•vPHIVI XV 1992 Člaik) m ra::prv. 23 tega. Želimo si, da bi tudi n 5a n fva zakonoaaja prirasla več pravni vamosli za vse ude,":ženee uponbe: uporabnike. osebe ki jih je treba varovati, ter končno tudi za arhiv j ste kot pesrednike Opoirba 1 Herbert Uünther, Rechliche Probfc-tie ¿er Archiv oenu-zung, Hermann Bar as Ji, »Da* Nähere /„J regefc die Land «regiorung durch Rechtsv jroidnmig je Slovenije ustanovljeni prej kakor arhivi, ki so ustanov: zbiranje in hranjenje za zgodov..~ska proučevanja pomembnih dokumentov. Nekateri slovenski arhivi so nastal; kar iz mozeskih or- garizacu, kot npr, nekdanji državni arhr/ oziroma danaŠnu Arhiv Republike Slovenije. Današnji P) krajinski irhiv Maribor se je razv'1 iz arhivskih zbirk, ki so jih zbral: na prelomu 19. v 20. stoletje pri Nemškem muzejskem drištvu in z'asti pri leta 190? u star ovij ene m Zgod tvinskem društvu za Slovenski ítajer, ki se je od leta 1918 j me novelo Zgodovinsko društvo v Mariboru. Podobne začetke zasledimo tudi pri arhivih v Cehu, Ptuju in Novi Gorici. Nskolbco drugače sta se razvijala danainji PokrajJnski arhiv Koper (iz zbirk arhivskega gradiva pri njihovi mestni knjižnici) in nekdanji Mestni oziromr. današnji Zgodovinski ariiiv D¡ub'|ana, ki je z reorganizaei-jo in preimenovanj ¿m v začetku sedemdesetih let zlasti na območjih svojih delovnih enot za Do- 24 Članki in razprave* ARHIV j XV 1992 ierjnko, Gorenjsko, ljubljansko okolico, v Škofji Loki m obmmčju oddelka v Jdriji doživljal približno enako usodo kot 2e omenjeni drug slovenski arhivi. Tudi na območjih delovnih -not Zgodovinskega arhiva Ljubljana se jt že precej ]et pred njilnvim formiranjem arhivska zbimtelj-ska dejavnost začela v íttviln'h t"mkajšnjih muzejih Ker so bili slovenc"ri nrhVi ustanovi'eni ¿ora™erro pozno, se moramo miize;2m m nj' ■ hovi zbirateljski dejrvnosti zahval-ti, da se je ohranilo veliko dragocenega arhiv,kega giaJiva, ki bi se drugače skoraj gotovo za vedno izgub;Jo 1 Nrkazam zgoaovinski razvoj slovenski arhivov nam pojasnjuje, z^kaj se Se dan ¿s srečujemo s t.i. razmejitvijo arhivskega gradiva med arh' ■ in muzeji, kar nam včasih povzroča prucejinje preglavice, ko se moramo odločiti ali naj arhivsko gradivo, ki ga h-amjo muzi ji, prevzamemo v arhive ali pa naj ga pustimo v nadaljnje upravljanje muzejem. 2. Današnje stanje árbivskega gradiva v filovnnsfrib muzejih Pomembnost pravkar omenjene di'eme dokazuje pregled arhivskega gradiva ki ga danes hranijo slovenrki muzeji. Podatki so starejšega pa tud' novejšega datuma. Starejši datum nosita dokaj natančna pop-sa. ki sta objavljena v Vodniku po arhivih Slovenije iz leta 1965. To sta popka z naslovom Sploin, arhivi v drugih zavodih n Druj Slivi delavskega gibanja, narodnoosvobodilne borbe ii ljudske revolucije. Ta dva dodatka k pop iom grad va v slov :nrkih arhivih v celoti nata več aktualna, ker je v letih po iziau Vodnik? po arhiv ivi. Na splošno lahko rečemo, da so obsežni in kolikor toliko kompletni arhiv ¡k, fondi v sljven-skih muzejih bolj izj :ma kot pravilo. Pretežna večina arhh"skega gradiva v muzejih ima znaikj muzejskih arhivskih zbirk. To pomeni, da ne moremo govoriti o celoti arbhnkisga gradiva, ki bi prišla v muzeje po provenienčn ¡m načelu, ampak so to pogosto le manj obrežni deli ali le pocam-zni dokumenti fondov V muzejt so prišli na zelo različne najine; velikokrat ob pripravah študijskih prispevkov in razstav, ko se muzealci lotijo sistematičnega zbiranja tako muzejskega kakur tudi arhiv ikega gradiva na tjmo, k jo Študirajo To običajno pomeni, da pri ustvarjalcih arhivskega gradiva ah pr pr /atnih imetnik;h od-berejo dakumente, k; jih za svoji raziskave po irebujejo, ostalega gradila p? ob.čajno ne prevzamejo Na ta način arhivski fond postane osiromašen, saj ni več kompleten hkrati pa se v muzejih uutvaijjjo zbirke arhivskega gndiva za posamezna razir [ovalna področja, ki iih pc končanem de!u shranijo v mapah Lsciklih al Škatlah z oznzčbo gradivr. o razstav, »tej in tej« ah giadivo, zbrani za pripravo »te in te« Študije ah knjige. Na tak način v muzejih nastajajo muzejske zbirke arhivskega gradiva, k1 j'h fVRHTVI XV 1992 (""hnki in r^zprav^ 25 označujejo npr kot fragm ;nti gradiva iz de L vanj a i pravnih organov, fragir -nti gradiva zemljiških gospostev, posamez*.. dokumenti, ki izvirajo iz delovanja društev, šofckih ustanov itd. To nam I:po ilintrira arhivske gr: divo Muzeja ljudske. revoiueije v Ljubljani Ob svjji itiri-desetletn'd so zapisal:; »... Največji del arhiva jt muzej pridobil ob tematskih razstav; ih Takrat sa po^am zniKi i irovali zelo raznovr tno gradivc in s tem pomagali predstaviti porami szne teme na naših občasnih razstavah,..« Dodali pa so Še. ».„ Arhiv ni urejen pa arhhskih pr idpisih, pač pa je zaiadi enostavnost) in priiocnosti zložen v mapah darovalcev -gradiva...*1 Res pa je tudi, da včasih v primerih ko muzej: iki de lvd naletijo na vi ¡čje količine arhivskega gradiva, k sodeluvaniu pevahijo pristojni zgodovinski arhiv. Muzejski delavci zaradi dobrega poznavanj« terena arhivske gradivc pogor>to prej odkrijejo kaker zaposleni v arhivih, V takih primerih se poskušamo dogovoriti, da celotm fond pride v arhiv, kar pri družbenih pravnih osebah običajne ni te>ko. Nekoliko bolj kcmpliuran je dogovor o prevz :mu pn privatnih imetnikih. V takih prim irih, vr.aj ponekod te rešujemo tako, da se dogovorimo, da nam t) imetniki irhivsko gradivo, ki ga hranijo, pogodijo za mikrof'imanje, nato pa jim gE vrnemo, tz^edro pomembna kategorija arhivskega gradiva v muzejih so zbirke plak tov in pogosto zelo bogate fototeke m filrroteki. V Muz,-ju Ijudsk" revolucije v Ljubljani hranijo kar okoli 420.000 posnetkov in preko 6.500 metrov film-kegi traku. Prav tako p« hranijo tudi pri ko 6.000 plakitov.3 V spei. "lizirvnih muzejih, kot sta npr. Slovenski gledalSki m filmski muzej v Ljubljani, Slovenski Selški muzej itd. oa tudi v gradil Slovanske akademije znanosti in umetnosti se nahaja med drugjn kar precej gr. diva o pomemb" ih slovanskih ljudi ih. Takti mtd gradivom Slovenske akademiie znanosti in umetno; ti v Ljubljani naj demo osebne fonde Antona Aškerca Jožeta Pl. čnika, Frana Ramovša, Luna Adamiča, Muk-1 Koua itd., kar pc pc-datkih, zbianih za 10. zvezuk publikacije Arhivski fondi in zbirka v SFRJ-SR Slovenija znaša kai 25 tekočih metrov grauiva. Podobne osebne fonde pomembnih pedagoških delavrv najdimo v Slovenjktm Šolskem muzeju, zapuščire pomembnih slovenskih gledaliških uruetnik tudi požrtvovalno urejali, po potrebi restavrirali skrbno varovali, jporabijati in nudili zunanjim korist likom, so tudi čustveno tiaviszam in ponosni. S svoiim delom so si pridobili zp-jpaiijc. dar avalcev, ki so muzeju svoje gradiv^ zaupali Naleta delo k traja...«. V nadalj svanju dopisa pa je zapihano: » ..Kolegij tudi poudarja, da bi sleherna odtujitev posameznih večjih ali manjših delov fonda, odvelo muzeju gradivo, ki ga uporablja pri svojem strokovnem delu, globoko b' zarezalo v črstva delavcev in jim hkrUi odvzelo velik del požrtvovalno vlo.5ečega dela. Odvzem gradiva bi pr :ki±ij tudi tekoče dilo m vzpostavljene we.ze zauranja z zunanjimi sodelavci. Zato so se dilavci iznskli, da GoriSki miitej svojega gradiva ne oostopi ... Pokijjinskemu arhivu pa bodo posredovali kopije popisov v inventarjih knjigah m katalogih...«8 Pogosto se pn dogovirih o pievzemu muzejske ^a arhivskega gradi a v prislojni arhi" muzealci izgoviijajo tudi na dijstvo, da tudi drugi muzeji 5e niso oddali arhivskega gridiva. S citiranjem dela dop:sa GonJkeg i muzr ja sem hotel le na plastičen način nakazati iia ugovore muzejskih delavcev, kadar se dogovarja mc o pnvzemu arhivskega gri,diva in murskih arhivskih zbirk. Taki ugovori so značilni za vsi slovenske in verjetno tuai muzeje v drugih državah Menim, da je potrebno zaradi korektnih od-nusov z mu; ejskimi kobgi uporabiti St eno možnejt, ki jo dcpusča 102 Člen zakona o naravni in kulturni dediščini ob upoštevanju vsaj minimalnih pogojev, ki jih določajo za1 onski predpisi o strokovn jsti in materialnem varstvu arhivskega gradiva v muzejih. Čbn 102 do'oča: »Arhiv lahko s pogodbo prepusti po: mrežnim organom in organizacijam določene vrste arhivskega gradiva in jim zaupa \RHTV1 XV 1992 Članici in razprave 27 opravljpnje posameznih naljg v zvjzi z njimi ter hkrati dc Joči poguje za upravljanje teg? gradiva«,' Kakor je uporab? tega člena za arhivsko sodejovanje z muzeji (pa tudi z drugi™ ustanovami, ka* pa ni predmet ti ga razmišljanja) do-"ra, pa se je tr.:ba zavedati tudi morebitnih negativnih poledic ki oh trm lahke doletijo arhiv, ki je z muzejem sklenil om :njeno pogrdbo. Na to nevarnost opc »arja komjntar k 102. členu zakona in to je potrebno na tem mestu še posebej poudariti. Komentar piav takole » V prmenj, če varoval c arhivskega gradiva ni aktiven m se z arhivskim gradivom dogajajo nepkavilnosti, ie za to odgovoren pred družba arh»v iii ne varovalec, Ta je sicer odgovoren arhivu pc pogodbi, toda prid družbo je v vsakem primeru odgovoren arhiv, ...tudi za arhivsko ^adivo, la ga je prepustil v upravlja nje pc pogedbi drugemu « Arh v je itamraČ odgnvoren la slab izbor oziroma napačno pre sojo pogojev, ki jih opravljanje arhVikih nalog nudi muzsj. Arhp' se ob moreb:*nih nepravilnostih ne more izgovariati na pogodbo.-0 Prav zaradi omenjenih nevSečncsti, ki lahko doletijo aihiv, ki je sklen i pogodbe o prepustitv' arhivskega gi aarva v upravljanjj muzeju ali kakšni drugi instituciji, so pogoji k« jih arhiv predpisuje s tako pogodbo 2eIo' strogi, Muzjji morajo namreč zagotoviti primerno materialno var tvo in dostopnost njihovega arhivskega gradiva in muzejskih arhivskih zb:rk. Tc pomeni, da moraio na eni strani zagotoviti tudi prostor za Studijsko in znanstveno raziskovanje njihovega arhivskega gradiva. To pa je včasih težko, zlasd pn rranjSih muzejih Na drug? stran1 pa mora o muzeji, s katerimi se sklenejo pogodbe, zagotoviti tudi primemo strokovnost, kajti delavec, k; je zadolžen za opravljanje strok, ivnih nalog na muzejskem arhivskem gradivu mora imeti visoke izobrazbo, opraviti pa mora enak strokovni izpit kot arhiv"".t in to v enem letu pc skleni-v1 pogodbe. Izpitni program je določen s pravilni' kom c pripravniftvu in opravljanju strokovnih ii pitov za drlavcc v arhivih.11 Čr muzej, s katerim je bila sklenjena pogodb? po 102 ilenu zaki-na o naravn1 in kulturi) dediščini, ne izpolnjuje opisa nit pogoj ;v, se s pogrdbo prepuščeno arhivskr ■ gradivo mora prevzeti v arhivski depo pristojne aLhrvske usta novč 5 Uporaba 102 Člena zakonr o naravni it kulturni dcdiSčini v slovanskih arhivih, Po podatkih ki so mi jih posredcvali slovenski arhivi, je uporaba 102. člena zakona o naravni in kultun*5 dediščini izredno skromna Na območju Slovenije so ¿klenjere le tri taki; pogodbe, dve'je sklenil Arhiv SR Slovenije, pa še to le eno z muzejem, drueo pa z Lniverzo Edvarda Kard lja v Ljubljani, eno pa Zg idovir-ski arhrv Ljubljana, Leta 19g^ je Zgc ioviniki arhiv Ljubljana skhnil pogodbo s Tehniškim muzejem Železarne Jesenice oziroma z Ž elezarno Jesenice, v katere okvir sodi muiej. Leta l9gg pa je \rhiv SR Slovenije pogodbo sklenil s Slovenskim Šcskim muzejem v Ljubljani. V obeh prim:rih se pogodba nanrša na gradivo, ki je zbrano v muzjjih, pri Slovet iskem folsk jm muzeju pa še na arhivsko gradivo, ki ga pu ravodilih Arhiva dR Slovenije odbere iz dokum ¿ntamega gladiva. Id nastaja Dri uradnem muzejskem poslovanju, V obeh pogodbah so definirane arhiv ;ke naloge, ici so prepuščene muzf V.m, ir obsegajo matrialno varstvo, strokovno obdelavo prepuščeih jim fondov m muzejskih arhvsk'h zbirk vzporedno z izde.avo pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva in objaivp gradiva tagotavljan em po?ojev za znanstvene razskave arhivskega gradiva skrb .za kon-»rvocijo, restavracijo in mikrufilmanje njihovega art ivskega grad^" ter vodt nje predpisanih evi-d"nc za prepuščeno jim arhivsko eradivo. Muzeja morata posredovati še podatke za zbirno evidenco arhivskega gradiva v Sloveniji, ki jo zah! sva 99, člen zakola o naravni in kulturi i dediščini. Prav tak j morata muz_ja arhivoma posredovati letne delovnL načrte in letna delovna poročila o delih na fondih, ki so jima prepuščeni v upravljanje. Sestavna de) ob^h pogodb sta tudi seznrma fondov, nr, kateri 1 muzeja opravljata arhivsk i dela. Po podatkih, ki sem jih zbral ab pripravir tega prispevka, drugi s'ove.iski arhri z muzej' pa tudi drugim u.sti.ac atr Se r;so skleniu nob;nih pogodb ki jih dopušča zakonodaja. Ponekod so o uporabi 102 člena citiranega zakona že raz-m:51jah vendar za njegovo uresničitev še nioO naredili ničesar Dobil pa sem vtL, da bi arhivi pogodbo sklenili z mai ¿¡katerim muzejem, če t tc organiziral kot sloveniko arhivskr akcijo. 6. Dobre in slab^ strani uporabe 102. člona : akotia o naravni in kulturni dediščini Člen 102. zakona o naravni in kulturni dediščini orrogoča, da so arLiivi pn sodelovanju z muzeji pa tudi z drug-mi mštituc.jami boij pri lagodljivi kar ob pametni uporab1 tega določila omogoča tudi korektne sod :lovanje s sorodnimi muzejskimi ustanovam' . Ob uporabi določi] omenjenega člena zakona pa se pojavljata dve mnenji. Prvo zagovarja tezo, da ni najbolj pomembno, da se arhivsko gradivc nahaja v arKvih, ampak jc lahko ¿hranjeno tud. v muzejih, saj ie najbolj pomembno, da jc ohranjeno prim :roo maierii Ino vavovano in stroktvno obdelane ter evidentirano tudi v arhivih Arh i morajo imet nad njim pregled 28 C- nki m razpravi UIHIVI XV 1972 da mcrebitn", raziskovalce lahko napotijo na pravi meslo. Ponovno pa je potrebno po-idantl aa morajo muzeji za sklenitev pogodbe po 102, členu omenjenega zakona izpolnjevati pogoje, navedene v predpisih in povzete v pogodbah, sicer mora arhivsko graiivo n. muz^ev preiti v pns*ojno arhivjkc institucijo. Zagovorniki d.-ugc leze pa nu tujo, da arhivi z uporabo 102. ¿lena citiranega zakona izgubljajo družbeno veljavo in zakonu zaradi tega doloula očitajo nedoslednost. Po tem mnenju je posebno, da vse arhivsko gradr/o, ki je shranjeno po muzejih (pa tudi v drugih fnStitucijah), prevzam jo pristojni arhivi. Zagovorniki te ti;ze -ir.ajo za svoje, zahteve tudi prerej močne argumente, saj io redke ustanove, ki bi izpolnjevale vse pogoje za varno m strokovno hranjenja arhivskega gradiva. 7 Sklep Z ozirom na povedano !e vprašanje prevzLmanja arlvvskega gn.aiva in muzejskih arhivskih zbirk potrebno reševati z vsakim muzejem posebej. Ne b: bilo smotrno, da b, določilr 1Q2, Člena zakona o naravni ir. kulturni dediščini uporabljali kar pri vseh muzejih. Iikrat1 pa ne bi bilo pametno, da z muzeji, ki spolnjujejo pogoje za hranjenje ir. strokovnost ne bi sklepali pogodb o prepustitvi arhivskega grrdiva, ki se je zbralo pn njih in jih zakonodaja dopušča. Ob morebitnih popravkih in dopolnilih zak Dna o naravn in kulturni dediščini pa bo potrebno doreči, kako je z arhivskim gradivom o deiav-skem gibinju, narodnoosvc oodilni vojni in ljudski revoluciji (kar opredeljuje 101. Člen zakona), in je «hranjeno v specializiranih muzejih in takih oodelkm pri splošnih muzejih. Opombe 1 M ¡"da Smoli Zjjodcrvina slovenske arnivistikc in arhivska uužbe, Arbt.slc nriročtik, zvezek 4, Ljubljana 1976; Encu^opcdja Suweruje 1 (A-Ca), Ljubljana 19P7, str. 112-119; Vodn:k [x> uriiivUi Sloveniji:, Ljubljatr 1965, 2 Ljudmila >iak. Arhiv, Argo, lii form olivno glasfo za muze'-Jco dejavnos , leuiik XXVII. Ljubljana 1988, str. 110-112, 3 Dejan Voniin?: Fotografije Argo, letnik XXVII Ljubljana 19"8, str, 47-55; Miijela Mihiz: Plafc^j, Arg« letnik XXv^!. Ljubljana l<>88r sir 71 72. 4 Zakon o r. javni in kulturni dcdiJČir', Ur. L SRS, i». 1/81 5 Zakon o naivni in kufturni de^iičini, flen 87 zadrji odstavek, Ur. L SRs, ¿t 1/81. C Zako" c nfivni in turnimi deJ'ičini, 101, Člen, Ur, L sRS, št. 1/81, 7 Dr, Jože Žon"\r: Predpisi k urejanju aihi/skt dejavnosti, Arhivf Glasilo Arhivskega društva ji irhivov Slovenijt, IV,. SL 1-2, Ljubljana 1981. a Doths ooriSkega muzej» v Novi \jorid P^krajuiskemu Pihivu v Nor Gorid z dne 18, S 1988. 9 Zakon o njuavni in kdtumi det'iüäni, Al o 102, Ur. L SRS, it. lfll 10 dr, Jože ¿onian Pre<1pisi k jrcjanju artaivsk dejav nos ti, Arhivi, IV-, iL 1-2, Ljubimi .981, str, 9 in 222? 11 pTivilnik o pripravßii: u ¿a opravljanju stiokjvnih 1zpi-lov za. delava v arhmh. Ur, L SRS, it. 46/81 Literatura - M^'da Smole, Zgodovina slove 'ske prfcivistikL, m irhiv-ske shižbt, ,VrhrvsH priročniz, zvezek 4, Ljubljana 1976 - Eni ti ■»per a Sloveniji 1 (A-Ca), Ljub'ians 1987 - Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1905 - Jože Žont?-: Pitdnisi, ki urejajo rtv-vsk- dejavnost, Arhivi Glasita Arhivskega d^itva in ihivav Slovi sije, lelnik IV,, ll 12, Ljub^na 1S81 - Peter Peni: Stanje slovenskih muzejiv, Argo Infbi mativn« glasila za riuzejsko dejavnost, letnik XX-XXj, Lžubljina 198? - Dejan Voniin': Fotograf [t, Ma-jeta Mituž Plaleti, Ijudmila Osja*. Arhh, vse Argc, Glasilo za n- izejsko dtjivnost, letnik: XXVII Ljubljana 1088 - LsonKirdt A. Holir: Was ist Bi^Ueth-Jcs-^a* AihK und Must omsgut? Dcr Ardiivar Mi 'eih'igsblatt tTir deuu-h s A -hi™ ser. letnik 42, maj 1989 ZLiAMMEiiFASSUNG Abgi~rzurg des Ai hivgutcs zwisnhen den Archiven und Museen (Korreferat für die Beratung der Archiv Arbeiter Jugo^lawi :ns in Postojna vom 18. - 19, Oktober; Janez Kopač Der Bt irag betaßt sich mit der bekannten Tatsach , d?ß alle Mvseen in Slowenien audi das AicWvgui ar'hcwah'en, das laut der gültigen slow. nischen Aidiiv-gesetzge ung unter den Schutz der zusrindjper historischen Ar Jiive auf der RepuVlik- und Regionseben» gehört Es ist die Tatsach-, daß die Mus^n im allgemein En das kompleti Ariirvgut dei RigLtrauubilder nich. aufbewahren sor.dem sind bei ihrer Studknarbcit zahlre.cfae the-matisdn ,\rehivgii'.ammlungei entstanden. Soicne Weise dus Aintivgutsam^elns ist vom Aspekt de« Schutze* rrekte° Vsrhalmis zwisch n Ziemlich ver Fachfrage • zwisch Archiv n und Mui-en an. Auf ditse wandten wisc ¡nschaftliehe«- und KmiiirinsLitulionea «Aalten. Weise wurd* sieh, noch imm periodiki objavljena pcroiKla (Obvestila Arhiva ¿PS. Iy89, Št. 4 ji Arhivi, 1989- str. 69-70) ponujajo le pregled naslovov referatov z obrazložitvijo, da bede vsi objavljeni v Arhivistu iu delon.a v Arhióh Zveznemu glasilu Arhivist m uspelo izili do konca obstoja fkupnt države, zato »o bi,; o tej trmi bolje seznanjeni slovenslc. muzealci s poročili m in predstavitvijo pr