Frančišek Gregorač. In zdaj še Ti! Učitelj nima sreže! Neutrudna smrtna kosa zahteva skoro neprestano žrtev za žrtvijo izmed vrst slovenskega učiteljstva. Neizprosna bela žena pobira v zad- njih letih zlasti može, stoječe v najlepši človeški dobi in — kar je najhuje — može, ki bi s svojimi Iepimi duševnimi močmi lahko še toliko koristili mladini, občini, domovini. Liki s pomladanskega drevesa cvet, ki mu izpodje pecelj škodljivec, pade iz učiteljskih vrst zdaj ta, zdaj oni, ki bi rodil še krasne sadove v odmerjenem mu delokrogu. Med slednje smemo z vso pravico prištevati tudi Tebe, prerano umrli tovariš Gregorač. Saj smo v Tebi izgubili pravega, vnetega, za napredek gorečega šoluika. Bilsi povsod in vsekdar — če zadržan, vsaj v duhu — kadarkoli in kjerkoli se je šlo za povzdigo šolstva, ugled stanu ali za celokupne interese slovenskega učiteljstva. Saj smo s Teboj izgubili o d k r i t o sr&nega prijatelja, čigar mišljenje in govorjenje je bilo jasno kot beli dan. Ear si imel v srcu, to si imel na jeziku. če je komu bila tuja, bila je tuja Tebi hinavš-ina, zabrbtnost. Saj si pri zborovanjib našega učiteljskega društra, katerega vrli predseduik si bil več let, zaradi ljubeznivosti, gladko tekoče besede, zaradi svoje dobrodušnosti in naravnpga humorja bilogrevajoče solnce, kije poživljalo debate in tudi blagodejno vplivalo na tovariška srca; zakaj pušice dovtipnosti, ki brez njih nisi bil nikoli, niso nikdar ranile, nego le zadele in spravile v prijetno vibriranje živce, ki je v njih sol življenja: smeb. Temni oblaki 5mernosti, nejevolje niso nikoli zastirali Tvojega vedrega lica in — kar je še lepše, kjer si jih videl, si jih znal pregnati. Dolgčas in Ti — huda sovražnika! Ves čas svojega učiteljskega službovanja nisi niti od enega zborovauja izostal. Ce se je bilo treba peljati 4 ure (iz Metlike na Vinico ob odkritju spominske plošče Tomšiču), naj je lila ploha ali bilo suho vreme, za Te ni bilo zadržka. Le polovica slov. u.iteljstva naj bi Te posnemala v zavednosti in v p r e pričanju, da levzdruženem j avnemdelovanjuleži našamočin naša boljša bodočnost — Bvremena naša kmalu nam bi se zjasnuV. .Zmerom vesel, vesel", si kaj rad in to prav dobro zabaval Tsako družbo tudi s svojim Iepim glasom, junaškim I. tenorjem. Zlasti v prejšnjih letih, dokler Te ni nadlegovala bolezen v grlu. Toda vsaka reč o svojem času. ,, .-,_. il^akor si bil v družbi vdan neki, rekel Ibi trenutni brezskrbnosti, tako si bil v š o 1 i neumorno delaven vrtnar, neprestano vsajajoč lepe nauke v nežna srca mladine. Mladini v blagor si posvetil vse svoje moči; njo si ljubil, poučeval, svaril, oporainjal in kazal pota poštenosti, pravičnosti, odkritosti, ki ji je po njib boditi, da bo kdaj prida državIjan in koristen ud človeške družbe. Jasneje nego priznalni dekreti, ki si jih dobil od šol. oblasti, je pokazala na dan pogreba šol. mladina sama, kako izvrsten učitelj in vzgojevalec si bil. Ni še nagrobni govornik nadučitelj Št. T o m š i . , govoril morda pet minut, že je jela ihteti na glas ter tako dajala duška bridkim čutilom nad izgubo ljubljenega nadučitelja. Velika je umetnost, pridobiti si srca mladine. In s to umetnostjo si se smel ponašati Ti. V dno srca segajoče pretresljive besede govornikove so pa učinkovale tudi na drug? udeležnike z neodoljivo silo, da ni ostalo skoro nobeno oko suho. Solze so rosile oko nadzornikovo in so močile lica Tvojih, po Tebi iskreno žalujočih tovarišev. Solze so se svetile v očeh prisotnih ribniških in sodražkih veljakov-naprednjakov, ki so v impozantnem številu izkazali zadnjo čast, in solze so zalivale oči dolenjevaških mož in žena, videčib globoko bol svojih otročičev. • Slednje pa je objela žalost tudi zato, ker so v Tebi, predragi pokojnik, izgubili d e 1 a vnega moža tudi na gospodarskem p o 1 j u. Po avojera značaju enak rdeči vrtnici, razširjajoči prijeten vonj okolo aebe, si le-te cvetice pridno gojil na šolskem vrtu in jib lepo število pocepil tudi po gredah sosed in sosedov. Marsikatera izmed njib bo svoje lastnike še v poznib letib spominjala na postrežljivega in domačinom vednonauslugo pripravljenega nadučitelja. Takisto je drevesnica kmet. podružnice v Dolenji vasi, broječa mnogo stotin dreves, skoro izkljuSno le Troje delo. ŽivljenjeniTibilo praznik. Predragi tovariš! Sree nam je krvavelo, ko smo zapuščali Tvoj novi dom nevzdramnpga spanja; ko smo se za vedno morali ločiti od tako milega prijatelja in samosvestnega učitelja; ko smo morali mialiti, da so za vedno onemela usta, ki so nas tolikokrat razveseljevala! Bridka žalost nam je sekala rane, ko smo čuli globoke vzdihe Tebe iskreno ljubeče soproge, ki Ti jp bila 14 let zvesta družica in izvrstna gospodinja, in ko smo videli dve zapuščeni airoti — dečka in deklico — ki si jima vdahnil življenje Ti; siroti, ki ae še ne zavedata dobro, kakega pomena je zlato ime: oče! Toda zaman je vae žalovanje. -Ear se rodi, vse enkrat za smrt zori." Ob odprti Tvoji gomili smo imeli dvojno tolažilno zavest: Živel n i s i zaman. Delo in trud je bilo Tvoje g e s 1 o. Nauki, ki 80 po Tebi v 14Ietnem 8lužbovanju v Metliki in v 81etnem v Dolenji vaai bili zasajeni v srea mladine, bodo gotovo poganjali lepe kali, da spomin na Te ne izgine kmalu. Druga naša tolažba pa je, ker so Ti ponebale bridke toge, bolečine, duhomorni trop skrbi, katprih Ti aicer nisi javno kazal, a si jih vendar globoko občutil saj si jih nam najožjim prijateljem časih odkrival, in katere toge in bolesti so posebno v veliki meri prisojene stanu, ki si mu pripadal Ti. Ponehal sibititrpin. Eonec življenja — začetek miru. Večni pokoj plemeniti Tvoji duši! Eakor je bilo že v zadnji številki objav* ljeno, je umrl pokojnik v nedeljo, 8 t. m. ob 5. uri zjutraj, ob katerem času je Mnel navado vstajati, se je še pohvalil, rekoč: .Danes sem pa izvrstno spal". A že par trenutkov nato se je po kratkih in silno žalostnib vzdihljajih: _Oči me bole ... nos me boli ... to ne bo dobro . .. slabo . . . alabo!" zgrudil ter v kakih 10 minutah na to izdihnil, maziljen a posledDjim oljem. ,,Eaj je življenje? Eaplja na veji. Veter potegne in kaplje ni", govori Stritar. Da bo mrtvoudu podlegel, je rajnki že naprej slutil. Zakaj bil je jako polnokrven, o .emer je pričala rdeča barva lic, in tudi oče njegov, ki je bil menda rudar v Idriji, je bil žrtev te bolezni. (0 svojih rodovinskih odnošajih v rojstni hiši rajni tovariš ni hotel nikdar ničesar oraeniti.) Še ob Primožičevetn pogrebu pred ravno 3 meseci je rekel: ,,Prvi za njira pridem jaz!" Veličastni izprevod, kakršnpga Dolenja vas rnorda še ni videla, je pričal, kako priljubljen je bil blagi pokojnik v vseh slojih prebivalstva; pa tudi pokazal. kakšen ugled uživa naš stan tam, kjer so njegovi zastopniki pravi možje na pravera mestu. Zaatopana je bila sodnija in davkarija in notarijat, prihiteli so obrtniki in trgovci od blizu in daleč, in bila je navzoča nepregledna množica domačinov. Da ao bile tudi skoro vse aosedne šole (Eibnica, Sodražica, Vel. Lašče, Dobrepolje, Eob, Turjak, Poljanp, Struge) polnoštevilno zastopane, ni treba še posebej poudarjati. In to vkljub silno neugodnpmu vremenu. Ca8t in iskrena hvala vsera. Med obilimi venci, ki so jih nosili pokojnikovi učenci, je bil tudi oni učiteljskega društva, krajnpga šolskega sveta, učiteljstva v Bibnici itd. Da mu je učitejski zbor, pomnožen s priznanimi pevci iz Eibnice, pod vodstvom vrlega tovariša Zupančiča kraano zapel tri žalostinke, je bilo omenjeno že v zadnji Stevilki -Učit. Tov.". Osobito pohvalo zasluži tov. T o m š i 6. Vkljub temu, da ima zaradi bolezni v grlu celoletni dopust, je drage volje iz tovariške pietete prevzel nagrobni govor ter svojo nalogo izborno rešil. Njegov govor, ki je napravil globok vtisk, priobčimo prihodnjič. Pri akupnem kosilu se je pokojnika kot naprednega učitelja, kot prijatelja in predaednika učit. društva, v daljšem govoru apominjal že podpredsednik učiteljskega društva, nadučitelj F. Štefančič, da je tako u.iteljstvo po svojih skromnih močeh v polni meri atorilo kolegialno dolžnost napram vzor-kolegu F r. Gregoraču. Cast njegovemu i rn e n u , slava njegovemu spominu! —f—