ft. 273 FiitiiHjuuu t Htniii tttfi cimt! m u nm) V Trsku, v petek i?, novembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII - ■ T . 4 'iJS - „ s- ' 9- . - . - - Izhaja, izvzemSi poadeijck. vsak đ*n_jjutraj AsiSkega it 20, I. nadstropje pisma se ne sprejemalo; refcopišj Anton Gerbec, Vr^VestiM^, znaša za mese L Za inozemstvo mesečno' Uredniitvo: ulica sv. Frančiika se pošiljajo uredništvu. Ne rankirana ; ANA fev ■ ta L 32 . j« i _ — M 1-W/ ' Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon aredništva in uprave 11-57, Državljanska pravica in svoboda Sedaj pai sedaj čujemo z italijanske sira- prilagodite novim razmeram! Z misel beni — v govorih politikov in v izjavah javnih ] sede je menda dovolj jasen: ne zahtevajte, —, da je od nas sanvh odvisno, ali da bi se vaš jezik rabil tudi pri občevanja glasil -------------_ - . bodo tudi jugoslovenski državljani Italije uživali vse državljanske pravice in svoboščine, kakor vsi drugi državljani. Treba z oblastmi! Tem ljudem so pred očmi zgledi sicer toil obs«ovražene Avstrije. Tudi tam so DUM.BIC, tt.cLtt.UT \ Si mi UgX ^ OD SOV r EUZ&IVZ ■ /VVSUIJC. i UMA « da le, da izpolnimo dva neogibna pogoja; trdili, da je državni jezik — ki naj bi bil spoštovati moramo italijanski narod in j nemški — najzanesljivejše jamstvo njegov ugled in kazati resno voljo za mir- potrebno enotnost in uspešnost državno sožitje z njim! In pa priznati da moramo. ^ up^ve za varnost države. V tej sme-iskreno in brez vsakih postranskih mislijo sc ^ gibala vsa narodnostna politika Italijo kot svojo državo. Vedno in vedno mogotcev na Dunaju. Kam je dovedia? ponavljajo ti dve zahtevi, ne meneč se za tiste ^enotnosti* vendar ni prišlo, pa£ dejstvo, da jima je že ustreženo^ In tako s« ^ je prjel0 razsulo kljub vsiljevanju vrt mo v večnem začaranem krogu: mi nemške un'forme držarvne uprave. Mesto javljamo, cTa priznavamo, oni zahtevajo ^ ^ ^il ta avstrijski zgled svarilen, ga ho-zepet in zopet, naj priznamo. Pa pustimo Če-Q p(>sneniati. to! Tudi na nedavnem shodu zastopnikov italijanskih narodn'h strank v Gorici so nam govorniki — od fašistovskega do so- MHostno nam hočejo dovoliti, da govorimo svo-j jez-k meid seboj, v svoji vasi, pri svojem ognjiišću! In s tem naj bi bila izčr- -------------- ------ . ° . pana državljanska pravica za naše ljud- cialističnega knla — :tzj&vljali ern v tej, ^tvo?l ^ b- gc čudia ako bi nam prihajali drugi v drugt Obliki: jz resnim zatrdilom, dla je posledica naj- slovensko ljudstvo zeli lojamo so^k,- ^vičnosti. da smemo neovirano vanje z italijanskim narodom; fašisti hočejo, da se slovensko ljudstvo smatra za enako drugim državljanom Italije, da ima iste pravice in dolžnosti; Ital jani želijo mirnega sožitja s Slovenci; pošteno sodelovanje med Italijani in Slovenci je potrebno; slovensko ljudstvo je po svoji nairavi blago, delavno in absolutno noče delovati na škodo Italijanov; začet', je treba z modro politiko pomir-jenja s Slovenci in jih privesti do zavesti, da je tudi zanje mesta v Italiji; slovanski problem v Italji je v tem, da s>e najde način, ki odpravi vzroke za tre-dentizem. Tako so govorili v Gorici nacionalisti in večje pravičnosti, da smemo neovirano dihati božji zrak na svoji lastni zemlji! Čudno pojmovanje zares o državljanskih pravicah. Mr, bi jih le hoteli poslušati, kako ba gromeli o tiranstvu, nasilju in nezakonitosti, če bi bila Avstrja. hotela njt,m dajati v taki meri državljanske pravicc! In prav bi imefo če bi se zgražali in trdili, dla i® tako postopanje z narodno manjšino atentat na veljavne zakone in skrunitev vzvišene nacionalne ideje, ki je vir moči za obstanek in razvoj vsakega naroda in vsakega narodnee4o žalostno poglavje, bodi. Tolmačenje, ki je pr'po znan o kot ve- V luči dogodkov se nam kažejo one lepe besede kot najkrvavejša ironija. ljavno povsod, kjer znajo ljudje pravilno tolmačiti. Mi zahtevamo polno in nepri- !Situe KUl ILilJtvi vavtjoa i'U /.oiiin*""« f---—---r Obljubljajo nam pravico, enako pravico krajšano državljansko pravico in svobodo, c vsemi drugimi državljani. Dopustimo, da Zahtevamo polno pravico za naš jezik ne ia ali oni resno misli, ko govori o pravici, \e v medsebojnem občevanju, ne le v svoji teprav nima besedie graje za dejanja in do- j vasjf nc \e pri domačem ognjišču. Enako-godke. ki ubjajo pravico in ki postavljajo prajvn{ in pc-lnoveljavni državljani hočemo naše ljudstvo — izven enake pravice in mu biti tudi pred državnimi in avtonomnimi odtegajo zaščito istega zakona, ki naj — I oblastvš, Kot vrhno državljansko in tudi kakor govorijo — enako velja za vse dr- človečansko pravico Zahtevamo neskr-žavljane. Nočemo tu konkretno označati čeno veljavo našega jezilka v šoli, v uradu teh dogodokov in dejanj. Saj j:h gledamo v v^em javnem, življenju. Zahtevati roo- .....^ 1 remo to tuda v imenu pravila, veljavnega \ vsem civ-'iizsranem svetu, da bodi človeku dana možnost da neposredno torej v svojem jeziku, občuje s svojim sodnikom. Saj si op (no navituxi«mu -*--—------ —| je v taki uredbi glavno jamstvo za zane- isti ljudje, ki z vso resnostjo govorijo o s]jivo pravosodje, jamstvo, da more to rea» enaki pravici, istočasno kratijo to pravico: vršjti svojo veliko nalogo. Kajti, zanesljivo j___i- jcirraA -rn-^Vdrfr» Vnra- ____ dan za dnem na lastne oči in jrh krvavo občutimo na svoji koži. Dejstvo, zelo čudno diejstvo, ki br bilo ob normalnh razmerah enostavno nedostopno navadnemu zdravemu razumu, da tudi to dejstvo ima svojo razlago. Vprašanje je namreč, kaj a kdo misli pod pojmom «p'i avica», ki naj bi se pripoznala na. pravosodistvo je — poleg zakonov — eden glavnih temeljev za državo in pravilno u-rejeno človeško družbo. V skladu z do- mom «i i avitd.«, ivi na.) uj. o«^ p. —------ rejeno oiovesKo aru^uu, * - šemu življu v Julijski Kraj ni?! Bilo je med ict5bami državnih zakonov zahtevamo na v« ¥ J___X:_: TulUini Knr^i 11\ C n TiaiTl 11. • ■ _________ 4- imotio nconl našimi domačimi Italijani ljudi, ki so nam po zasedbi govorili: Bodite m'rni, ne vznemirjajte se! Odslej bc^ste imeli še več šol, nego ste jih im&li doslej, n uživali boste vse svoboščine, ki jih zakoni Italije dalje vsa jamstva za varnost imetja, osebe in vseh javn h naprav. Tako si tolmačimo mi državljanske pravice. Precej drugače, nego pa gospodje, k; nam tako rac& govorijo sladke besede o zagotovljajo svorm državljanom. Ta lepa ; pravici». Hvala lepa na lepih po- zastrdila so že davno pokopana po pra^- ^ l^dstvu! Ti mu ne koristijo. t'čn'Ji dogodkih vsakdanjega življenja. So o^lerTe državna uprava in italijansio, pa med njimi tudi ljudje, kr nam se danes ^ ne povzpneta na viš:no našega, govorijo: saj morete svobodno govonti i , tolmačenja pojma enake Led seboj v svojem jeziku! Nikdo vas ne edmo p^i fi svobc^, bo težko bo oviral na tem > nobene neprihcnosti ^^^ ^ mirnem sožitju. ne boste trpeli radi te*fa Interes uprave to ^dkrto. ravno zato, ker res SeTzahtev*a^^i^t^^^time^^^^n^^^^ Italija Otvortev zasedanja rimske zbornice — Diktatorski govor ministiskega predsednika Mussolinija RIM. 16. Danes ob 15 se je otvorilo zasedanje rimske zbornice. Dvorana in tribune so bile natlačeno nolne. Prisotnih je bilo nad 450 roslancev. Ko je stopil v zborn'co g- Mussolini, so mu bile prirejene burne ovacije. Ko so se polegle, je dobi! takoj besedo za običajni programatični govor, ki se je glasil: «Gospodje! Kar bom napravil danes v tej dvorani, je dejanje formalnega spošto* vanja napram vam, za katero pa ne zahtevam ni kakih zatrdil posebne hvaležnosti. Že mnogo, bolje že preveč let se rešujejo vladne krize potom zbornice s pomočjo več ali manj ovinkastih potez in zased, tako da so se krize imenovale napadi, medtem ko je ministrstvo predstavljalo majajoč so poštni voz. Sedaj pa se je dogodilo v drug'ć v kratki dobi enega desetletja^ da je italijansko ljudstvo v svojem najboljšem delu vrglo iz sedla ministrstvo ki da si je dalo vlado izven parlamenta->reko njega *n proti njegovemu pripor o-Hlu. Desetletje, o katerem vam govorim, gre od maja 1. 1915. do oktobra 1. 1922. Prepuščam oboževalcem skrajne ustavnosti, naj oni več ali manj jokavo razpravljajo o tem. Jaz trdim, da ima revolucija svoje pravice in dostavljam, da bo vsakdo vedel, da sem tukaj, da branim in pomno- j tim do največje stopnje revolucijo črnih arajc in da jo tesno vpletem kot silo raz- ^ veja. napredka in ravnoteže v zgodo v no države. Nisem hoted več ko zmagati. Dasi fiem mogel več ko zmagati, sem si postavil meje. Rekel sem si, da je najboljša modrost tista, k- po zmagi ne zapusti. S 300 tisoči mlađih ljudi, oboroženih, pripravljenih na vse in skoraj m'stično gotovih za izvršitev vsakega mojega poveljai bi bil lahko kaznoval vse tiste, ki so fašizem o-brekovali in ga skušajo blatiti. Od te neme in temne dvorane bi bil lahko napravil taborišče fašrstovskih oddelkov, lahko bi bil zaklenil parlament in sestavil izključno fašistovsko vlado. Lahko bi b:l to storil, a nisem hotel, vsa| v sedanjem prvem času. Nasprotniki so ostali v svojih skrivališčih, nato so prišli iz njih in so dobili svobodo gibanja, ki ga že izkoriščajo, da pljujejo strup in stavijo zasede kakov v Carate, Bergamo, Vidmu, v Miljah. Sestavil sem koalicijsko vlado ne radi tega, da dobim v parlamentu večino, kei-prav lahko opravim tudi bretz nje, temveč zato, da zberem na pomoč pojemajoči državi vse, ki hočejo preko strankarskega dima državo rešiti. Zahvaljujem se iz dna srca svojim sotrudnikom minstrom in podministrom, zahvaljujem se svcj'm tovarišem v vladi, ki so sprejeli z menoj težko odgovornost sedanjega hipa, in moram se s simpat'jami spominjati tudi zadržanja italijanskih delavskih množic, ki so jačale fašistovsko gibanje s svojo aktivno ali pasivno vzajemnostjo. Mislim tudi, da bom tolmačil misel vel"kega dela te zbornice, gotovo pa večine italijam-kega naroda, ako se tu poklonim vladarju, ki je odvrnil poskuse zadnje ure, ki je odvrnil državljansko vojno in je dovolil vcepiti v utrujene žile parlamentarne države novo nezadržno strujo fašizma-, ki je izšla iz vojne in zmage. Preden smo prišli na to mesto, so nas povpraševali z vseh strani po programu. Toda Italiji, žal, ne primanjkujejo programi, temveč možje in volja za izvajanje programov. Vsa vprašanja italijanskega življenja, ponavljam, vsa so že bila rešena na papirju, toda manjkala je volja za njihovo ustvaritev. Današnja vlada predstavlja danesr to trdno in odločno voljo. V sedanjem hipu gre naša glavna skrb ▼ prvi vrsti zunanji politiki. Govoril bom naravnost, ker mislim, da bom s tem, kar bom rekel, razpršil razne bojazni« Vseh zadev pa se ne bom dotikal, ker imam tudi na tem polju rajši dejanja kot besede. Temeljne smernice naiše zunanje politSke so sledeče: Mirovne pogodbe, naj bodo dobre ali slabe, ki so bile podpisane in ratificirane, imam na-men izvršiti. Država, ki se spoštuje, ns more imeti' drugačnega nauka. Pogodbe niso večne, niso nepopravljive. So poglavja zgodbvine m ne njena zaključna beseda. Izvrševati jih pomeni nadaljevati. Pri izvrševanju postame očitno, kar je na njih nespametnega, in to lahko predstavlja novo dejstvo, ki odpre možnost novo prouč3tev dotičnih stališč. Rapallsko pogodbo in svetomargeritsko, ki izvira iz nje, bom predložil parlamentu. Razume se, da se, ko so popolne, t. j. ko bodo ratificirane, bodo morale tudi pošteno izvršiti. Po tej ugotovitvi hočem položiti drugi temelj naše zunanje pcl tike, ki je v tem, da odbijamo vso tisto zloglasno ideologijo o obnovitvi. Mi priznavamo, da obstaja nekaka enotnost ali bolje medsebojna odvisnost v gospodarskem življenju Evrope. Priznavamo, da je treba to gospodarstvo vzpostaviti, toda izključujemo, da bi dosedanje metode pomagale za dosego tega cilja. Za gospodarsko obnovitev Evrope so bolj važne trgovinske pogodbe na podlagi najs-'rših gospodarskih odnosa je v med narodi nego zavozlane plenarne konference, katerih žalostno zgodovino vsi poznamo. Kar se tiče predvsem Italije, hočemo voditi pdit-'ko narodnega dostojanstva in narodne koristi. Ne moremo si dovoljevati luksusa nespametnega altruizma ali vda-janje načrtom drug'h. Dam, da mi d&š! Današnja Italija šteje in mora šteti. To se je začelo priznavati tudi onkraj meje. Toda mi nimamo slabega okusa, da bi ho« teli našo pač pretirati, ali na drugi strani nočemo niti manjšati s pretirano pohlev-nostjo. Moja formula je enostavna: Nič za nič! Kdor hoče imeti od naše strani stvarne dokaze prjateJjstva, naj nam da tudi sam take dokaze. F^šistovska Italija nt namerava trgati pogodb in tako bo iz raz-n h političnih, gosp. in moralnih razlogov ostala zvesta svojim zaveznikom iz vojne. Rim stoji v vrsti s Parizom in Londonom, todia Italija se mora postaviti m mora predložiti zaveznikom ono strogo in pogumno izpraišamje vesti, ki si ga od premirja do danes niso upali napraviti. Obstoja li še sporazum v bistvenem pomenu besede? Kakšno stališče zavzema' to sporazum napram Nemčiji', napram Rusiji in spričo rusko-nemške zveze? Kakšen je položaj Italije v sporazumu, položaj tiste Italije, ki ni izgubila samo vsled slabost* svojih vlad trdnih položajev na Jadranskem m Sredozemskem morju, medtem ko se istočasno spravljajo nekatere njenih temeljnih pravic zopet v razpravo, položaj Itsd'ije- ki ni imela kolonij in sfrovin in ki je doslovno zmečkana po dolgovih, kater-je morala najeti za dosego skupne zmage? I?nam namen se lotit? pri pogovorih, ki jih bom imel s francoskim in angleškim ministrskim predsednikom, z vso jasnostjo celokupnega vprašanja sporazuma :*n z njim združenega vprašanja položaja Italije \ sporazumu. Iz tega proučevanja se morejo rzcimiti dve predpostavk?: AH bo sporazum ozdravil svoje notranje bojazni :n svoja notranja protislovja in bo postal zares enoten blok z ravnotežo sil (z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi), ali mu bo odzvonilo in Italija bo zopet zadobila svobodo postopanja in bo pošteno skrbela s kako drugo politiko za varstvo svojih interesov. Voščim si, dla bi se uresničila prva-predpostavka, to tudi vsled tega, ker bi ves vzhodni svet zopet zavrel in tudi radi tega, ker postajajo vezi med' Rusijo, Turško in Nemčijo bolj in bolj tesne. Da se to zgodi, je pa potrebno, da se zapusti polje običajnih fraz, skratka je čas, da se zapusti polje diplomatskih odpoimočkov, ki se ponavljajo na vsaki konferenci, da se step: na polje zgodovinskih dejstev, t. j- na polje. na katerem se da tok dogodkov določiti v enem ali dsrujgem smislu. Zunanja politika, kakršna je naša, politika narodn'h koristi, politika spoštovanja pogodb, politika jasnjenja položaja Italije v sporazumu, se ne more označiti kot politika pustolovstva ali imperalizma v navadnem pomenu besesle. Hočemo voditi politiko miru, ki pa ne bo politika samomora. Da bodo pesimisti, ki so pričakovali od prihoda fašizma do oblasti katastrofalne posledice zmedeni, bo zadosti, da omenim, da so naš odnosa ji s Švico popolnoma prijateljski, in trgovska pogodba, ki je v delavnici, bo piipomogla, da se utrdijo korektni odnešaj: z Jugoslavijo in Grško, dobri s Špansko, Čehoslvaško* Poljsko, Romunsko in z vsemi baltiškimi državami, v katerih si je pridobila Italija v zadajem času velike simpatije in s katerimi se podajamo za sklen tev trgovinskih pogodb. Ravno tako so dobri naši odnosa? z vsemi eragimi državami. Kat se tiče Avstrije, bo Ital ja držala svoje obveze in bo razvijala svojo akcijo gospodarskega značaja tudi napram Turčiji in Bolgarski, Glede Turške mislimo, da se bo moralo v Lausanni priznati, kar je sedaj že go* lovo dejstvo, s potrebnimi jamstvi za promet v morskih ožinah, za interese evropskih držav in interese krščanskih manjšin. Položaj, ki se je razodel na Balkanu in v mohameJanskem svetu, opazujemo s pazljivim očesom. Ko dobi Turška, kar ji gre, ne sme zahtevati drugega. V določenem hipu je treba imeti pogum reči Turški: Do tukaj in ne naprej, po nobeni ceni! Samo * odločnimi besedami, ki naj bodo tem odločnejše, čim bolj pošteno bo zadržanje zaveznikov, se da;o odvrniti zapletljaji na Balkanu in dosledno v vsej Evropi. Ne pozab "mo, da je M.000 Mohamedancev na Romunskem, 6i/0.000 na Bolgarskem, 400 tisoč v Aitaniji in 1,500-000 v Jugoslaviji, katere je zmaga po umeseca povzdignila vsaj skrivaj. Kar se t«če Rus je, misli Italija, da je pnsel Čas. ko je treba naše odnošaje s to državo presojati na podlagi seda rje resničnosti, ne meneč se za ruske notranje Vazmere, v katere se kot vlada nočemo posneli fašistovski program v njegovih podrobnostih in za vsako posamezno panogo. Nočem vladati proti zbornici, dokler mi bo to mogoče, toda zbornica se mora zavedati svojega posebnega položaja, vsled katerega je podvržena razpustu, ki lahko nastopi v dveh dneh ali v dveh letih. Zahtevamo polno moč, ker hočemo prevzeti polno odgovornost. Brez polne moči — to dobro veste — bi se ne prihranila niti ena, ponavljam ena lira. S tem nočemo izključiti možnost sodelovanja, ki ga srčno radi sprejemamo, naj že prihaja s strani poslancev, senatorjev ali posameznih kompetentnih državljanov. Vsak izmed nas ima svet čut za svojo težkro nalogo, država čaka z zaupanjem. N« bomo ji nudili več besed, temveč dejanja. Zavezujemo se formalno in svečano, da ozdravimo bilanco in ozdravili jo bomo. Hočemo voditi vnanjo politiko miru, ki pa bo obenem dostojna in trdna, in vodili jo bomo. Naš namen je dati narodu disciplino in dali mu jo bomo. Naj si ,kak naš včerajšnji, današnji ali jutrišnji nasprotnik nikar ne domišljuje, da bomo le kratek čas na oblasti. Otročja domišljija in neumna kot ona včerajšnja 1 Naša vlada ima ogromno podlago, podpira jo najboljša, najbolj sveža italijanska generacija. Ni dvoma, vtikati, kakor ne dovoljujemo vtikanja * bi! v \eh ™?fh.dnfhu ^orjen orja^ki c«J 4™s J, korak nasproti umfikacip duhov, italijanska drug h v naše zadeve. Smo torej pripravljeni proučevati možnost končne rešitve. Glede udeležbe Rusije na konferenci v domovina se je zopet enkrat našla od severa do juga, od kontinenta do plemenitih otokov, T T. j.. j - i »i«* « na- katere se ne bo več pozabilo, od prestol- Lausanni, je Isalira podpirala naihberal-. . , , , f . c , , ^ . - a i-— i nice do delavnih kolonij Sredozemskega in nejse staj sce tu r.pa, ca bo mero stali sce __* nejse stav sce m r.pa, ca t>o njero zmagalo, kljub temu da je Hl a Rusija povabljena le na omejene razprave o morskih ožinah. Naši odnošaji z Zedinjenimi državami so izvrstni :n bo moja skrb, da se bodo spopolniJi pred vsem. kar je želeti, na polju prisrčnega gospodarskega sodelovanja. Prisrčni so naši odnošaj! z republikami srednje in južnei Amerike in posebno z Brazilijo in z Argentinijo, kjer živijo mi-ljoni Italijanov, katerim se ne sme zanikafti možnost, da se udeležijo krajevnega življenja, kar jim bo dalo veljavo ter jih na bo odtujilo, ampak jih bolj živo privezalo na mater domovino. Glede gospodarskega finančnega vpra% sanja bo Ital ia na prihodnjem sestanku v Bruselju zastopala stališče, da so dolgov? in reparacije nerazdružljivo zvezani. Za to politiko dostojanstva in nac'onalne koristi je treba zunanjemu ministrstvu o-srednjih in podirejen h or^ainov, ki bodo od'govarjali novim potrebam d/ržavne zavesti in naraslemu ugledu Italije v svetu. Notranja politika Smernice notranje politike so vsebovane v teh-le besedah: Varčnost, delo, disciplina. Finančno vprašanje je temeljno: treba je priti čim prej mogoče do ravnovesja v državni bilanci, režim stiskanja, razumna vporaba stroškov, pomoč vsem proizvajalnim silam nacije, odprava vseh še preostalih oprem vojne. O finančnem položaju, ki je sicer resen pa se vendar lahko hitro zboljša, vam bo obširno poročal moj tovariš Tangora pri razpravi o začas- Atlantskega morja. Ne trosite, gospodje, drugih praznih kvant narodu. 52 vpisanih, da bodo govorili o mojih izjavah, je preveč. Delajmo raje s čistim srcem in vedrim čelom, da zagotovimo domovini prospeh in veličino. Tako mi Bog pomagaj, da privedem svojo težko nalogo do zmagoslavnega zaključka. JusosSavlfa Hrvatski blok. BELGRAD, 15. Delegati hrvatskega blcka dr. Drinkovič, dr. Krnjevič in Predavač oo včeraj konferiraii z Ljubo Davidovičem, posL An-gjelinovičem in Vojo Veljkovičem, Tekom prihodnjih dni nameravajo stopiti v ožie razgovore z načelniki opozicijonalnih parlamentarnih klubov, ZAGREB, 16. V krogih hrvatskega bloka sedaj obširno razmotri vajo vprašanje, na kakšen način bi hrvatski blok mogel vstopiti v belgradski parlament. Iščejo kompromisne formule. Hrvatski blok vidi najboljši izhod iz teške situacije na ta način, da se v Belgradu ustvari volitvena vlada, ki bi imela za glavno nalogo izvesti v najkrajšem času volitve v narodno skupščino. Ta izborna vlada bi ne imela absolutno nobenega drugega programa. Vprašanje obsojenih komunističnih poslancev. BELGRAD, 15. Predsednik narodne skupščine je včeraj ob 17. ctvoril plenarno sejo. Po končanih formalnostih so ministri odgovarjali najprej na razna vprašanja. Minister pravde dr. Markovič je odgovarjal na interpelacijo dr. Momčila Ivanića glede pogojnega odpuščanja obsojencev iz .kaznilnic. Minister pravde je naglasal, da je to odpuščanje odvisno od mnenja upraviteljev kaznilnic. Ko nem proračunu. Kdor govori o delu, govori o ga jc poslar.ee dr. Ivanić vprašal glede obso-buržcaziji in o privilegijih za prve ne o privi- jenih komunističnih poslancev, je m'nisier legiji;* za poslednje, ampak o zaščiti vseh in- pravde dr. Markovič izjavil, da zadevnega teresov, ki so v skladu z onimi nacijonalne akta še ni prejel. Gre predvsem za obsojene produkcije. Proletarijat, kateri dela in kate- komunistične posla«^, ki se nahaiajo v kaz- rega usoda nam je na srcu toda brez grešnih *Vlmci, v M'trovic.. nster pravde }e izjavil, j i , . . ; da zaoevnetfa akta e od*puscenja kazni ob- dema^oticnin dobrohotnosti, nima ničesar se o •__■ » ** • • , T . , , .. ? 5 , ' ..,.! sojenim komunističnim poslancem se ni prerel bati in ničesar izgubiti ampak vse pridobiti. Mitrovlce od finančne politike, katera bo utrdila držav- no bilanco ter se izognila tistemu polomu, ka- Minister prosvete Svetozar Pribičevič je odgovarjal na interpelacijo posl. Matića glede v teri bi posebno uničevalno vplival na naj-j vprašanja samostanskega premoženja. Gre skromnejše sloje ljudstva. Naša izseljeniška; prvi vrsti za samostansko posestvo v Fruški politika se mera osloboditi prenapetega oče- gori. Miniter prosvete je izjavil, da ta inter-tovskega nadziranja, toda italijanski državljan,1 pelacija ne spada v njegov resort. kateri se izseli, naj ve, da bo zaščiten v ino-; Po končanih interpelacijah je zbornica pre-zemstvu od nacije. Naraščanje ugleda kake! na dnevni red, k razpravi o zakonu glede nacije v svetu je v sorazmerju z disciplino! .od je objavil sledečo globoke plasti plemena, zahtevajo m imajo brzojavko iz Rige: «Nedavno je romunska vla-pravico, da ne bodo vrženi v kroničen nered, I da poslala v Moskvo noto, v kateri je izjavila, ki je gotova predigra splošne propasti. Ker i da je pripravljena začeti z Rusijo pogajanja očividno govori ne zadostujejo bo država skr-jglede Besarabije, ako Rusija sprejme reko bela za to, da izbere in spopolri oborožena j Dnjester kot rusko-romunsko mejo. G. Čiče-sila, ki jo ščiti. Fašistovska država bo mogoče rin je odgovoril, da smatra_ Rusija, da tvori ustanovila eno enotno policijo, popolnoma uvaževano, z veliko gibčnostjo z vzvišenim duhom morale, med tem ko bosta slavna in vsakemu Italijanu draga vojska in mornarica odtegnjena od sprememb parlametarne politike, preurejena in ojačena predstvaljala zadnjo reservo na znotraj in na zunaj. Gospodje! Iz nadaljnjih izvajani boste lahko rusko-romunsko mejo reka Prut in je obenem zahteval, naj Romunska izprazni Besarabijo. Rusija — je rečeno med drugim v njegovem odgovoru — ni nikdar pritrdila aneksiji te dežele k Romunski. Pogodb«, ki jih je Rumuiv-ska sklenila glede Besarabije z drugimi državami, smatra Rusija za neveljavne in neobsto* ječe*. Vzhodno vprašanle Spor med Angljo in Francijo zaraoi Tur-bje — Spomenic« lorda C ar zona — Pr.hod Izmet paše t Pariz PARIZ, 16. Zdi se, da se bo enotna zavezniška fronta proti Turčiji zopet razbila, fe se v zadnjem hipu ne doseže sporazum. Če se pa ne doseže sporazum, bi znalo prrti do zopetne odgoditve konference \ Lausanni, kajti lord C ur zon je ponovno izjavil, da je pripravljen priti v Lausanno le, če bo vzpostavljena enotna fronta zaveznikov. Stal šče lorda Curzona je z njegovo strani kajpada popolnoma utemeljeno, kajti gre za rešitev vprašanja, od katerega je odvisen mir v Evropi. Razen tega se nv sme pozabiti, da stcr za Turčijo tudi Rusija- Needincst med zavezniki bi obrnila diplomatsko zmago na turško stran. Vsled tega je lord Curzon poslal francoski in italijanski vladi noto, v kateri sporoča zavezniškima vladama točke, od katerih Anglija ne namerava odstopiti. Besedilo te note ni še znano, toda sodeč po pisanju 1 stov, gre predvsem za to, ali naj se zavezniki zedinijo, da bodo v slučaju turškega odpora proti zavezniškim mirov-n'm pogojem uporabili proti Turčiji silo ali pa se bedo omejili samo na moralni pritisk. Lord Curzon ve prav dobro, ka i pomeni moralni pritisk, za katerim ni vojske, proti Turčiji, ki razpolaga s precejšnjo vojsko fn ki ima za seboj Rusijo in upa tudi na francosko pomoč, in zato ne namerava odstopiti od svoje zahteve. Francija pa je proti prisilnim sredstvom. • Temps > pravi: «Dc!cč'ti mirovne pogoje in se cbvezati na porabo sile, če bo treba, za izvršitev teh pogojev, pomeni se vrniti k s'stemu- ki je dovede! do sevrerke pogodbe in gr^kći ofenzive v Mali AzijJ. Francija ne bo šla v Lausanne, da vodi vojno, temveč da sklene mir. Zahtevala bo od svojih zavezn kov v blagor vseh, naj ne žvenketajo z mečem in re bo žvenke-tala niti s svojim mečem. To pomeni, da bo Francija podpirala turški pohlep po balkanskem ozemlju.. V takem slučaju bi se pač morale postaviti meje slabo umevane-mu in do absurdno6ti pretiranemu paci-! fizmu, ki v resnic; skriva v sebi le kal nove vojne, in izraziti upanje, da se bodo balkanske države, ki so pač najbolj prizadete pr' reševanju balkanskih vprašanj, postavile složno kot en mož na noge in povedale Parizu in Kemalu, da se niso borile stoletja za zapad zato, da sedaj iz vljudnosti proti zapadn m zaveznikom pomagajo vzpostaviti na Balkanu hujše stanje nego je bilo pred 1. 1912. Toda Francija bo gotovo dobro premislila. preden zaigra ves svoj vpliv pri balkanskih državah. Kakor javlja diplomatski urednik agencije «Havas», je Poincare takoj po sprejemu angleške note sporočil v London, da n* našel v angleški spomenici nič takega, kar bi moglo onemogočiti sporazum med obema vladama. Spričo tega so pričakuje prihod lorda Curzona v Pariz, nakar bosta skupno s Poincarejem odšla v Lausanno, kjer se bosta sestala z italijanskim zastopnikom pred otvoritvijo konference- Veliko presenečenje je vzbudil nenadni prihod Izmet paše iz Lausanne v Pariz, toda smatra se, da ta prihod ne bo onemogočil sporazuma med: Francijo in Anglijo. Angleška spomenica o vzhodu PARIZ, 16. Diplomatični uredn k agencije «Havas» pravi, da se angleška spomenica o vzhodu ne bavi izčrpno nit; z vprašanjem ožin niti z merami, ki bi se 'mele rabiti, ako se hoče zagotovit-, da dobi bodoča mirovna pogodba moč. Zavezniški državniki bodo morali odlrr" ali naj njihove vlade eventuelno i/- izvršitev pogodbe z orožjem, ako bi b'lo treba. Kar se tiče ožin, bi se morale v smislu angleške spomenice vojaško zasesti, toda samo začasno, samo za nekaj let, in to radi nestalnosti položaja v Rusiji in kot jamstvo za izvršitev pogodbe, iz istih razlogov tedaj, iz katerih je zaseden Ren nasproti Nemčiji Z vojaškega vid ka zahteva angleška nota popolno razorožitev zone pod kontrolo organa, ki se ima določiti. Številna moč turške vojske se bo morala omejiti, zlasti v Evropi. Angleška spomenica pred- Izkff volitev t angleški parlament — Bo-nar Law zopet izvoljen LONDON. 16. V grofijah Lancester in York so dobili konservativci ogromno ve* čino proti liberalcem in delavski stranki. Poslednja je pridobila en sedež v Bam-sley-ju. Danes zjutraj ob 3 je bil položaj strank sledeči: izvoljenih je bi! o 152 konservativcev, 20 narodnih liberalcev, 23 liberalcev, 63 lai>uristov in 6 neodvisnih. LONDON, 16. V Giasgowu je bil zopet izvoljen Bonar Law z 2514 glasovi večine; Asquith je tudi zopet izvoljen s 318 glasovi večine, dalje sir Robert Horne v Glatsgowu s 500 glasovi večine, načelnik laburistov Kleaies z 800 glasovi več'ne; tudi Lady Astor. ki je bila poslanka v bivšem parlamentu, je znova izvoljena. Ponovni Wilsonov nastop ▼ političnem življenju NEW YORK, 15. Proslava premirja je dala predsedniku Hardingu in bivšemu predsedniku Wilsonu prrložnost. da pojasnita politične dolžnosti Amerike, ki je prevzela udeležbo pri svetovn; vojni. Wil-sc;n je po dolgem času zopet prvič nastopil in imel pred 5000 poslušalci dolg govor, v katerem je povdnrjal potrebo križarske vojne proti sovražnikom ir.ru. Izjavil je, da je bila Amerika zadnje čase preveč skromna. Zadovoljevala se je z enostavnim premirjem. Medtem je gotovo, da a-meriški narod želi dv gniti svojo ulogo in zagotoviti svetu mir. Dnsv.^e vesti vseh tam kjer je bil zadnjič. Glavni predmet sestanka bo pogovor o jezikovnem vprašanju v Julijski Krajini, zato je pričakovati da se ga udeleže vsi poklicani. »Žensko dobrodelno udruženje v Trstu priredi v soboto zvečer ob 8. uri v dvorani »Delavskega konsumnega drušva« pri Sv. Jakobu svoje prvo predavanje in sicer o pomenu in nalogah naše nove ženske organizacije. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti onim članicem, ki se niso mogle udeležiti dosedanjih sej radi neprimerne ure. Prosimo pa, da se udeleže predavanja vse članice in prijateljice društva. Odbor. Pozdravi vojakov iz Speci je! Tukaj v S peci ji pri obrežni artilerijj nas je precej Slovencev, Nam se ne godi slabo, kakor to beremo od drugih. Sedaj so nas dali precej Slovencev v podčastniško šolo. Našim komandantom, kakor tudi mestu smo se z«lo privadili. Mesto ima lepo Kce, seveda na glavnih ulicah, drugje pa ima zopet popoln tip italijanskega mesta. Zanimivo je gledati tukaj razre parade. Tako na primer smo prav z odprtimi usti gledali parado ob kraljevem rojstnem dnevu, katere smo se tudi mi udeležili. Tedaj si videl vse kar si hotel. Vojaščina v svojih preprostih uniformah karabinerji s perjem na klobuku, fašiste, sem-pre pronti — vse vse —. Proste ure od 5 do 9 si kratimo ob obrežju, kjer je prav lep drevored samih palm in prav lep spomenik Gari-baldija, od tu jo pa zavijemo po glavni ulici Cor^o Cavour v kasarno spat. Sedaj pa prav lepo pozdravljamo naše domače kakor tudi vsa dekleta katerim kličemo: Ne pozabite na nas! Vi postojnski fantje letnika 03 le pridite kmalu k nam, vas že težko pričakujemo! Lepe pozdrave vsem Postojncem Jožef Fi-lippini Škerjanc Josip, Čeč Franc, Tavčar Karel.'__ tržaškega živlienia Blazen delavec. Pred sinoćnjim okoli pol- vrtnarfi opustiti svoje trudapolno delo, kajti mučiti se in trositi zato, da drugi uživajo, ni mogoče I Ne bi mogli varnostni organi nekoliko bolj paziti na ponočne uzmoviče? Res je, da .♦atvine zelenjadi ne prijavljajo oblastvom, ke± ;-> okradeni potem še sitnosti in pota, a ttl jivo je, da je teh tatvin vse polno in preveč. Varnostni organi naj zasledujejo slehernega ponočnega potepuha in ga, ako je sumljiv, primejo. Drugače se lahko dogodi, da ostane mesto brez domače zelenjadi. Po leti se ne zashiži nič, ker ni vode za zalivanje. Na jesen in pomlad pa se ne zasluži, ker se tatovom pušča preveč slobode! Kako naj potem vrtnar vzdržuje družino, plačuje delavce, najemnino in razne pristojbine?! Hišna preiskava v Knežaku. Pred par dnevi so izvršili orožniki preiskavo v stanovanju kmeta Frana D. v Knežaku ter zaplenili mnogo blaga tatinskega izvora. Blago je bilo namreč na skrivnosten način ukradeno iz skladišča neke tržaške tvrdke. D. ni hotel povedati, kje je dobil blago. Spravili so ga pod ključ. II. Sestanek članic »Splošnega slovenskega ženskoga društva« v Gorici bo v nedeljo dne 19. t. m. ob 12. uri popoldne v Trgovskem domu. Na dnevnem redu je predavanje o pomenu in nalogah naših ženskih organizacij. — Delile se bodo nabiralne pole za Božičnico in določi se potrebno za Miklavževo prireditev šolskim otrokom. Slovenke, pridite pomagat dejansko in z dobrim svetom! K obilni udeležbi vabi Odbor. KLAVIR, koncertni, svetovne znamke Bfr* sendorf, prodam. Naslov pri upravništvuu 207£ GOSPODIČNA lepe zunanjosti, popolnoma vešča v govoru in pisavi slovenskega, italijanskega in nemškega jezika želi primeru« službe. Naslov pri upravništvu. 2074 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario it. 14. 51 72 Uvozna in izvozna tvrdka Deblosio & Domeniš Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št, 7, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-n ne, porcelane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in spletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je češkega izvora - Gospo-dom županom m predsednikom denarnih zaik-cniur let, iz Kamnega. Obdolženi so tatvine m skru .Tadransin banka ......... ... . . 134 CasuHch .... ... . . 342 Dal r.atia . . « . ........ . ... . . S 96 GerolimicH . • ......... • . a . . 14 "0 L i bera Triestln* I ussino . . . , ......... ... . . 655 Vartinolich . • . ......... ... . . 157 Oceania . • • • ... . . 140 Premuda . . • • ......... ... . . 360 Tripccvich . . • ......... ... . . 275 Ampelra . . . • ......... ... . h 36 Cement Dal natia ... . . 345 Cement Spalato . Tuia valuta oa tržaškem trjai ogrsVe krone . . —.90. —.95 evstriiske kron» . ...... —.03. — .('3 češkoslovaške krone....... 69.75. 70.50 dinarji . • • . ......... 34.80. 35.30 leji ....... ......... 14.— — 15 — marke > ■ * . . ......... — 28. — 31 dolarji .... ......... 21.75. 21.95 francoski franki ......... 146 50. — 147.50 švicarski franki ......... 400.—. 4' -5.- angleški funti papirnati...... «6.75. — 97.>5 Naii oglasi r.i padlo na um, da bi nam, očital, da sogla šamo s tem, kar prinašamo in da smo se postavili na kako «stran». Sicer pa gospod poslanec pozna navade,----, — __ __ _ „našega lista in ve, da važnih dogodkov in iz-j uri ustanovni občna zbor s sledečim dnevnim jav, katere se tičeio našega nar oda, ne pušča-j redom: 1) Volitev odbora, 2) Slučajnosti. nitve javnega spomenika. Zgcttik. Pevsko-godbenc-bralno «Zgonik» v Zgcrniku naznanja slavnemu občinstvu, da se bo vršil v nedeljo 19. t. m. ob 13. se računajo po 20 stot. beseda- - Najmanjša društvo i pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stok beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. mo brez svetih pripomb. Če tega dosedaj nismo storili v «aferi» Jadranske barke, je to znak, da partija za nas ni še zaključena. Nič za to, če preteče med tem nekaj časa. Svo?e pripombe postavljamo na dejstva in ne pretek''jemo; Začasni odbor. Drežnica. (Nerednost, ki se lahko odpravi). Poštni avtomobil Sv. Lucija-Kobarid prispe v Kobarid ob 11'15 in pripelje pošto dotičnega dne. Naravno bi bilo misliti, da poštni sli ča F LE UC pVJ tU % 1 jUIUV »li liV I v' 1 1 - - ------------ , .« J zato, mislimo, naše pripombe ali napadi tudijkajo vsak dan prihod poštnega avtomobila, da tehtajo. __, sprejmejo pošio istega dne in jo odnesejo vsak Da se razumemo! Prijatelj našega lista ne v svoj kraj. To pravilo pa ne velja vedno, kajti .i----: j.-------»-=—----1 -loštni sel iz Drežnice odhaja iz K-obanda ze soglaša z nami, da smo se tako odločno uprli ob 11, torej en četrt ure pred prihodom pošt-i>ega avtomobila. Vsled tega prinese pošto predlogu v "Popolu d'Italra« za razdelitev Av strr«. Očita nam, da se brez potrebe zavzem- licmo za sedanjo Avstrijo, ki ___________ , _____. „ , lastne spomine na nekdanji položaj nap-ega na- j dne do prihodnjega dneva ob 11. uri, Koban-___________„ . _ roda. Počasi, prijatelj! Daleč proč od nas je ško pošto opozarjamo na to nepopolnost, ki ye videva razen tega ohranitev turškega dr- bila niisel, da bi se hoteli zavzemati za sedanjo i sicer malenkostna, a bi znala kljub temu pov-i i •___t__• ________ x„ ■ a . • - c - - _______i •_____r__u:1.__i____x:i: „ »14 mwm cinikaii, nhrutno škodo oživlja le žal prejšnjega dne, medtem ležijo pošiljatve istega - - • ' • "' ' K obari- žavnega dolga ter ize-načenje uprave že- j Avstrijo. Saj je njena prednica ugrabila naše-! uročiti v tem ali onem slučaju občutno škodo - - ^ ~ 'mu narodu prelep del njegove deaščine. Imeli za prizadete vasi. Postni sel bi čisto lahko sel leznic, tako da bodo zavezniške države zastopane v ravnateljstvu sorazmerno z investiranim kapitalom. Kar se t če kapitulacij dovoljuje angleška spomenica, fiskalno enakopravnost in mešana sodišča za tuje državljane. V kol kor gre za krščanske msnjšir.e, bi se njih zaščita poverila evropskim častnikom, dodeljenim turškemu crožništvu-Izjave Izmet paše nascroli časnikarjem PARIZ, 16. Izmet paša je skVcal zastopnike tiska v svoj hotel ter jim podal nastopne izjave: «Mi smo 'prišli v Lausanno, da. sklenemo nvr med Turčijo 'n državami, s katerimi smo se vojskovali. Prišli smo iz po krivici opustošene dežele, ki želi mir. Vojaški uspehi, ki smo yih dosegli tvorijo samo eno razdobje v našem razvoju. Zgodovina zadnjh let dokazuje, da so naši cilji bistveno miroljubni. Naša politika se naslanja na zvestobo naproti dogovorom in pogodbam, k; smo jih podpisali*. O svojem razgovoru s Poincarejem je Izmet-pa-ia rekel samo: «Ta razgovor je bil zame zadovoljiv*. Izmet-paša ni mogel povedati, aii pofde v London ali ne, zagotavljajoč, da si prejel nobenega službenega povabia. Glede kapitulacij je izjavil Izmet-paša, da •o prinesle mustemajiakemfu prebivalstvu poH&čne omejitve, ne da bi tujcem v res-' :i kaj koristile. smo drug, zelo tehten razlog, da smo se uprli gori rečenemu predlogu. In ta je, da bi — če bi danes hoteli delili Avstrijo — nastala nevarnost velikih mednarodnih zapletljajev, nevarnost za evropski mir, ki Evropa tako krvavo potrebuje za svoje zdravljenje. Pa "e še en poseben, razlog za nas, ki smo italijanski državljani. V svojem težkem položaju moramo le želeti, da se sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo rešijo mirnim potem. Za to pa je v prvi vrsti potrebna brezpogo na vera v veljavnost sklenjenih dogovorov. Ta vera, načelo, da se pogodbe morajo izvršiti, bi bilo omajano, če bi pogodbeniki sami začeli kršiti pogodbe. Mogle bi priti nedogledno hude pcsledicc. Mislimo, da so te dovolj tehtni razlogi, ki popolnoma opravičujejo našo sodbo o predlogu v < Popolo d'I1alia» Zelo pcučno je tudi dejstvo, da teliko sedanja, kolikor poprejšnji voditelj italijanske vnan.;e politike odločno odklanjata misel o delitvi Avstrije. Bivši manister Schan-zer je poslal dunajskemu listu «■ Abend» na tozadevno vprašanje to-le brzojavko; <■ Izključujem na najodločnejši način, da bi bfla v Benetkah jaz in dr, Beneš gcvorPa o kaki delitvi Avstrije. Soglašala sva popolnoma, da sta neodvisnost in nedotakljivost avstri skega ozemlja smatrati ko