P 2 O 2 9	^ ^

Krepki stiski rok in premnoge topi. 'oesedo izgovorjene ob proslavljajočem se starem in prihajajočem Novem letu
so pred nami ......Srečno novo .......! si bomo zaželeli,
se za par dni iztrgali iz delovnega /k:!ja, od naših sodelavcev in v krogu sv jih domačih, azirema prijateljev, pričakovali prijetne trenutke, ko b. ura odbila polnoč, naznanjajoč, do je leta 1965 konec.
Še nekaj dni po praznikih si bomo im-1:'. ob ponovnih srečanjih s sodelavci mnogo za povedati o prijetnih doživetjih na zadnji d o n starega in prvi dar. novega leta. Kajti čas hiti in nestrpnost se stopnjuje z njim. Toda vsakdo med nami sc ob vsem tem prehitro pr -živetim časorn zaveda, da nas čakajo v novem letu mnogo nov: delovne naloge, obveznosti in pripravljeni načrti, ki jih bomo mor li samozavestno izpolniti. Sreča, ki si j* zaželimo ta dan drug drugemu, se uresničuje le z vztrajnim in vestnim delom.
Srečno in uspehov polno Nevo leto Vam želijo
.•DELAVSKI SVIT IN UPRAVNI CDBCR OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS 31NDlKALNA PC DRUŽNICA :.'.LADINSKA ORGANI ZACI JA
7 zadnjem basu	razpravljamo o n &rlc: n ciničnem izkori-
ščanju surovin in stre jev, o pomanjkljivi organizaciji dela; premalo pozornosti pa posvečamo el vsem j m pomanjkljivostim v zvezi z odnos-' elanov kolektiva, do izpolnjevanja svojih delovnih ".olžnosti y do skiipre ime vin o, do varnostinih predpisov, ir, medseb :jp. h o-ir osov,
Ne moremo &i zamisli ti lohrc opravi jrn j:-, kakršnekoli dejavnosti, če se tisti, ki jjh opravlja, no ravna po določenih načrtih, pravilih in podobno, le v t.kbni luči lahko razpravljamo o vprašanjih dosoipline, kc t celote, oziroma rešujemo pc-s- -.u- src primere. Prvi pogoj s a ustvarjanje "boljše delovne discipline e do^ri in vsklajr-;i medsebojni odnosi, kateri bi morali biti dosledni, vendar pri ljudeh, ki so dovolj sam©vzgojeni, zurer skrajno sredstvo, ko smo vse ostale pogoje temelji.to preučili* i raziskovanji v mnogih delovnih kolektivih so n :-t ovili , da ni odvisno zz dovolj s tv o zaposlenih le od višine pur jemknv, ampak v vrvi. vrsti od dobrega cv-lovnega vzdušja ir. pravilne organizacij: drle .
Se pa ugc+av' jamo, io se po je /ljajc med rctalimi tudi številni neopravičeni i/ost :.nki o dela, če z lastnim malomarnim odnosom do delovn^- i ir<-x- »•' •=■> a povečuj. škart, če ugotavljamo ob analiz u ..vzg.-	• š"u pr: zir : je varnostnih pred-
pisov pri delu, os nam v n ■ o;:, o, : s pomočjo revno izmišljenih zvijač dnt-.-faF.o prodajalki iz j.člnice stekleničke ali jedilni pribor... . .n k'lvk p c-5 bril: stvari bi še lahke našteli; potem se maramo skupne zamisliti v resnost tako mn -gostranske problematike„
Vprašanja in urejanje delovne mornle in discipline so torej vprašanja nas vseh, zato jih poskusajr;o reševati človeško in v prvi vrsti vzgojn . Vsak zase hi se mor 1 vedno znova vprašati: Kdo med nami zeli neiskrenost, u'obzirnost, površnost?
Zadnje čase st' z o ge fc ovc slišali n 'ih gospodarskih ukrepih, ki ji; jr troha uveljavit;., Č hočemo, da so n sira zve j ne ho ustavil ali cole nezad. . If ar si kje slišimo črnoglede n.-p / 'di ze prihodnost, i'r pa lahk' ugotavljamo, v naspr t ju s podr'onimi ugrt i. jv; mi , dejstvo, ds se je stanje v m:sečih avgustu, sephdoru in oktobru, bistveno popravil',, v primerjavi s skoraj popolno stagnacije na tržišču pred reformo. Prodaje j biIr. za cca 60.000.-din mesečno vaja od proizvodnje t s; pravi, zaloge nastale pred reformo sc c a zmanjševal a. 'Tormalnc so zniža pr da ja vsako let; v mesecu decembru, k-r urg vci noč'jo z • 1 . preko inventur , lotos pr. je prisl; d ponovne stagnacij že meseca n -r ' . Polog, navedene g; jo ust vil tudi izvoz d- Ino or d in čudi po reformi, h Ini vzrok vsemu j seveda n? d s d stopn j-, kv-litet'. dvi deveta o lahko, se bo odprla r j- delno koncem :. • o c , v celoti pa ril v I. četrti tju rihodnjogp leta.
Normalne situ c;.'.j? n,T tržišču v prih kj-n lotu se ne- moremo pričakev ti, zor di v-" lilcih z:' . e; ir: ' ' počit" t proiz ■ vsjslfcev ter b tn ■ z m or. jr.u e lup." li potrošnikov. Ker moramo ob vsem t m rvuu :i n^ t- , h ponudb-' mnogo večjo od povgr ' 'Vanja, j' naša k-.u’ e. ■ l'na moč odvisna brezhibne kv li t te. Vi. clcsed-nji e ljubki plode kval it t nrih izdelk v rr rokuje jo j 1 r '	'v^citi t'mu v r ••
san ju vrč pozoru :> ti. Niso redki slu.' 1, ko srečujemo --.r:'.--
jatelje ian znance, ki nas zasipajo z najrazličnejšimi vpr a .. nji. gl e d c I:v a lil c n e :; s 3 i h i s ■ 1 a 1 k v, nji h n r lave in podobno. liarsikdo med njimi nss gr j., kr je pričakoval boljšo kvaliteto, kot pa jo lahko nudim; mi. Zadnjim se pri družuje še določeno število reklamacij. Z.,kaj? Potrudimo se da bomo kljub ob jaktivnim težavam, pazili budi na tiste pomanjkljivosti, ki so odvisne od nas samih in tako poskušali zadovoljiti zahtevam, ki nam jih postavlja kupec na domačem in inozemskem tržišču.
Pregled gi banjr pr izv c dnje in proda j	r:formi je raz-
vidna iz sledečih podatkov:
Mesec	P r i z v c d j j a v t. m.	Prodaja v
Julij	444.217,2	84.377.-
Avgust	350.577.-	410.549,1
September	472.3o9,5	637.196,6
Oktober	57o.o46,5	632.867,2
November	5o6.367,9	312.837,7
S kup a	j	2,343.318,1	2,077.827,6
Ob priče tku nn': 1-vne.cn. 1' cp 1965. J ' 1 ':htiv št 1 85o ljudi, ki so pri p dali pe bim ekonomskim notam. S prič t : poslovne g.~ 1 ta ■ jo pričel' ura dn : v “iti novo e V: on c ms k: enota ' cplusm iti nic ’ , ki " j iz." /	J.-' iz ckonsmnke
en o be tim Ir i c ■; i.. • 1. : o - :■ d' ’ 1 e k o 1 j u 'l. ' i c , k o' im ti In i c barvarn^ in "turo.
Ir-.m rjav- zr:..č on strm-ja. zaposlenih posameznih ekonomskih enotah s stanjem "b zm.č-tku !L t in ob koncu novembra n s m tor 1 zi cOkno ena jstraos- er obdobje 1965 da j e- n a s 1 e d n j o et!o:
Ekonomsk- enot? Stenje
1
EE predilnica 316 ES tkalnica 326 EE oplemenitilnica 37 EE pomožni obrati 55 EE uprava 116
Prihodi	d h >di	S tan je
v 1965.	v 1965.	3o.ll.65.
43	49	311
64	52	343
5	2	41
8	12	52
lo	17	lol
Opomba:	Pristavek prihodov in odštevek odhodov od
stanja zaposlenih j . 1. 1965. po posameznih
ekonomskih enotah ne daje 5tevile zaposlenih
na dan 3o. 11. 1965., ker niso med prihode
oz odhode upoštevani tudi pr h vli ljudi iz
ekonomsko enote v ekonomsko noto.
Iz gornjega obrazca je razvidno, de je našlo v Tekstilni tovsrni Ajdovščine svojo zaposlit .v 13o novih delavcev; z delom v tovarni pe je zaključilo 132 delavcev,
C e začetnemu stanju zaposlenih, ki je znašalo skupno 85c ljudi, prištejemo 13c prihodov in odštejemo 132 odhodov, dobimo stanje z-p .slanih 3o. 11. 1965. ki znaša 848.
Primerjave gibanj? zaposlenih v letu IS65. z lotom 1964. pa nam pove:
Začetno stanje
Prihodi	Odhodi	Končno stanje
1964	319
1965	85o
178
13o
147	85o zaposlenih
132	848 zaposlenih
Predhodna pr L mor j-:, v?, nam ne daje prave oliko, ker so podatki v letu 1964 bazirani na vseh 12 mesec v-v leta, medtem kc so podatki za leto 1965 vneseni le za 11 m s ecev leta.'
Kljub temu pa lahko zaključimo, ds jo iz primerjave gibanja zaposlenih v 1' tu 1965 z i c tora 1964 m p-č o zasledi ti neko tendenco ust 'Litve delovne pile, kc imamo praktično skoraj isto število prib .dov kot odhodov.. Predvideva se, ds se bo število odhodov nekoliko povclll, le v t- k.očem mesecu, to jev meseču d e c ombru ? 9 6 5 -
S pr t j emi n o vi h d .1 - ve e v
Kadrovske slu ib c. je skrbela, da je s žirom na vsakomesečne odhode iz podjetja in na podlogi dostov- jenih potreb .po novih delavcih iz posameznih ekonomskih ene tj pravočasno preskrbovala nove delavce. Proskrbovan je se je odvijalo v povezavi z zavodom za zaposlovanje.
Kred sprejemom ne. delo, s.o bili reflektor.ti za zaposlitev na razgovoru, na. podlagi katerega jo bil? zbrani določena skupina Ijidi. ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja usmerjeni na uv.jolni seminar.
Hok poskusnega dela. troja za nekvalif. ?r'?.avce 3o dni, za
polkvalifi ciran 2 45 in za kveli fi-jiraus 6: dni,
V prvih mesecih leta jc bilo 3c nekoliko teze najti manjkajočo delovni silo. Že v mesecu dprllu o o se je pojavil nov problem, ki g' podle tj e rnj ni poznalo. Zaradi pomanjkanja surovin je bilo t.. oba odpustiti skupino ljudi, ki so bili že sprejeti na poskusno delo.
Kadrovsko socialna služba ja morala upoštevati, da potrebuj? delevco z e triizmensko delo, -z-.to Je bilo treba odklanjati petnajst in šoatnajatle tnc v•rudnike. Mod letom pa Je prišlo do primera ko je bile opet na razpolago le delovna sila s še neizpolnjenimi starostnimi pogoji.
Odhodi iz podjetja
V enajstmesošn. m obdobju leto. 1965 j ' bilo 132 izstopov iz podjetje. Prim' r jev< z letom 1964, z pot pokaže tendenc, padanja, Soprav j ? ri5okov?ti, d~ b t vilo izstopov z ozirom na vložen' odpovedi v mesecu d'c inbru še nekoliko pdrastlo. Kljub temu pa j? prikazano znižlnjo za 15 ljudi , kor tudi pozitivno vpliva no ustv rjan je proizvodnih rezultatov. Del :vne izkušnjo starejših '••'lavo e v se namreč nikakor ne dajo primerjati s še tako 'v•otnim delom novincev.
Če si nat-čno oglodamo vzroke, prekini tov .delovnega razmerja, p-tem vidim-, d' so ti vzroki dok:.j tevilni in različni. V dosedanji praksi je podjetje rzpr vljalo predvsem o odpovedih, ki jih podajo delavci, z ..zir m ne. lastno potrebo. V tekoč'm l-tu je prišlo tudi d-? spdmih primerov, kc delavcem dalo odp/ved podjetje.
Če analiziramo vzroke, zaradi katerih j. podjetje odpovedalo delo delavcem, pot o ra ugotovim.’ , d ti del e vej. niso dosegali zad-v Ijivih delovnih uspehov. 1 r"di slabe kvalitete dela in nizkogr doseganja norm ,	■ bili tudi pre-
meščeni iz višjih na nižja delovna mest-. V največ primerih pa tudi to ni pomagalo. Kor ni bilo m.ppčo pričakovati, d? bi izboljšali sv j odnos do lol"', jim c hi la vročena redi:, odpoved.
Za razliko od prejšnjih 1: t , smo v 1 ko ;ijom letu zabeležili več primerov izključitve delavcev iz delovne skupnosti, zaradi krčitve delovne discipline.
elan j s e število c l.--.vcav je v It. tu 1365 d"'čakal c svojo pokojnine;; nekaj c,©.sivcev pa je bilo z ozir-d na okvare, ki so jih utrpeli pri večletnem opravi j m: ju svoje g;- dela, prem nih na drugo ustreznejše delo ali pa jim' j: bila urejena prekvalifikacijo ra drugo primarno dvl.vr mesto v podjetju ali izven njega.
Določeno število e lave e v je odelo v 1 • i Ir. jem letu na odslužen je kadi.v ek;: ga reka ,
Najpogostejši vzrok pr--: lin;, tv e Ir lovne g:, razmerja pa je samovoljna, zapustitev de] a. Jjo talim' prekinitve delovnega razmerja prihaja zlesti zato, ker delavci ne upoštevajo predpisanih odpovednih rokov, Odpoved vložijo šele takrat, ko je zadeva z e žaro nujna in ko ni meggo': več pravilno ukrepati. Tako s ■ zgodi, da kljub navedbi utemeljenih razlogov ni mogoče primera zadovoljivo r®oiti za delavca in podjetje,
Razlogi , zaradi krrmih prihaja do nav od/: n e Problematike so zlasti:
-	p.rokar
-	selitev v drug kroj,
-	neurejene o •; r a k: v r. r s t v o,
-	bolezen atr-rš v. : j -'a par: lli n- ;r..,
-	ko veruh odpev: verstvo otr.ka,
-	potov a n j e v j. n < z m s tv o .
Knogo manj pr o bi: mov bi bil /, '6 n bi d 1.. /oi upoštevali predpisane odi uvodne roke.
Prav neurejene družinska razmere pa sr- v pgatj.vna okoliščina, ki zahteva prekinitev dol evra. g- razmer j.; za zaposleno d o lav k c
mater. V največ primerih mora delavka po končanem delu v tovarni, opraviti če vse delo doma. Tako prihaja do preobremenjenosti, dokler končno - čeprav nerada - pristane na prigovarjanje moža oz. domačih, da vloži odpoved. Tako mora delavka prekniti delovno razmerje po večletnem delu v podjetju, ko je postala kvalitetna delavka in ko si je nabrala največ delovnih izkušenj.
Po polovici leta opažamo meseo za mesecem manjšanje izstopov iz podjetja? Zaslediti je tendenc ustalitve delovne sile. Odpovedi vlagajo delavci le v n£nih primerih, ko družinskih ali osebnih zadev res ni mogoče rešiti na drugačen način. Sicer pa vsakdo skuša obdržati svoje delovno mesto, zavedajoč se, da že nekaj mesecev v vsej občini ni nobenega podjetja, ki bi sprejemalo novo delavce. Tako je prišlo dc drugačnih, lahko bi rekli težjih pogojev zaposlovanja kot v preteklih letih.