127 v Manhattan« živečih rodbin je le 38 takih, ktere izdajo na leto manj. kakor deset dolarjev za vožnjo. Trinajst rodbin plačuje za vožnjo na leto od deset do dvajset dolarjev, 20 od dvajset do trideset dolarjev, 47 od $30 do $40 in 9 rodbin nad $40. Povsem naravno je, da morajo "One rodbine, ki žive v oddaljenih mestnih delih, več plačevati, kakor one, ki so nastan^ne v Manhattanu. Medtem. ko j<» le nekoliko manhattan-skih rodbin poročalo o navedenih izdatkih, so bile brooklvnske rodbine v tem oziru natančnejše in iz njih navedb je povzeti, da imajo te rodbine za 67 odstotkov večje vozne izdatke, kakor one v Manhattanu. V New Yorku živi pa tudi mnogo rodbin, kterim ni treba plačevati voznine in teh rodbin je v Manhattanu 48 odstotkov, d očim jih je v ostalih mestnih delih le 33 odstotkov. Te rodbine bivajo tako blizo delavnic in tovarn, da gredo na delo in od dela lahko peš. Toda mnogo rodbin je pri nas, ki stanujejo daleč od tovarn, ki pa kljub temu ne rabijo vlakov za vožnjo na' delo in od dela. Iz tega je razvidno, da so prisiljene hraniti celo pri neznatnih izdatkih, kajti njihovi prihodki so premajhni. "Delavski položaj" v velikih mestih ♦oraj ni tako sijajen, kakor bi si ke-do predstavlja! Toda oni delavci, ki stanujejo blizo tovarn, ničesar ne prihranijo s tem. da hodijo na delo in od dela pea. Stanovanja blizo tovarn so običajno zelo draga, dasiravno so v slabih krajih, kjer primanjkuje zdravega zraka. Ako toraj ti delavci ne plačujejo voznine, so prisiljeni plačevati dražja stanovanja. V ostalem pa morajo delavci mnogo več plačevati prometnim družbam, kajti ker je mesto velikansko, se morajo voziti tudi v prodajalnice, kadar si hočejo nabaviti nove obleke in slične potrebščine. Voziti se morajo tudi k zborovanjem in domov, tako, da se prav lahko trdi, da ima vsaka delavska rodbina vsako leto najmanj $50 stroSkov za voznine. si vsled pomanjkanja pšenice oskrbeli velike dobičke. Nepristranski ljudje, ki niso v zvezi z nikako špekulacijo, kakor, na primer Mr. Hill, predsednik Great Northern železnice, trdijo, da je podražitev pšenice opravičena in naravna, ne pa umet-tia pojava. Hill ia tudi drugi ljudje izjavljajo že sedaj, da bode prišel k malo čas, v kterem bode treba v Ameriko redno uvažati potrebno pšenico iz inozemstva, kakor se to že sedaj dogaja z ječmenom. Prebivalstvo se namreč hitreje množi, kakor pridelek pšenice. Prepričani, pa smo, da je postal položaj na trgovišeu, kjer je bilo pomanjkanje pšenice v resnici nekaj časa že občutiti, potem še slabši vsled tega, ker so banke dale na razpolago špekulantom toliko denarja, kolikor so ga. potrebovali, kajti banke imajo obilo denarja, s kterim ne vedo, kaj početi. Tako so gra dale na razpolago špekulantom, kteri so na ta način za-se'in za banke dobili lepe dobičke, ktere pa mora Posamični francoski voditelji so vsprejeli vest o tej ustanovitvi z velikim navdušenjem. Ali tudi "Inter- naeionala" ni mogla vzbuditi francoskega delavca iz hude depresije in ga vzpodbuditi k novi politični akciji. — Ali i a zveza med Londonom in Parizom vendar ni ostala brez posledic. Francoski delavci so bili začetkom GOtih let hude gospodarske hoje s svojimi podjetniki. Velike stavke so bile uprav na dnevnem redu. Največji je bil štrajk kovinskih delavcev v letu 1867. Že se je nagibala zmaga na stran podjetnikov, ko so se dvignili delavci na Angleškem, organizirani v svoja strokovna društva, in se potegnili za svoje francoske tovariše. Angleške Trade Unions so poslale velike svote preko morja in Francozje so bili zmagoviti. S tem je vbila zveza z "Inter-nacionalo" v Londonu veliko bolj utrjena. Po drugi strani so se pod Poljih. Forest' iz gorskega življenja če&ega ljudstva. Spisala Karolina Svitli. (Nadaljevanjo.) Ali kmalo so se vsi zopet zavedli. Gledali so se, kakor da bi si hoteli reči: "Saj ga vsi poznamo in vemo, kje leži vzrok: v vsaki stvari mora najti las.'' — Samo Luk&š se ni zadovoljil s tem in je znova silil -v starega. — Ko bi ne bil Vendulke priporočal meni, in mene njej tudi ne, morate tudi vedeti, zakaj ne. Mislite, da bode meni slabo vsled ka in z žalostnim glasom, da je globoko ' hitim k gospej, da bode ganil svojega bodočega tasta. ! slabo- ko dobi mastni ražun." — No, dečko, pričel je boter Mu- = 1 ^»v^fe® ' hač, kakor da bi se hotel čemu iz- Tolažba, ogibati, boječ se novih izbruhov in hoteč ustreči tako pravični Ln srčni prošnji, — ako hočeš, da ti razode-nem svoje misli brez pridržka — bo- i jim se, da vajina zveza ae bode! srečna. — Zakaj ne ¥ Mislite morda na tihem, kakor moji stariši ? — Mislim in mislim, se tega, ker sta jedne krvi, ako ai-' ma cerkev nič proti temu. Ali tega i se bojim, ker sta, kakor se pravi.' oba enake naravi. Kar si je naša Vendulka enkrat vtepla v ^lavo. od toga ne odneha, tudi če ma poginiti ves svet. V vsaki stvari, ne samo v ljubezni, je njena glava trda — a.: «'Kaj, '$20,000 dolga Imate, vi in ti,ljubi fant, tudi nimaš, kolikor! ste res na slabem!" jt meni znano, črepinje iz marci- j B.: "Preje sem bil še na slabšem, pana. Bojim se, da, ko zadeneta' ko nisem prav nič imel!" vajini trdi Čeli skupaj, ko se vama • zaiskrijo oči, ne bosta niti vedela.' Drugi vzrok, na kterem svetu se nahajata; in po-' Sodnik: "Vi toraj obžalujete, da tem 9e ne izcimi iz tega nič dobrega.; ste Trdoglavca* z vrčkom po glavi Sedaj vefi popolnoma vse. Izvlekel' udarili T" s^ iz mene do zadnje besede, kar si j Zatoženec: "Gotovo — saj sem Lotel, ter nehaj me konečno mučiti, moral vTČe.k plačati!" Ne strašim i Zdravju najprimernejša pijača je ktero ie varjeno iz najboljšega imporiirar.r a češkega hm-I* fiadi te-jtno kun i. fc^kor rudi v k r st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. P-v'O je najbolj priljubljeno ter se dobi v v-^l gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G<.o. Tratnika, -ju ol02 St. Clair n t kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. I '■'»•/I MARKO KOFALT, 844 A ;«46 So. 2nd Street. 8TEELTON, PENNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom » Steeltoau in okolici xa izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomo« (Vollmacht* in dragih v MtsrskJ pose) »padajočih stvari, ktere točno in po cen! izvrSujem. Dalje p roda jem parobradae Bitke za v •tari kraj za vse boljše parnike ia paro-bra dne proge ter poliljam deaarfe vatar* domovino po najnižji ceai. Idr. M AS(KO KOFALT je nai zastopnik sa vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". Zastrupi jen je k:rvi. (Spolne bolezni — druge ne zdravimo.) Ako imate hraste, bakrenobarvne lise, ako vam izpadajo lasje, ako vas bole kosti, ie imate suh požiralnik in ako se vam napravljajo mazuli. zamorete vse to odpraviti ako ae TRIDESET DNI zdravite z pilulami. nazvanimi BERLIN'O. ktere vam pošljemo zajedno z navodilom vporabe, ko sprejmemo $10. Vaša usta in požiralnik se ozdravita tekom 14 dni. Val vaši mazulji zjrinejo tekom 21 dni, tudi ako še tako globoko sesajo in ako so še tako mnogoštevilni. Po trlkrntnem zdravljenju prav gotovo ozdravite in akotemu nI tako, potem vam vrnemo denar. Tudi z jednim zdravljenjem se bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni moč L Tekom zadnjih 20 let smo ozdravili 35.000 ljudi. Dovolite nam. da vas rešimo slepos ti. paralize in lokomotor-a tak sije. Ako ste že vse preskusili in zgubili vse nade. potem vam svetujemo, da se oglasite pri nas, ali pa da nam pišete. Uradne ure so od 9 do 6. Ob nedeljah od 11 do L Posvetovanje brezplačno. BERLIN REMEDY CO., Broadway", cor. 37th St., Regal Bldg, New York'City. Mladi zdravnik. ' "Ali se podaš z nami jutri na izlet t" 4 4 Ne, nimam časa, moram bolnike obiskat!" "E, kaj to, ^saj ne bodo tako hitro umrli!'' "To ravno ne. toda jaz hočem živeti!" ZAHVALA. Podpisani odbor šteje si s tem v prijetno dolžnost izrekati tem potom c priliki tako nepričakovano velikega obiska pri naši zadnji veselici dne 17. t. m. vsem cenj. gostom oz. rujakom in rojakinjam iz Brooklyna, New Yorka ter okolice svojo iskreno zahvalo, tako tudi našim članom. Zahvaljujemo se tudi vsem si. so-braiskim domačim našim društvom za obilen poset. S tem ste pokazali simpatije do našega društva, ktere bodemo tudi mi v jednakih slučajih skušali po naši možnosti povrniti. 1-epa hvala tudi onim slovenskim požrtvovalnim gospodičnam in go-spem, ki so pri tej veselici prostovoljno sodelovale in tako k lepemu uspehu pripomogle. Z rodoljubnim društvenim pozdravom Za odbor društva sv. Jožefa it. 57: Anton Burgar. predsednik. Ivan Zupan, tajnik. V Brooklynu. N. Y„ 20. apr. 1909. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo iz obali Atlantika vse prijatelje in znance v Akron, Mieh^ in Matija Mafeta v Salem, O., ter j:m kličemo: Na srečno svidenje! New York, 19. mal. travna, 1909. Rodbina Šiškovič. NA PRODAJ. Radi odhoda v stari kraj prodam HIŠO in LOT. Hiša je z enim nadstropjem in dobivam $20 najemnine, poleg tega pa še sam s svojo družino notri atann-jem. Lot je širok 39 čevljev in leši na vogalu trgovinske ulice. V p<^ godbi stoji dovoljenje za vsako trgovino. a najboljše za gostilno. Hiša stoji bolj nazaj pri Alley in naprej je lot prazen. Jaz bi delal hišo, p« sem dobil dedščino po stariših, za ktero sploh nisem znal celih 43 let. Ceno pove lastnik: Ivan Nemanič. 3S01 Cedar St., Indiana Harbor. Ind. (21-29—4) Kje je moj brat MATIJA ŠINKO-Pred 2 letoma sva se vidla v Indianapolis, Ind. Prosim oenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi; poročati mu fmarq nekaj važnega. — Martin šinkorii, P. 0. Boat 133, Heilwood, P». (21-24—4) y I i# I fcpslovanska KatoL Jednota. • ' dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA: URADNIKI: FRANK MEDOS, predsednik, 9483 Ewing Are., So. Chi*ago, Di. IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. GE6. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAK6 KERZISNIK, pomožni Ujnik, L. Box 383, Rock Springs, Wye. IVAN OOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: ' ALOJZU Vili A NT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. • abbe St, So. Loraia, O. rVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box «41 Eveleth, Mina. MTHAfeL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7th St.. Calumet, QCJsk POR OTNI ODBOR : IVAN KERŽI&KIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Pa. IVAN N. 008AR, dmgi porotnik, 6313 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Mina. Trfcow adrsvnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. JoUev, HI- čevljarja O. Žerovmka, kterega so, kakor so pokazale preiskave, njegovi sopivei v gostilni A. Krvarifi ' 'med prepirom ubili in napol slečenega na cesti popustili. Zaprtih je 10 krivcev. Proti Srijemu. Pazove: na ta način pospeševalo. T t prebivalstvu iBofcw vsenemški propagandi ▼ "Pokret" poroča iz St. Dosli so preiskovalni sodniki, ki so preiskavali v Bolubincimi, Stari Pazovi, Indjiji, Šimanovcima in drugod hišne preiskave pri Srbih, dražbenim potom, ki so osumljeni velezidaje. Govori J ^ pri lastnici: se, da je iz strahu pobegnil bolubi- Mary Novak, roj. Škerl, naeki zdravnik G. v Švico. Splošno -234 st Clair Cleveland, Ohio, je pa bilo vse iznenadeno, ko so pri- (10-21 1) čeli preiskovat- hišo nekega nemške- ------ ga trgovca v St. Pazovi, ki ga sumi- NA PRODAJ je malo posestvo na Strmiei pri VeL Laščah, po domače pri Bregarju. Posestvo sestoji (brez gospodarskega poslopja) iz 2 vrtov, poldragi oral gozda in treh njiv, na kterih se pose je do 20 mernikov' Sita. Proda M vse skupaj, ali pa tudi posamezno Natančneje se po- jo pangermanske propagande. Nemci so se zelo prestrašili. — Razbili j so in poskrili steklenice in čase z i nemškimi barvami, slike cesarja Vi- i Ijema, pa razobesili slike cesarja j Franc Jožefa I. Odstranili so v pan-grermanski hranilnici vsenemške za-1 PROŠNJA Podpisani prosim rojake širom Amerike, da po možnosti prispevajo z malimi denarnimi prispevki za našega rojaka Josipa Gerbaca, kteremu se je pripetila velika nesreča Pri njem je stanovalo več Ljudi in med temi je bil nekdo tako nepreviden, stavice, kakor so tudi izginili po sta- , , . , .-. . ,. .. T. ... . . . , . da je -v hiši na peci gre! dinamit, ki novaniih in kremah razni vsenemski ; . . , , T ^ i ^ ... ,. ,. , .v . .. 1 ie je vsled tega razletel. Dotičmk znaki. Trdi se. da pricno i-i^ganjati . • , _ xt v, , j- , w ml bi mestu ubit, dočim ie nase- na Hrvaškem tudi pangermansko !J . , , . ' . ' , , , , mu rojaku razdejalo vse pohištvo ter propagando, da se ne bo moela oči- ,, , . _ Rauchu pristranost. PoMdno mu poleg tega odtrgalo jedno roko in izlilo jedno oko, vsled česar m več sposoben za kako delo. Poleg V POJASNILO, tam an an o, pošiljajo ri rojaki iirom Amerik« svoje vlofaa w»j4t . tega nesrečnik ni bil pn nobenem podpornem društvu. Tu ima ženo in dvoje .otrok, ki so brez vsega na j po— tudi pangermane, najvernejše pnja telje vsake protihrvaške akcije vsake ' narodne vlade. Kako gospodari Ranch na Hrvaškem. Neka družba hrvatskih igralcev je prosila Raucha dovoljenja, da sme igrati po hrvaških mestih. I Raueh je dal dovoljenje, a pod tem pogojem, da v družbi ne sme biti noben igralec Srb. Mizarska šolska dražba "JnKan" vedno bolj "prodira. Sedaj hoče ustanoviti mažarsko šolo celo v Djako-vem. ▼ znamenju jeruia. Dne 5. aprila popoldne je nastal pri zgradbi zavetišču na Stari poti v Ljubljani med oekterimi delavci silen vrišč. Sprli in še deloma v lase so si bili skočili. In zakaj f Jeden izmed njih je imel steklenico jeruša, kterega mu pa njegov »otovariš ni privoščil, ali pa je žganje tako črtil, da si ni znal drugače pomagati, kakor, da je prijel ca kos opeke ter jo vrgel v steklenico in jo nbil, vsled Česar je zapadla ljubljena kapljica materi zemlji. To je seveda lastnika zelo razljutilo in tako se je vnel prepir, ki bi bil imel kmalu neprijetne in nedogledne po-sledaee. ko bi ne bila posegla vmes polieij*. ter ue razgnala razburjenih dnfaov. Raboka. Dne 5. aprila popoldne je bilojr neki gostilni na Dolenjski cesti v Ljubljani pri skupni mizi precej -delavcev, ki so s časoma postali . prav zidane volje. Padla je pa vmes beseda, ki je vinske duhove razburila in tako je jeden v naglici sunil s pestjo svojega tovariša. Pri tem se p* navali nanj celo omizje, ga vržejo na tla in tako nak/ešejo, da je zadobil po života več lahkih poškodb. Med tem pa mu je izginilo tudi 12 K denarja, ktere je imel na mizi. Sprijaznilo jih bode sodišče. Umrl je dne 25. marca Alojzij Hrastnik, posestnik, gostilničar in mesar na Raki. Bil je blag značaj in dober gospodar, kot večletni župan si je pridobil z napravo vodovoda in graditvijo nove šole nevenljivih zaslug za občino Rako. Državno podpopro v štiriletnih obrokih po 8000 K je dovolilo ministers t vo za napravo vodovodav Zg. in Sp. KoSana, pol. okraj Postojna. Cel proračun znaša 84.000 K. na kterega je bila že leta 1906 dovoljena 40 odst. podpora. PRIMORSKE NOVICE 5 volov se je v želez- niškem vozu na poti iz Ogrske v Gorico. Nesrečo so zapazili na P rage r-akem. kjer so voz odpregii in uvedli uadaljae preiskave glede eventualne krivd in določitve, kdc je neurešo povzročil ŠTAJERSKE NOVICE Žrebec ie nMl i mo vi tega posestnika I. Robana iz Dol. Radgone pri Mariboru. Peljal ga je k domačemu kovaču, da mu ga podkuje. Med kovanjem pa je žrebec kljub največji pazljivosti posestnika, ki ga je držal, udaril s tako silo v glavo, da mu je spodnjo čeljust popolnoma razdrobil in je v kratkem po grozovitih bolečinah umrl. — Zapustil je mlado ženo in več nepreskrbljenih otrok. Koza požrla 140 kron. V vasici Gams na Zg. Štajerskem je obesil v hlevu hlapec suknjo, v kteri je imel listnico s 140 kronami. Koza je prišla do žepa, potegnila listnico ven in jo pričela prežvekovati. Ko je prišel hlapec v hlev, je pač še rešil piazno mošnjo, papirnati denar je pa koza že požrla. Zaprli so I. Podrgeisa in Franca Korenjaka iz Celja, ker sta izvršila 14. marca vlom v zagrebško zastavni e o in odnesla vrednosti do 1800 kron: Našli so pri njih še večino ukradenih stvari. Umrl je v Gradcu 851etni dvorni svetnik A. Urbas, rojen Ljubljančan in znan po Kranjskem izza svojega >lužbovanja pri raznih sodni- jah. V Kržajnščaku pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža se je ponesrečil 31. marca pokrivač Ivan Miklošič od Sv. Bolfenka, padel je is strehe posestnika Jurija Rozman 6 metrov globoko ter se ubil. Star je bil 54 let, zapušča ženo in dve nepreskrbljene heeri. Iz Slov. Bistrice. Kakor ste poročali, je na dvorišču Stigerjevem sredi mesta eksplodiral celi sod (125 kg) smodnika. Ker sme zalagatelj imeti doma le 25 kil, je Stiger odgovoren za to nesrečo. Ako bi se Slovencu kaj tacega pripetilo, bi že sedel v preiskovalnem zaporu. Ni pa slišati, da bi se proti Stigerju sodni jsko postopalo, kar hi se pač moralo zgoditi, ker je padla človeška žrtev. KOROŠKE NOVICE Dvoje samomorov tekom jednega dne v Celovcu. Dne 5. aprila popo-ludne se je obesil obče znani trgovec s šivalnimi in kmetijskimi stroji K. Proš. Tsled pomanjkanja krme je trpela i njegova trgovina in pred par tedni je napovedal konkurz. Predno je prišlo do poravnave, se je am končal. — Dne 5. aprila zjutraj pa je skočila v Lend - kanal 251etna soproga realenega profesorja Nage-Ieja. Šele pred kratkim je porodna,* in ker sta živela v jako srečjem zakona. se domneva, da je samomor izvršili v trenntni blaznosti. HRVATSKE NOVICE. Senzacionelno odkritje? Budimpešta. 5. aprila. "B. N"." piše. da ima Raueh v rokah spise, ki zelo kompromitirajo Prana Košuta radi zveze s srbsko propagando. Ranch se je peljal s temi spisi h kralju. List poziva vlado, naj se izjavi. Mrtvo truplo, ktero so nagli 28. marca na pol golo na Strmski eesti v Zacrebu, so spoznali za bivšega RAZNOTEROSTI Pot ruskega vojnega ministra na Daljni Iztok. Berolin, 6. aprila. Iz Petrograda javljajo, da se odpravi poleti vojni minister general Suho-mlinov na Daljni Iztok, da si na svoje oči ogleda utrdbe v Vladivostoku. Širijo se namreč vznemirjajoče vesti, da se Japonci pripravljajo, da se polaste ozemlja Usuri. Poštna tatvina v Budimpešti. 5. aprila zvečer je zmanjkalo glavnemu blagajniku budimpeštanske pošte 10.000 kron. Natančnejše preiskave so dokazale, da je vzel denar blagajniku višji uradnik Donath, kteri ga je popoldne v njegovem uradu obiskal. Donath je oboe znan igralec in zapravljivec. Pet osob je utonilo v reki Dunajec pri Novem Sandecu. Prepeljati so se hoteli čez silno naraslo reko žendar-merijska stražmeštra Stojka in Ku-backi, 3 kmetje in ena ženska. V silnem valovju se je prekopicnil čoln, ter so razen ženske vsi potonili. Napad v dekliškem vzgojevališču. V. Parboni, sobojevnik Garibaldijev, 1 je prosil predstojnico dekliškega i -vzgajališča v Rimu, da bi smel govoriti z 181etno R. Riccioti. Ko je de- ; klica došla v v vsprejemnico, je pla- J nil Parboni nad njo ter jo s kratkim bodalom usmrtil. VideČ, da je deklica mrtva, je zaklal še samega sebe. J Čin je storil v blazni ideji, da jo njegova pred leti umrla .hčerka nalezla od Riceiote bolezen, kteri je podlegla. Nemška kultura v številkah. V minolem letu so Nemci pobili okna in poškodovali pohištvo na 23 čeških šolah, ktere vzdržuje češka šolska družba v ponemčenih krajih. S to kulturno delavnostjo ne more tekmovati noben divjaški narod kje v centralni Afriki ali kjerkoli na svetu. Dne 29. marca so nekteri apostoli nemške prosvete pobili okna in ok-niea na češki šoli v Mostu na Češkem. Ker so storilce kmalu našli, in ker so to člani "najfinejše" aemške družbe v Mostu, je rastna »bčina hotela Škodo koj drago jutro popraviti. Kavalirji! Z hranilnimi knjižicami obdarovani novorojenci. Od L junija 1907. je v mestu Mons v Belgiji v veljavi sklep, na podlagi kterega dobi vsak v tem mestu rojeni otrok belgijskih starišev takoj po rojstvu hranilno knjižico, glasečo se na jeden frank (približno 1 K), v last. Želi se, da vlagajo nadalje sta riši otroka namenjene zneske na to knjižico. Starši smejo na to knjižico denar tudi vzdi-govati, vendar pa mora pr.otni znesek t. j. 1 frank ostati vedno naložen, dokler otrok živi. Vzgledu me--!a Mnn= je sledilo že 45 belgijskih rtbrin. povsod v zadovoljstvo občanov. Na podlairi teh izkušenj se je nedavno sprožila tudi v zastopu francoskega mesta Marseille misel, da bi mestna občina darovala vsakemu novorojenemu marzeljanu — in takih je vsako leto približno 11 tisoč! — hranilno knjižico v vrednosti 1 frank-a. Mestni zastop je temu predlogu naklonjen in mu najbrže pritrdi. Upa namreč, da bo določba, da mora biti 1 frank vedno naložen, ™edno vzbujala zanimanje in željo vlogo pomnožiti. Varčevanje bi se trebnejšega. f Znano nam je, da so se rojaki drage volje odzvali prošnji uredništva "Glas Naroda" za vdovo Marijo Sladič, kterej so pomagali, tako da je brezskrbi odpotovala v staro dome vino in vsled tega smo uvedeni, da se bodo rojaki v ravno tolikej meri odzvali tej prošnji, to tem bolj, ker je tu nesreča večja in tndi beda izdatnejša. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme in imena darovalcev objavimo v "Glasu Naroda'*. Sarver, Pa. Filip Gulič. Kje je JOŽE BEZEK? Doma je iz Semiea št. 20 na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, kdor mi n znani natančneje o njem, da je živ ali mrtev, dobi $5.00 nagrade. — Joseph Scharabon, 415 W- Michigan St., Duluth, Minn. (21-4—1-5) Za pevce !! V zalogi imamo lepe vezan« Pesmarice Glazbene Matice za štiri moške gia sova V tej pesmarici so priljubljen« slovenske pesmi s sekiricami (reda mi) v partituri za wak pevski sboi kvartet ali oktet. Veljajo $1.00 • po i to vred. 8LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New Tuck, JK. T POZOR ROJAKI! Novoiiaajdeno garaattraa* masti* m plciaste km gelobradce, od katerega *;i tednih, lepi lasje, brki in brada po psi nema zrastejo I frevmatieem ali urgaaji v negah, rekah in krfiu Vam po-polooma odstranim. PStue u*ge, kur je oCesa, brado vice la esebUas Vas v S dneh popolnoma edsimaim, dal to resnica sc iamfil f600. Upralafle t> ~'ri JAKOB VAHCIC, P. 0. Box 69. CLEVELAND, O. Ustanovljeno 1807. Svetovno znani metL Profesor Dr. E. C. COLLINS, Ustanovitelj Collins N. V. Med. Institute. BREZPLAČNO. Pridite in se posvečujte z našimi profesorji v Vašem jetitu, lc»jti nasveti se dajejo brezplačno. t5~Zdravila dobite najčistejša in povsem sveža; razpošiljamo jih po vsem svetu proti povzetju. 300,000 Ozdravljeni!! Ceattt bi ic dalje trpeli? 900.000 ra raznimi bolezni bolnik ljudi, med kterimi je bilo mnogi tacih, Itoje so dragi ■■vadi in zdravniki že ostavili kot neozdravljive je bil* etadraV-IJ eni h po priznanih -profesorjih Colli asovega m ajwilnga zdravilnega zavoda. Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo bolni, n»li njeni profesorji Vas lahko ozdravijo. Prid rte takaj (»M jim pa pišite v Vaiem lastnem Jezika >. in oni Vam k>do odredili najboljša z tira vila, ktera Vam bodo takoj ei tako, da bodete zopet zdravil Ml M K D T ** pover,te zdravja ia la I IV 11 K I nosti neizkušenim zdravnikom! la aa lUUillll dajte se zavesti po OgUsih neodgovornih zdravilnih zavodov! Collinsov N. Y. Medical Institute Je naJstareJU, največji in najbolj prenovljeni; njegovi zdravniški ravnatelji so profesorji, ki se bodo za Vas zavzeli. Ako bolujete za tevmatizmom, nalezljivimi boicsabai, zastrupi j en jem krvi, spuščanjem, boleznijo v všesih, grbi prsih, jetrih in želodcu, na danki, srcu, zaprtju, kaSja, astmi, maternici, križu in peti itd. pridite ali pa ptSte COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET. NEW YORK. URADNE U&E: 10 dop. do 1 pop. S pop. do 5 pop. Ob nedeljah in praznikih: 10 dop. do 1 pop. Ob ponedeljkih in četrtkih Zvečer: 8 do 10 pop. Pošljite 10 c. v znamkah rakar dobite znano knjigo "Pot k zdravju" tiskano v Vaiem jeziku, ktero je spisal dr. E. C. Collins, v kterej je popilino človeško truplo, kako se je obraai ia kako se ozdravi, ako se zboli. Sloven. Or. J. J. rtcOLADE. Dr. J. F. COYLE, Zdravniika Ravnatelja. Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj na Nemškem, Angleškem in Fracoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se ra"3i učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, i jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York. ■ i« ^t* — Vb........ — —m I^H Kje je moj sin MARTIN LIVKt Doma je iz Gorenje vasi, pošta Šmarjeta. Pred 6 leti je šel v A-meriko ter se nastanil v La Salle, 111. Pred tremi leti mi je zadnjic poslal naslov iz Bened, UL Prosim cenj. rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, sem v velikih skrbeh, ker ie tri leta ne vem, kje se nahaja. — Martin Livk, Gorenja vas, pošta Šmarjeta, Kranjsko, Austria. Europe. (21-29—4) Kje je moj brat JOSIP JAMNTKt Doma je iz Vrha, fare Želimlje. Pred enim in pol letom je šel iz Pneblo, Colo., pa ne vem, kam, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen; poročati mu imam iz stare domovine nekaj zelo važnega. — Frank Jam-nik, Box 247, Sumiyside, Utah. (21-24-4) Kje je JAKOB HER V AT f Doma je iz vasi FerbiSje, fare Semič na Dolenjskem. Iz Leadville, Colo., je lansko leto z ženo vred odpotoval v Calumet, Mich. Kdor rojakov vč za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Math. Golob, Box 669, Leadville, Colo. (19-22—4) Za tmUm tajth v uruo nt vnraftf« m pravih 'domačih kos, Ako htčeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na P Martin Oeršiča, | 301-303 E. Northern Ave. Pueblo, Colo Tndi naznanjam, la iic-at-▼ zalogi vsakovrstno »opc meso. namreč: ilobase, rebra, jezik < šunke itd Govorim v vseh sk>v.*a& * j: ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,ias.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo ▼ UJLJBL^JAINI, Kongresni trg It. 15t obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 301 '4 L ' 0 1 o 3 Z -S o 'E >5 ► N o' S" 4 B< ohilm c mat p ^pj-ii m takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ran-nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po naložen denar ee za celo leto preje podvoji nego po 4}iiopras nr »TATI i Podptsaat priporočam ma pat* joti« ngataat v (Zmč, lici svoj dote* wajaai SALO O V. Na ra^»iago Mm tedi kpa fca» Ijišče. Toftm vodno Miti Seop pivo, j ako dobro rasno likerje ter p-Hlij " ke. P izgovori, vstopi, pozdravi ostale in pogleda v kot, kjer jaz ležim. Pri lem vidim, kako nehote seže za pas; toda k sreči je zamogel tedaj samega sebe sevladati, da se tako ni izdal. "Jeli to vaš mrtvec?" vpraša, in pokaže name. "Da." "Dovolite, da mu izkaiem predpisane časti." Ko se hoče meni približati, mu reže prosjak: "Pusti ga v miru. Mrtvaške molitve smo že odredili." "Tola ;"az j*h ?<• r.i- rr. opravil. Pravovernik sem jn tako se moram ravnati po koranovih zapovedih.*' Na to se pribli/a meni, ne da bi era kedo oviral, poklekne kraj mene tako, da okren«- < -talin svoj hrbet in prične navidezno moliti. Nekaj časa M mi zdi, da slišim škripanje njegovih zob. Ker si prav lahko mislim, da gledajo vsi navzoči r.anj in nan e. rrižim še nadalje, toda pri tem šepečem tako, da me za more le on razumeti: "Halef, še H vim." Halef se oddahne, kakor da bi se rešil velikega tovora, ostane še nekaj pri meni. potem ustane ir. reče, ne da bi se oddaljil: "Toda mrtvec je zvezan!" "Se li temu čudiž?" vpraša ga izdelovalec orožja. "Seveda, kajti niti trupla sovražnikov se ne rveže. Mrtvec ne more nikomur več škodovati." "To je pravilno; toda tega smo morali zvezati, kajti, ko ga je napadla bolezen, pričel je divjati, kakor blazen. Skakal je sem in tja in tolkel krog sebe, tsko, da je bilo naše življenje v nevarnosti." "Toda sedaj je mrtev. Čemn ga ne odvežete?" "Na to nismo mislili." "To je onečaščenje mrtveci in njegova duša ne more iti na svoje most t Morda spnada k onim, ki so odstopili?" "Ne." i "Potem mu morate prekrižati roke in okreniti njegovo truplo proti Mekil" "Ali ne veš, da se onežistimo, ako se dotaknemo mrtveeat" "Saj ste že itak onečisteni, ker ste pod isto streho, kakor mrtvi. Mrtveca se vam ni treba dotakniti. Razreiite mu veri In primite ga s komadom blaga. Evo, tu imam robec; naj li to jaz storim mesto vast" "V zelo velikih skrbeh si radi njegove dofet" "Samo radi moje. Pristaš «em Mercfifajevih naukov in počenjam le ono, kar je dolžnost vsakega pravovernika." "Stori, kar t? je drago!" Halef vzame svoj nož, potegne dvakrat in moje noge ter roke so prsate. Potem ovije svojo desnico z robcem, da tako ne pride v neposredno dotiko z doza« nnm mrtvecem, prekriža moje roke in me položi tako, da gledam proti iztoku. Ker sede v tej smeri tudi vsi črtali, mi je sedaj mnogo lažje opazovati ljadi v koči. 4 * Tsko", reče Halef in vrže onečaffien robec na tla. "Sedaj sem za-doroljil svojej duši in tako morem mirno povfiti svojo juiino." Hsto odide k svojemu konju. Ho$e prifao nekaj Šepetati dokler ae m rrss s kruhom in mesom v roki ter prisede k ostalim. "Nimam dosti", reče Halef, "toda rad delim z vami." "Kar sam pojej, kajti mi smo sita", reče Ismilanee. "Lahko nam pa kedo si in po kakem opravku jezdil v Girmirdfino." "Vsa bodete svedeli. Tods vsi goat sem in vsi ste bOi takaj pred Radi tecs moram preje jaz zvedeti, pri krterifc lfudeh sem sprejel lahko NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi za vsa druge v naio stre ko spadajoča posla. S an Francisco, CaL: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: K. B. Derganee, Stockyard, Denver. Pueblo, Colo.: Petar Culig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud man. Chicago, HI.: Mohor Mladii-Depue, HL: Dan. Badovinae. La Sale, HI.: Mat. Komp. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare. Waukegan, 111.: Frank Petkoviek. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolico: Marko Badovinae. South Range, Mich.: John Bohorič. Chisholm, Minn.: K Zgone. Ely, Minn.: Ivan Gouie. Eveleth, Minn.: Jurij Kotne. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovsčii in Ivan Rabija. St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceiarek. Little Falls, N. T.: Frank Gre-gorka. Wes Seneca, N. Y.: Jovan Miliš. Cleveland, O.: Frank Sakser Co. William Sitar in Mat. Pečjak Cleveland, O.: Nacek Spigelski. ^ ! Oregon City, Or.: M. Justin. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. 28 aprila Conemaogh, Pa.: Ivan Psjk. ' § maja . Canonsburg, Pa:. Geo. M. Schults. maja ' 19 maja KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki od plujejo i* NEW YORKA: V HAVML (francoska proga) 22 aprila .............. La Savoi« 29 aprila ............ La Toarain« 6 maja .............. La Lorrain« 13 maja ..............La Proven©« 20 maja *.............. La Savoi« 27 maja ............. La Touiaan« 3 junija ..............La Lorrain« 10 janija ............La Provene« 17 junija .............. La Savoi« 24 junija ...... ..... La Lorrain« V BREMEN, (savvoaamiki Lloyd.) 27......Kaiser Wilbelm der Gross* (lambarc Am. Ltaa.) 24 aprila Kaiseria Augusta Vietorij 29 sprite ............ DsateeUan« 13 marca............. Philadelphia ▼ SOUTHAMPTON. (Amsricaa Una.) 24 aprila .............. New Yert 1 maja .................St. Laaii 8 maja .............. PUUdaiphi. (1 Adriatic Majeafr Claridge, Pa.: Anton Jerrina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Heilwood, Pa. in okolieo: Alojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Pittsburg, Pa.: Igsae Podvasnik. Steel ton, Pa.: Marko Kofalt ia Jcsip A. Pribernik. Willoek, Pa.: Frm Seme. Wemt Jordan, Utah: An to A Pai Hi Black Diamond, Washer Gr. Po-renta. Benvr.md, W. Va.: R Hoffman. Thomas. W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Rock Springs, Wyo.: Louis Pire in A. Justin. Vsi naši zastopniki so z nami be dalje časa v poslovni zveri, vsled česar jih rojakom naj topleje priporočamo. 28 maja Teuteai* Adristfj ▼ ROTTERDAM. Holland Amer. Idas) 27 aprila Ryxkdsjs HARMONIKE bodisi kakorSaekoJi vrste itacinjcn u popravljam po na|aii|ih cenah, a dal« tip«fa» te aaacsl]ive. V popravo aa aasljivo vsakdo pošlje, ker sem te aac 16 lot taka) v tem poal« ia aeda| v m jam laataem doma. V popravsk vss aim kvaajskc kakor vss drugs harmo-aikc te rotaaam po delo kakortae kde sahtsva krm nadaliaik sarašan). JOHN: WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. ClmU»d, O. uompagme smaie TraosanaDiiau (Francoska parobrodna družba^ "Pri dobrih prijateljih; o tem d lahko prepričan, ker nas nai po kopti." "O tem niti ae dvomim, kajti to bi ne bilo dobro z HSftTU CfiTA 00 HAVOE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA KI UVBL^^v Poitnl parniki io:] —- Proreace** na dva vijaka.................14,900 too, 90,000 ac t ? 4La Savoie** 1>t w ^ ..................l£000 „ 25,00© "La Lorraine" % ^ K ..... .............12,600 ,E 25,00C «La Touraine" , „ w ..................10,000 „ 12,000 'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,0M "LaGasgogne"................................ 8,000 9,006 Glama Agencija: 19 STATE STREET, NEW YOHt corner Pearl Street, Cheiebrottgh Building, faraiki adplajejo od sedaj naprej vedno ab četrtkih ofc jft. ic ienelndne k prUtaniSča it. 42 Kortk Biver, ob Morton Su H. 15 •LA KAVOZI U. apsiia lMt La Bretegns 97. La Bretagne X. aprila 1000. *LA LOKftAIMX S. UL LOKEAim fl. BM^a 1M *LA PROVENCE If. •LA PSOTDCS 11. m^a INt *LA &AVOIX 17. •LA 8AYOIB M. W* *LA LORRAINE 34. POIBVl PLOVITBA. Lepi parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje is New Torka 4. | JfwmfitA & CTMit sumiti ^t n^ iffip-, QIA«. W9 KozmlnskL Daaborn St^. frhd^i^u lb ^ _ ft ' »H at* Inafti vaeh _ v kim priiadfi v svoj "prifao", vam m^jemo, da aa aas, proti odpošljemo aa priategno in skrbi ne bodote imoK! Da na bode oja, vas prosimo, da svojo vojaiko Vajliieo dete, kedaj isHte sadostiti svoji vo- ] jsUri dolžnosti Vse drugo js aais stvar. Slovsnic PubUsking Oompany, 82 Cortlandt 8t., New York, N. T SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! ijpova zdm*iM dodaj smo prfpršvfjesT vsakovrstna naročila točno tenfcjrti- A- ko ka&jas, ako si prtihlajeii, ako nnaa kake vrste katar, a-ko trpiš na ka- m s. Imm. drugi bolez- ni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Naredila ia ceaik Ka.jp.vik adraTU", ktero dobLš zastonj ako d opožlješ postno * nam ko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od nep»-cenljive vrednosti, pravi blapoelev za sve trpeče človeštvo in ni kaka Blepariia, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naalov: AL. AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. ■ž) •5 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CL.AIR AVE. IV. E., New York, N Y CLEVELAND, O. i KAN Iv S 1 KJ. HvsfrfjsKi denar kupujemo in prodajsmt pc dnevnem kurzu. Ako potuje? v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaŠ in lcupi£ Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Iinail iz stare domovine kaj denanev sem dobiti, piši svojcem ds vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamt Oko si namenjen ženo, otroke, ali pa »oioe nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuješ človekat kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanetljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voinie Jisl ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduČ4 mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako da nimajo nobenih zaprek. Na naselniŠkem uradu (EUi* lsi*nd> služimo jim vedno v naj bolj So pomoč. le prezreti! Imateli v staro domovino komu JU ko pooblastilo poslati, obrnite se os nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žeb kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih 2borovk (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitnosti ko se domu vrne. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z do^nm. brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere *edneg» izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo naste voin "Kretanje parnikov" in naj nam posije $5 are, u-r obiednem naznani ime parnika it »aD odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, ila ^ niit en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav: kiiaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat^in vse potrebno ukrene za prtljage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. kdo dospe v New York, ne da bi nam natnanil svojega psihoda, nam lahko iz postaje telefonira p-j številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega Človeka po Vas. I e na ta način se je rojak »m. nezm -žnrm angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter tv potrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo vaino za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obi'.o slepanev « ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarie, ker zagotox veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še p** dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vainc ««• koristno. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. u nama poŠiljatev po nas poslana pride v stari kia * do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k poštni hranilnica. Nikdar se še ni čnlb, da bi denarji ne prišli na doiočeno mesto, kar se dandanes t^of krat ču;e od drngih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesT.ve hranilnice došo-jilnice po 4 in 4)2 odstotkov obresti. Vsak ulužnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obre»r od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila ua nje. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: "U milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 8 OO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var nost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH Nai zaupaik v Združenih državah je ie več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair Ave. N. E„ CLEVELAND, O.