Št. 18.
V Trstu, sabota 22. septembra 1877.
Tečaj II.
„V AiUaotti je moč*.
»Edinost* ithiju vsako drugo in četrto kibotii vsakega m«»«r» 1» velja ta Trat »se leto gl. 2 kr.— cnaaj Trstu po po^tl vse leto . 2 B 40 „	. polu leta , 1 , 20
„ „ , ćetrt . ■ —• 70 Za oznanila, kakor tudi za »poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrate:
8 kr. če se tlaka t krat 7 • • ■ * 2 krat 6 . . • » 3 krat Za v«Če erke po prostoru.
Posametne številke se dobivajo po 7 kr. t tabakarnah v Trnu pri poŠti, pod obokom tik Kalistrova hiše, na Belvederii pri g. Bartol inu, V okolici: Na Op.'inali v loteriji, na Prošeku pri g. (lorjupu. v Hnr« koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Pr. Sancin M. Ma^dnlt-m 1.%, J. ,Te/u.
Naročnina in vsa [>i<mn naj se pošiljajo uredništvu v Trstu.
Vabilo na naročbo.
Z prihodnjim mesecem stopi naš list v zadnjo četrt leta, vabimo vse one čestite naročnike, ktcri še niso naročnine plačali, naj to brzo poravnajo, kajti mi ne moremo zraven vsega trudnega dela Še materijalne škode trpeti. Nckteri so še za vse leto dolžni; ker se vedno nadejamo, da bodo plačali« zato jih tudi ne nadlegujemo. Naš list, kteri nam je v Trsta tako potreben, kakor ribi voda, lahko bi bil tednik, ali naši premož-neji domorodci se malo menijo za list, kteri moramo imeti, ako hočemo napredovati in si obdržati važno položje na slovanskej Adri-ji. Treba je, da vzajemno delamo, zatoraj pa je treba tudi nas tržaške Slovence podpirati, ker imamo različno položje od drugih sosedov mile Slovenije. Tu nas tlači la-honstvo, renegatstvo in korupcija. Mi teško ledino orjemo, ktera obilo sadu obrodi, ako jo dobro obdelamo.
SLOVANSKI KOLEDAR.
Vsaka stvar mora biti v svojem času izvršena, vsak se ravna po ugodnosti, da mu služijo pripomočki v dosego namena in pregovor pravi: „Železo se kuje, kadar je vroče*. Za svoj dobiček pregledava kmet pratiko, da pogodi, kedaj izroči zemlji plodno seme, da mu stotero obrodi. Pred nami leži štiristoletni koledar, v njem nahajamo polo za polo zlo naroda, sužnost, klanje, požiganje in rop. Hudo so začrtane nekatere letnice, številke nam kri v glavo silijo, ker se skoraj ne more preračuniti ogromnih žrtev uropanih svobode. Posamezne točke vabijo zaroto narodnjaku na ustnice, roka krčevito potiplje znamenje skelečih ran, kte-re je ptuj jarem povzročil štiristoletnega robstva, krvavi dnevi so zaznamovani z ru-dečimi črkami leta in leta do današnjega dne. Žalostno stanje, razkosani narod je brez pomoči, brez podpore ginol in gnojil sovra-gu z lastnim životom rodovitno zemljo. Kedaj pride ugoden čas ? zdihovali so naši pra-dedi ? bode le to na veke traja'o ? Prebiraj-mo dalje strani slovanskega koledarja, ah ! daleč je še, vzklikne tesnoprsni starec, jaz ne učakam ugodnega časa, ko bode moč zlomljena so vragu; prokleta nesloga, ti si
Slovanstva prokletstvo; srečni časi, ko bodo naši potomci vživali sad zaželjene svobode. Ne dvomi Slovan; zdaj je čas, v nesreči se prijatelj spozna, pravi pregovor; spoznajmo tudi mi, da smo slovanski rod, da smo vsi otroci ene matere, ene matere krvi. Združimo se mala slovanska plemena, naslonimo se na močnejša, podpiraj mo male oddelke velike družine; zdaj je ugodni čas, ne zamudimo ga.
Slovenci smo ostali zadnja in prva straža proti grmanstvu, na okopih stojimo, malo nas je, pa smo jaki, ne damo se upo-gniti, niti preslepariti ptnjcem, spoštujemo svetinje naših očetev, do tukaj, kličemo severnim sosedom neslovanskega naroda, tukaj je naš Rubikon, Drava naj bode vam meja, ne segajte v naše imetje. Zgodovina, ki vsekane črke v svoje kamnite bukve utiska, ima dovolj prostora za veliki narod, kterega je ko listja in trave, ujemu je prihranjen zlati oddelek večne knjige, kakor veleva slovanski koledar.
Bližajmo se Slovani, posebno inteligenca, učimo se pridno naših bratov narečja, oni se bodo učili našega, umeli se bomo, izcimi se sredstvo, ki bode vezalo zapad in vshod.
Slovenci, naslonimo se na jug, tam do-boino močno zaslombo, Hrvatje in Srbi bodo nam v pomoč močna reserva, ki nam obstanek zagotovi.
Ne poslušajmo strupenega jezika tretjega, ki eri nas je leta in leta dražil, da sc je nesloga vedno širila; Slovan je sejal, ptujec je žel, on ju delal, oral in sovrag našega naroda vžival koristi, ktere so iz naših žuljev izvirale.
Poglejmo slovanski koledar, ugodne čase nam kaže list za listom, na delo dokler se dani, da bode izvršeno, ko solnce zatone in hladna noč počitka po mučnem delu nastane starim bojnikom za svobodo zlatno.
Na delo, oj Slovani; da nas potomci na gomili hvaležno obiščejo in poljubijo prah naših kosii, ktere so bile narodu posvečene. Na duševni boj, v ugodnem času, zediniiuo se, spoznajmo se, roko Ceha naj stisne Dal-matinec, bratovsko ljubezen naj pečati severnemu bratu iz ledenih ravnin duševna vez, veriga močnih udov naj se kuje okrog močnega lipovega debla. Zdaj ko topovi na jugu grme, ko odmeva jek v skalnate robo-
ve, nekdanjo last naših očakov, zdaj ko jarem na kose z ramenov pada, objemimo se prisegajoč: Brat z bratom, zob za zob in glava za glavo. Sloga naj bode geslo in napredek talizinan v boljšo prihodnost. Odpri-mo zadnje strani koledarja, poglejmo z veseljem v prihodnost. Vi mladeniči, kteri se pripravljate in šolate, da bodete duševno oboroženi stali narodu na braniku, podvojite prid in trud, domovina bode vas potrebovala, mi bomo z mirnim srcem legli k pokoju. Storili smo po svojih močeh, branili smo na desno in levo očetnjavo, z mirnim srcem zntisnemo oči, ugodniši čas smo privabili, prokletstvo ne bode nad nami vladalo več.
Ugodniši čas posveti v srca trdovrat-nežem, zaspancem na narodnem polji, utis-ne jim oralo v roke, omeči srca izneverje-nih uskokov, in uniči izdajice lastnega naroda, da zašije Slovanu zlati dan; to kaže štiristoletni slovanski koledar.
Glavna štibra.
Ta beseda se je čula pred nekterimi leti, vendar pa ni še dolgo od onega časa, ko so vola za rep vpregli in sc je moral plačevati davek od svojega živenja,to je od svoje glave. Ali je koroški Nemec z dvema in več guži moral večji davek od svoje glave šteti, tega ne bomo preiskavali. Glavni predmet naj bode pretirani davek, kteri naj plačuje ubogi kmet, ki redi vso državo. Pred tridesetimi in več leti je živela Avstrija še po „purgarsko", ugajali so davki, o prikla-dih sc ni čulo in kmet je vže na pamet znal, koliko bode plačal, bukvić ni poznal, tudi ne njih vredbe, ktera mu določuje davek od svojega posestva. Leta 1848 in 49 so vtisnili prvi pečat doklad v davkarske knjižice in potem je postala stvar leta 1859 vže epi-demična. Pobirala se je vojna doklada z rado, da i ona po izvršenju vojne zgine; a žalibog, ni zginola, temveč temu so se pridružili še drugi naraščaji, kterili kakor državni stan kaže, ne bode mogoče nikdar ugonobiti. Ako pregledamo avstrijsko statistiko iniuisterstva poljedelstva, nahajamo tu sc številkami dokazano, da je stanje kmeta od leta do leta slabše. Provincijalni vladni listi imajo rubriko dražbe tako polno, da se kaj takega naši stari ne bi bili nikdar
532348239123484853535348234848
mislili, v se gre na boben, davki pojedajo vse, na Dunaji pa se dobro živi, uradnikom ne pobije toča, slana jim ne škoduje suša ne vzame tam, kjer zlate kite na suknah parado delajo. Ministerstvo pade, gre ▼ pokoj in vleče morda za malo meseccv svoje službe mastno pokojnino. Cez noč se za zeleno mizo določi: Avstrija mora imeti močno brodovje, da brani obale in trgovino v ptujih deželah, treba je oklopnic oboroženih z največjimi topovi; to stane milijone, davek se mora povikšati.
Kaj naglo se nekdo zmisli: vojaštvo mora biti drugače oblečeno, bele suknje niso več dobre, avstrijska armada mora imeti črne suknje, konjiki rudeče hlače, pokrivala raznim oddelkom in orožji se morajo pre-narediti, vse to stane milijone; tako gre da-I je na Dunaj i.
Topovi stari ne veljajo ničesa več, treba je novih, k sreči je znašel general Uha-tius jeklenobronaste, kteri so tudi prav izvrstni ; stali so milijone in še dalje veliko porabijo, če tudi se pri vsej skrivnosti še kedo najde, kteri izda ptujim vladam plane in skrivnosti orožja. Ubogi davkoplačevalec, posebno kmet, ki ne more živeti niti umreti, vse mu požro davki, davki, zdaj te hočejo še razveseliti z glačao stibro, to je davek od glave ali osebe.
Poiščimo vzroka, zakaj v Avstriji vedno dolgovi rasto in se davki množe. Glavni vzrok je, ker gospodari manjšina nad večino, to je tista klika, ktera ne gleda na blagostanje Avstrije in njenih narodov, ampak na gospodstvo. Da se pa taka vladajoča stranka more na površji držnti, treba je, da si kupi časnikarstvo brazznačajno židovsko, vrad-nikom zažuga zatajiti svobodno mišljenje, da se to doseže, treba je denarja. Volitve na češkem ob znamenitem Lhabrusa, ko je vladna stranka kupavala grajščine, da je zmagala v velikem posestvu ter tako napravila na videz večino v zboru. Ozrimo se na Kranjsko, kjer se smejo volitve v trgovinsko zbornico imenovati briske volitve, ne svobodne.
Osodepolni krah, kteri je leta 1873 o svitu dunajske razstave v pravem času pri šel, da je pokazal spričevalo uboštva na duhu dunajskih kolovodjev, krah, kterega je zakrivila vlada, ker ni židovskih bank in drugih železniških podvzetij nadzorovala; videlo se je v Otencheiinovi pravdi, kako in koliko se je sleparilo, kake osebe so bile vpletene v ta sleparsk švindcl. Glavna stibray tako si misli ministerstvo, odvrne primanjkljaj, mi odločno odgovarjamo, da ne, ampak le federalistično ministerstvo utegne še zbuljšati avstrijske finance, zadovoliti narode in ne pritiskati na steno Slovana, ki nosi celo breme Avstrije. Ne bode treba potem grabiti tonečej Avstriji za slamnate bilko glavne stibre, ne bode treba doklad na vsako stvar, dispazicijons fonda ne bode potreba, ker federalizem ne pozna terorističnih pripomočkov, ne podkupuje državljanov, da za denar puhlo slavo pojo proti svojej volji, federalizem nebode pritiskal na uradnike, kteri bi morali svoje prepričanje tajiti in
služiti slepo gospodajoči kliki. Državni poslanci federalističnih principov naj tirjajo, naj ministerstvo odstopi, le ako to ministerstvo pade, in se novo sestavi iz mož pravice vseh dežel, kteri niso gospodoželjni, ntrdi se naša država in okrepi.
Ako pa to še dalje traje, spodje jo oni črv, kteri jo zdaj vničuje in to je samovoljno gospodstvo, one stranke, ktera ne gleda na večino državljanov, ampak jo umetno z novci ubogih davkoplačevalcev vzdržuje za nekoliko časa ; krnalo nastane doba, ko tudi tega ne bo več mogoče, ker preobilni davki vse podslombe podro.
Ako se glavna itibra ali osobni davek vpelje, bode naš<» država edina na svetu mej izobraženimi narodi in državami figurirala, da sc bode na zadnje še za pajčevina držala.
Dispozicijonsfond, kteri požre vsako leto toliko tisoč, služi temu, da se hujska po židovskih časnikih na Slovane, ter tako v državi sovraštvo širi. Dan danes se bije boj za živenje, drug če drugega podjarmiti, zdaj je na vrsti Slovanstvo, ktero ima največ sovražnikov naravnih in z novci kupljenih, pa pri vsem tem napreduje Slovanstvo, raste drožju enako, osramoti vse ovire in zapreke, ker hodi naravno pot, ktero mu je odločila narava. In ako dunajski kolovodje še zadnjo betvico v roke vzamejo in se hočejo še z glavno štibro okoristiti na škodo Slova nstva, jako se motijo. Iz daljnih pokrajin doni mogočni stoj, to velja vsem, krutemu barbarju Turku, oholemu Madžaru, pohlepnemu Lahonu, zaničevanja vrednemu Nemčurju in domačemu renegatu, kakor tudi neznosnemu kopiletu, ki se zove glavna utibra. Uboga država, katero vlada stranka stran-karstva, otresi se nesreče, ki ti preti, poišči si kolovodij, kteri bodo znali tudi brez glavne štibre državni voz voziti.
Dopisi,
lz tržaške okolice 9. aettembra.
Častiti Urednik!
Jaz menim, da vam ne bo žal, če vam tako po domače nekaj oklobasam, in pišem to, kar mi pero dade. Popredno pa začnem, vas morem nekaj poprositi: Ne gledajte na moje pisanje ; jaz znam le ono slovenščino, ktero me je moja ranjca mati navadila. Kojen sein v tržaškem predmestji, ali moja mati in moj oče sta živela še po stari šegi, to je, sta spoštovala svoj narod, rnan-drijarsko obleko svojo vero, nista bila, kakor današnja mladost, ki je zatajila svoj narod, svojo obleko, svoj jezik, svojo vero. Zdaj nekaj od moje osebe; jaz nisem ni star ni mlad, ni bogat, ni ubog, berem „Edinost" in druge časnike, ki mi v roke pridejo. V „Edinosti11 se učiin jezik, z drugimi časniki pa delam, kakor čbela, vzamem, kar mi bolj prav stoji.
Častiti urednik, ali ste šli kakšen krat se sprehajat po naših predmestnih kontra-dah ? Da. Ali vam ni palo pred oči, kar meni vsak dan pade, to uamreč, da so naše
kontrade se hujše držane od čiške dežele ? Nemamo vode, nemamo svetlobe, nemamo cest, nemamo šol, nemamo cerkev ; s kratka: le to smo na svetu, da davke plačujemo. Jaz vem, da vsega tega smo sami krivi, ker nemarno človeka da bi za nas govoril. Poslanci iz okolice, izvan Nabergoja, malo govore, nekteri se boje zamere.
Čitalnice bi bile lahko dosti dobrega storile, ali pri nas ni duha složnosti, preveč je pijanosti, in igra.
Vaš list je pisan v previsoki slovenščini, naši poitaljančeni mandrijarji ga dobro ne umejo. Kadar premišljujem sam med sabo te reči, žalost me popade. Talijanščina se je zatrosila med nas, in z talijanščino gine poštenje, zmernost, in slovanski duh.
Za zdaj naj vara bo to dosti, če vam bo vseč, vam za vsak list nekaj načrkam. (Prosimo. Ured.) Z Bogom.
En predmesčan.
V Vipavi 9. septembra.
Vsacega očara lepa vipavska dolina se svojimi holmci polnimi vinogradov, kteri dajd obilo božje kapljice rumenega vina. Napredek v vipavski dolini pa mora narodnjaka še bolje razveseliti, od leta do leta je vedno bolje. Otroci pozdravljajo ptujce lepo, mej tem ko po tržaški okolici in drugod pri cesti za vozom tekajo in solde prosijo, v vipavski dolini tega ne zapaziš.
Vinorejska šola na Slapu pod vodstvom vrlega g. H. Dolenca napreduje čudovito, to smo videli v razstavi v Vipavi na Mali šmarni dan. Lepi mični slovenski napisi so vabili prijazno v prostore, kjer je bilo okusno razstavljeno grozdje in vino za pokusan-je. Grozdje je bilo v lepih predalih okusno položeno, z slovenskimi napisi vse, sleherni se je čudil, da se da v domači zemlji ptnja trta tako dobro vravnati in tako okusno grozdje pridelati.
Vino za fokušnjo je bilo jako okusno v botiljah pripravljeno, učenci v snažnej opravi stregli so vsacemu točno in lepo odgovarjali na vprašanje vsacemu, zunajniki in posebno Tržačani, to je okoličani, niso se skoraj mogli ločiti iz razstave, tako jim je bila po všeči.
Popoludne 8. je bita tombola za kmečko orodje na dvoru grofovske grejsčine. Zeleno odičeni oder je stal v dnu z slovenskimi zastavami olepšan in na odru odbor kmečke podružnice. Gosp. predsednik 11. Dolenec je razglašal številke, ktere je mladi fantič iz vrečice potezal, vsa stvar je bila izvrstno vrejena, dobitki so bili lepi in koristni kmetom, ker se bode to, leto na leto, šča-soma vpeljalo novejše orodje tu in tam pri kmetu, da ne bode vedno po starem kopitu delal.
Beseda, ktero je napravila vipavska čitalnica bila je ogromno obiskana, vsi prostori so bili prenapolneni.
Igra Dobili so »e, ktero je iskreni narodnjak g. Silvester z večj nemških starih prestrojil v lepi slovenski jezik, dela njemu vso čast.
Igralci, kterih ima vipavska Čitalnica obilo, igrali so ročno in taktno. Gospića Dolenčeva ko mlada vdova, vedla se je izvrstno, mimika je bila spretna in ne preti-tirana, gospica Dekleva ko Ernestina, vedla se je izgledno, gospica Zvokel je umela ko gospa Tropova dati svit prave posestnice, njena spretnost daje spričevalo, da bode dobra igralka. Gospica Kobalova daje se svojim nevstrašljivim nastopom dokaz svojega talenta in je pričakovati mnogo od nje. Gospodje so pokazali, da je mej vipavsko inteligenco vse navdušeno, če tudi je tu in tam iz tal zrastlo nekaj nemčurskih gob, ktere pa nemajo živenja.
Igrali so taktno, g. Kobal, kteri je imel znamenito in ne lahko rolo, izvršil jo je mojstersko, on je komikar od nog do glave, vse mu je prav prišlo. G* Silvester ko Brenčač, sodniški svetovalec, kteri se je pri tej igri odlikoval v teški nalogi, znal je premagati vse ovirć, igral je prav dobro. G. Kulnik je predstavljal slugo Tumpca prav izgledno, zbudil je mnogo smeha mej občinstvom. G. Dekleva, ko Smrekar se-stričnik, igral je dobro, samo preveč se je vročina kazala v efektu, ali nastopil je dobro, v prihodnje bode stvar popravljena, Vipava ima dramatičnih moči obilo, dobro bi bilo, da se sestavi odsek, kteri se bode le z dramatiko pečal in privabljeval mladino v lepo društvo ter izobraževal v tej stroki.
Božja pot v Logu ni bila tako obiskana, kakor sicer, ker je hudo deževalo aH popoludne se je izvedrilo. Vipava ima zraven čitalnice tudi bralno društvo, zakaj to? to naj sodijo bralci, saj mora nemčurstvo tudi životariti, sicer bi se slovenščina bolj polenila, da morajo, tudi turški prijatelji neko veselje imeti, je tudi prav, saj je v bralnem društvu nemščina na „spic*, in „Hausordnung" ne dela sramote „dem du-men Kerl von Laibach". Vipavci složno se borimo in zmaga bo gotova.
Rus.
Z Vrdele 12. septembra.
Že večkrat se je protistiralo sistemu sedanjih okrajnih načelnikov (novih županov) pa „municipalna klika", ki jih rabi za svoje posebne namene, vselej je take peticije in proteste z neopravičeno opombo zavrgla.
Ko je polit, naše društvo „Edinost" reklo, da ne bode in tudi ne sme mirovati, dokler se ta reč v red ne spravi po želji in potrebi vse okolice; nasvetoval je eden izmej poslancev v mestnem zboru, naj posebna komisija sistem preišče, kar se je tudi sprejelo.
liazen splošnih napak v omenjenem sistemu, moramo še posebe povdarjati samo-glavno delovanje posameznih načelnikov.
Pri sv. Ivanu se nam je vsilil proti želji ljudstva za novega župana nek furlan, ki ne pozna naših potreb i našega jezika, ter z ljudstvom tako surovo dela i mu tako nasprotuje, da ga to po pravici imenuje: Malfara; ne vemo ali se tako piše, ali pa ga tako zovejo zaradi slabih del.
Da ne bi čitatelji mislili, da imam kake osobnosti ž njim, hočemo navesti iz gotovega vira le nekoliko o njegovem delovanji in o nepravičnih sporočilih ki jih magistratu pošilja.
Ko pride k njemti ubog okoličan prosit ga za pogreb brez plačila, surovo ga zavrne : „Vi ste zidar, imate 2 gl. plače na dan, lehko plačate", ko pa ga prosi tak, ki ima le revno bajtico, odgovori mu tudi surovo: „Vi ste posestnik in volilec, morate pogreb plačati", ali ga pa na magistrat pelje, da mu volilno pravico vzamejo, potem pa mu siromašni pogreb dovole.
Ko pa pride tak siromak, katerega sam dobro pozna, odgovori mu: „Vi ste v pogrebsko družbo zapisani, morate pogreb plačati, ali pa prinesite spričalo, da niste ud omenjene družbe".
Ker pa magistrat ne more družbe „Mirodvor" primorati, da bi županu družbin imenik, ali pa spričalo v tak namen izročila, zato mora siromak okoli'letati, da tako spričalo dobi. Se le potem mu magistratni paša siromašni pogreb dovoli z opombo:
Ker podpisanemu ni znano, da je siromak J. J. vpisan v pogrebsko društvo, zato se mu brezplačni pogreb dovoljuje i. t. d.
Ko pa pride kak .......... lahon ali pa
furlan ga prosit za siromašni pogreb, če tudi morebiti ima več krav, ali pa dobro in stalno službo, prijazno ga sprejme in mu precej brez vseh ovinkov siromašni pogreb dovoli; že večkrat se je prigodilo, da so potem taki siromaki slovesno z lepim mrtvaškim vozom, (carro di galla) za katerim je šlo še več kočij, mrliča naravnost na pokopališče peljali.
Da je bolj pravičen lahom, to priča tudi večina laških siromašnih pogrebov.
Mi smo zračunili, da ne bi magistrat potrosil 500 gld. na leto, ako bi bili vsi mrtvi, bogatini in siromaki brezplačno pokopani, za nepotrebnega našega načelnika, ki nam le nadlego dela, pa jih več potroši; zato moramo misliti, da so taki župani za druge namene nam vsiljeni!!
Velika napaka je tudi to, da on po potih voznike, ki v mesto kamenje vozijo, ustavlja in poprašuje: čega vi so voli in vozovi, da jih potem magistratu za davek naznanja, zato pa večkrat sliši premerne odgovore : „Ako ne poznate ljudi in razmer našega okraja, hodite županit na Turško, ker tam nemajo niti ljudstva niti živine popisane; naš magistrat pa ima v redu veliko in drago statistiko".
v	"
Se veča in grda napaka našega načelnika je, da kakor zaupnik magistratni pošilja nepravična sporočila o tacih ki se za potrebe in pravice ljudstva potegujejo.
Za takega hudodelca je on že dvakrat g. Trobca magistratu krivično tožil, ali dobro se je ujel, kajti g. Trobec je magistratu razložil, da mu služba ne zavira se za potrebe in pravice ljudstva potegovati, ter je tudi z akti magistratu dokazal krivično sporočilo okrajnega načelnika.
Magistrat je popolnem prepričan o krivičnem sporočilu, ker ni le v sramoto na-
čelniku, temuč tudi magistratu, ki ima take zaupnike.
Slišali smo tudi, da se je naš načelnik predrznil iti v Rojanski okraj h nekemu krčmarju mu obečat, da on v Barkovljah napravi neke luči (fanali a petrolio). Pošteni krčmar, vesel take koristi in potrebe za Barkovlje, je njega in njegovega tovariša dobro z vinom napojil.
Domu gredoč se je stari „škrokonu proti svojemu tovarišu radostno smijal, da je z lučmi krčmarja za pojedino opeharil, pa ni zapazil Barkoljana, ki ga je za petami poslušal. (Okoličani vaša dolžnost je, da nam take napake naznanjate, da jih v vašo korist javno grajamo. Ured.)
Tudi smo slišali, da se je izrazil, da on veliko pripomore novega župnika po svoji volji na Prosek postaviti, (de vpraša ga nobeden ne za njegovo voljo. Ured.)
Mi svetujemo vsem, naj takim obljubam nič ne verjemo, še manj pa naj take „škrokonc" za laži napajajo, kajti novi župani ne smejo komunu troškov delati in tacih nasvetov dajati.
Da so ti magistratni paše brezpotrebni, to je celo mestni župan neki okoliški deputaciji pritrdil.
Vrdelski rodoljubi.
Iz Idrije 19. septembra.
Da se je naša šola mogla odpreti, prišla je iz Ljubljane cela nemčurška korifeja, tudi vitez Gariboldi je prišel, da bi uplival z svojo pričujočnostjo na ubogo idriško rajo, toda vse enako bi bilo, da ni prišel. Cela garda iz Ljubljane ni drugega koristila, nego da so vozniki nekaj zašlužili. Uboga idri-ška dolina se je kakor nekteri nemčurski ščurki trde, opomogla, ko so se one imenitne osebe mimo vozile; srobrot in češ-minje je bilo takoj drugi dan v cvctji, vse to je pripomogla nemčurska kultura, ktera puhti iz mazilenih oseb. Idričani baje na-mrjavajo napraviti na gori sv. Magdalene tempel, kamor bodo postavljali take patrone ki bodo točo zabranjali in po zimi vročino v dolino pošiljali. Naši rodarje mora izobraženi človek „raja" imenovati, kajti celih 8 ur pod zemljo globoko za 30 soldov delajo v velikih nevarnostih, nekteri imajo nekoliko več, nekteri še manj. S čira sc hoče oblačiti tak ubog mučenik, kaj hoče jesti, posebno oni, kteri imajo po več otro-čičev? kako se prezivajo ti ubogi ljudje? Pridi pogledat večkrat nemčurška oblast iz bele Ljubljane v tužno Idrijo, tukaj se prepričaj, da moriš tudi telo ne le duše. Kam če se obrnoti ubogi rudar, ki nema v hiši perišča moke, ako ga iz šlnžbe denejo ? Naše županstvo je vse časti vredno, poganjalo se bode še večkrat za blagost meščanov, če tudi ptujci svoje orgije imajo. Strgali so Idričani iz nemčurskih rok preveligirano občinsko oblast in upamo, da se tudi časi kmalu na boljše premene. Ne bo se več zvala Idrija Sibirija, ampak svoboda zašije tudi tukaj. Izdajice in nemčurski renegatje naj bi raji premišljali, kako se ljudstvu na
boljše pomore, nego da sanjajo prazne sanjarije, ktere se nikdar ne vresničijo.
------
Politični pregled.
Državni zbor zdaj dela novo davkar-sko postavo od dohodkov. Menitve državnih poslancev o tej zadevi so jako različne i bati se je, da bode ta postava mnogim silna nadloga. Ministerstvo je predlagalo, naj bodo dohodki do G00 gld. davka prosti, a nekateri državni poslanci so segli nazaj do 400 gld. mej tem pa so tistim, ki imajo velike dohodke, davke zelo znižali. Iz tega se zopet vidi, da je mnogim poslancem bolj mari lastni prid, nego občna ljudska blagost. Kder vlada v parlamentu sebičnost, tam je gorje državi i državljanom.
Časniki so prinesli novico, da je pre-svitli naš cesar pri vojaških vajah v Koši-cah napil ruskemu carju s temi besedami : „Pijem na zdravje dražemu svojemu prijatelju i zavezniku y Njegovemu veličanstvu, Aleksandru II. carju ruskemu". Ta novica se je ko blisk razširila po vsem cesarstvu, veselili smo se je vzlasti Slovani i vsi oni, ki z Avstrijo dobro mislijo, a Madžari i turški privržensi, rodo — i bogotujci ter vsi izdajice so zobmi škripali, Madžari so v svojem napuhu celo vpili: „Eljen T6r6k6!a Pozneje se je pisalo, da v zdravici nij bilo besede „zaveznik". Naj bo uže temu tako ali tako, vse to veudar le kaže, da Avstrija ne bode pomagala Turkom i Rusom delala ovir, in to je dosti.
Veliki i srditi boji so na Bulgarskem. Ruska vojska oblega Plevno, katero so Turki tako vtrdili, da je postala drug Sebasto* pol; liusi so Turkom tukaj vzeli tri južne obkope i velevažno trdnjavo Grivico, s katero se lahko strelja v Plevni in utrjeni turški tabor; prve tri obkope so si Turki zopet osvojili po šestkratnem napadu, pri tem pa strašno vojakov zgubili, tudi Grivico so hoteli vzeti, a nič niso opravili, da si so pri napadih 10,000 mož zgubili. Zdaj so nastavili Rusi velike topove na Grivici, ki bodo gorje nosili Turkom v tabor.
Sulejman paša je zopet te dni hotel Rusom trdnjave v Sipki na Balkanu vzeti, a tudi je brez vspeha gnal svoje ljudstvo v klalnico.
Junaški Crnogorci so Turkom vzeli trdnjavo Nikšič, ki je ključ v Hrcegovino, udala se jim je na milost i nemilost, razo-rožene turške vojake so poslali v Stolac. Po padu te trdnjave se Crnogorcem udaja mesto za mestom, uže so gospodje vseh krajev v Dugi, uže stoje pred Trebinjem; zdaj pa jim je tudi toliko lažje napadati in jemati trdna mesta, ker so v Nikšiču vzeli Turkom 21 dobrih topov.
Srbija i Grecija se pripravljate, da udarite na Turka, vsak dan pričakujemo, da nam prinese telegraf novico: srbska vojska je prestopila meje, Grci so udarili v Mace-donijo.
Z bojižČa v Aziji se ne čuje nič posebnega, bilo je le nekoliko nepomembnih prask. Rusi stoje na turškej zemlji ter imajo sc vedno v rokah trdnjavo Ardahan.
--^tSf^-----
Domače stvari.
* larjevii Rudolf, je prišej iz svojega popotovanja minoli ponedeljek zjutraj ob 5 uri iz Pulja, pripeljal se je na brzopar-niku Miramar v grad Miramar pri Trstu, ter je ob 7 uri odritiol z brzovlakom proti Beču. Dočakali so ga vse višje osobe raznih oblasti iz Trsta. Na Zidanem mostu je obedoval in se potem dalje odpeljal, bil je videti zdrav in jako prijazen.
" Okoliški poslanec III. okraja.
Došlo je nam več pritožb od volilcev III. okoličnega okraja posebno iz Kolonije, da se njih poslanec ne vdeležnjc vseh mestnih sej, Ce celo takrat ne, ko so važne stvari ne dnevnem redu (pri obravnavi zarad županov ga ni bilo v zboru. Ur) Potem ljudstvo sodi da ga malo zanimiva korist volilcev in okolice. Ako ima g. Vatovec preveč posla, da nemore svojega mandata točno, kakor drugi izvrševati, naj se odpove, kajti en glas večkrat veliko velja.
" Okoliškim star i nem. Pripravnica za učiteljsko izobraževališče na Prošeku začne s 1. oktobrom svoj četrti tečaj. Šola je — da zopet ponavljamo — namenjena v prvej vrsti za mladeniče, ki 6e hočejo posvetiti učiteljskemu stanu. Kedor to šolo z dobrim uspehom dovrši, se sprejme koj prihodnje leto po prestanem sprejemnem izpitu v prvi tečaj učiteljskega izobraževališča v Kopru. Da se ubogim pa pridnim učencem kolikor mogoče poduk vlajša, podeluje vis. ministerstvo za uk in bogočastje stipendije, in sicer prejme na pripravnici 10 učencev po 50 gld. podpore. Vendar se mora tu opomniti, da se pri podeljevanji štipendij posebno na to gleda, da je dotični učenec priden in talentiran. Lenuha, naj si bode še tako ubožen, se pač ne more podpirati.
V drugej vrsti je pa tudi pripravnica namenjena onim mladeničem, ki ne mislijo studirati kake srednje Šole, ampak želijo doma pri gospodarstvu ostati in potrebujejo zato večje izobraženosti, nego jim jo more ljudska šola podeliti. Pripravnica tedaj nekako nadomestuje meščanske šole, katerih mi Slovenci žali bog še nimamo. Razume se, da nimajo mladenči, ki ne mislijo učitelji postati, do podpore nobene pravice.
Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 14. leto, ali saj do konca tek. leta; 2. fizična sposobnost in nravna nepokvarjenost; 3. odpustno spričevalo ljudske (ali meščanske) šole.
Oglasiti se je čas ves ta mesec pri šolskem voditeljstvu pismeno ali ustno.
Užitnim* je prejel meseca julija mestni magistrat sto šestinsedemdeset tisoč 12 gl.; zemljiščnega davka je prišlo v de-
narnico istega mese ca sto petindvajset tisoč 12 gl. Ali je še ktero mesto ali občina, ktera bi se mogla ponašati z enakimi dohodki, pa z enim milijonom primanikljaja?
° Tržaški Slovenci so poslali brzojav v Cetinje vsled zmage in pada Niksiča, kteri se glasi: „Vij se, vij, črnogorski prapor na zidovji grada Nikšiča! Tebe so razvili junaci Črnogorci, mali narod, a slavna krv, koje j se svet čudom čudi. Nij junaka nad Crnogorca! Živel svitli knjaz, živela črnogora, dika slovanska.
Tržaški Slovenci.*
Naj bode to znamenje, da Slovan, naj bode na ledenem morji, ali v vroči Aziji, enako čuti, enako misli.
:> Hlnogo otrok je umrlo v kratkem času po Trstu, mestna delegacija je naročila mestnemu protofisikn Dr. Nikoliču, naj poz ve uzrok, zakaj otroci tako mro.
" Orožje na Grško. Mnogo železniških vozov novih pušk gre skoz Trst v Atene, delane so v Werndelnovi tovarni v Sta-jerju. Puške so lične in bodala nove vrste.
*	Utonil v morji. Na ključu sv. Sabo, blizu magazinov za kameno olje v Sked-nji izvlekli so mrtvo truplo nepoznanega, 42 letnega moža in so ga v mrtvašnico v Skedenj odnesli. Nobeno znamenje ne kaže, kedo je in kako je v morje prišel.
" Od mrtvouda zadet je bil 70 letni starček na lesnem trgu in je precej umrl, nesli so ga v mrtvašnico k sv. Juštu.
" Ljubezujiv mož. Nek težak je svojo ženo na velikem trgu tako s pestmi obdeloval, da so ga morali zapreti, drugi mož pa je po noči hotel svojo ženo ubiti, policija ga je morala zaprela.
*	Ugrabljen je bil poznan tat, ko je na ribjem trgu preiskoval nekemu spečemu kovaču na nekem vozičku žepe, ter odpeljan tja, kjer muh ni.
--i—;--
Bazne stvari.
" Čudna stava. Bogat Anglež v Li-verpolu je stavil se svojim tovarišem polu milijona gl. da ne pride peš v G. letih po zemlji in sicer : iz Angleškega na Francosko, Nemško, Rusijo, od tod na Kitajsko, od tam v Indijo, Persijo in južno Rusijo, v Carigrad na Grško, z Grškega v Italijo in nazaj na Francosko. Popotnik je vže na potu in upa svojo popotovanje vže leta 1883 dovršiti. To bode dolg marš.
*	Otoki Zginoli. Neki mornarji kteri so imeli dovoljenje od avstralske vlade nabirati guano, to je tičji gnoj na onih otokih, šli so po navadi, da pripeljejo cele ladije dragega gnoja, na otoke Barker, pa ko do navadnega kraja pridejo, ni bilo več otokov, zginoli so, morala jih je kaka vulkanična moč pogreznoti.
Prihodnja številka „Edinost" izide 13. oktobra, ker ima tekoči mesec pet nedelj.
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolin&r.
Tisk avstrijskega Lloyda.