Sped. in abb post. 31 gruppo ' Poštnina platana v gotovini List izKaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti. 11 giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir Lit. 15. VIDEM, 6. FEBRUARJA 1951. Leto II. — Štev. 10 Vzroki in posledice izseljevanja DESET ZAPOVEDI Do pred kratkim se je zdelo nemogoče, da b smeli naši ljudje v tujino, kjer bi si lahko zaslužili tisti kos kruha, ki jim ga domovina né daje. Sedaj pa so se naenkrat odprla na stežaj vrata za izseljevanje. Posledica je, da so se začeli naši hud je množično odpravljati v Belgijo, kamor je odšlo v zadnj:h tednih na tisoče naših najboljših mož in fantov. Brez dvoma bo prinesel ta pojav neko olajšanje. Vendar moramo pri tem opozoriti na vzroke. zaradi katerih so oblasti naenkrat omogočile izseljevanje naših ljudi v tujino in na posledice tega načrta. Očividno gre namreč v tern primeru za postopek po v naprej pripravljenem načrtu, s katerim hočejo doseči določene cilje, kar je razvidno že iz tega. da je za sedaj odprto izseljevanje samo za ljudi iz naših dolin. Vlada hoče na ta način odpraviti v tujino čim večje število delavcev, da bi tako odstranila take ljudi, ki bi lahko pri prihodnjih upravnih volitvah povzročili demokristjanom neljuba presenečenja. Obenem pa hoče s tem zmanjšati število pripadnikov naše narodne manjšine in o-slabiti njèn duhovni odpor, ker odhajajo v tujino najmlajše moči, ki so najbolj delovne v borbi za naše pravice na področju u-pravné avtonomije. Opozarjamo tudi na način, kako se to izseljevanje izvaja. Delavcém obljubljajo, da bodo za svoje delo v belgijskih rudnikih prejemali po okrog 3.000 lir dnevno. Vsi se še prav dobro spominjamo, kaj so nam pripovedovali naši ljudje, ki so se vrnili domov iz te dežele. Pritoževali so se, da so jim mnogo obljubljali in da je bilo potem vse drugače v resnici, ker so sledila grenka razočaranja. Delo v rudnikih je težko in naporno in težave se v sedanjem času oboroževalnih tekem še povečujejo, ker stremijo vse za-padné države za tém, da bi svojo proizvodnjo povečale. Predno pošilja oblast svoje državljane v tujino, bi sé morala tudi preveriti, kakšne zdravstvene pogoje nudijo našim delavcem. Ne taborišča, kakor za vojne ujetnike, z borno menažo, ki nima nikoli dovolj vitaminov in kalorij za ljudi, ki morajo težko delati, ampak človeku primerno življenje. Ugotoviti je treba, če bodo plače rés take, kot jih ^obljubljajo pred odhodom, ugotoviti pa je treba tudi, če bo v resnici ostalo kaj od tega denarja za družino in prihranke, ali če ne bo morda šlo vse za hrano, stanovanje in druge neobhodné potrebščine. S takim preseljevanjem trajnega ali prehodnega značaja, pa se občnem razbije tudi družina. Najprej odide mož, pozneje mu morda sledi še žena in otroci o-stanejo doma, prepuščeni dedu in babici, ki zaradi svoje starosti ne morejo dovolj učinkovito skrbeti zanje in poleg tega jih morda celo razvajajo, kar je pri starih ljudeh že v navadi. Otroci v naših krajih pa so itak tudi že sedaj preveč prepuščeni sa- mim sebi, ker so njihovi starši preveč zaposleni z vsakodnevnimi skrbmi za življenje in vsakdanji kos polènte. Končno pa hočejo oblasti s to svojo raznarodovalno akcijo razbiti tisto družinsko skupnost, ki je zlasti v naših kraiih tako zelo ukoreninjena. Nam pa je pri srcu predvsem dobrobit naših rojakov. Zato priporočamo oblastem, naj postopajo v tem primem zelo previdno in naj né izpostavljajo naših delavcev neljubim posledicam samo zaradi svojih nacionalističnih namér. Poleg tega pa bi bilo potrebno, da zaposlijo tiste, ki so ostali doma, saj dela ne manjka in je potrebno le finansirati številna javna dela za izboljšanje našega gospodarstva in naše življenjske ravni. Naša dežela je bolj kot katerakoli pasivno področje in ima kot taka vso pravico do državne podpore po zakonu za take pasivne predele. Ob koncu naj še pripomnimo, da vsako spletkarjenje, pji tudi če je še tako premeteno in zvito, ne bo moglo uničiti narodne zavednosti našega ljudstva, ampak bo kvečjemu lahko več ali manj zakasnilo njen popoln razvoj. OBČINA BRDO Upravitelji, ki skrbe samo zase Pregled občin Beneške Slovenije bomo začeli z Brdom, ker je občinski svet v tej občini morda najslabši, kar jih je imela. Pri volitvah leta 1946 je bila predložena tudi vollvna lista oseb, ki so uživale rued ljudstvom ugled in bi ta lista brez dvoma zmagala ter bi ti ljudje lahko mnogo storili za dobro občine. Prav zato pa so jo smatrali kot »nevarno« in na nezakonit načini so jo izločili iz volilvne borbe. Sprva se je zdelo, da bi bilo najboljše, če bi vso stvar prijavili sodnim oblastem. Ker pa bi v takem primeru bile razveljavljene volitve in bi vsi stroški padli v breme občinskega proračuna, so 9e ti pošteni ljudje rajši žrtvovali in se umaknili. Tako so za- ZAKAJ JE PRI NAS VELIKA UMRLJIVOST i in pnjbij! cest kopljem kolnikom prerani prok Ni še dolgo tega, ko smo povedali v našem listu, kako je pri nas težko življenje, ker so nase vasi raztresene visoko po hribih, oddaljene odi občinskega sedeža, kjer biva zdravnik in brez prometnih zvez, ker nam manjkajo ceste. Zdravniška služba je zelo slabo organizirana in dostikrat podleže nedolžni bolezni bolnik, tudi v primerih ko bi lahko sicer ozdravil, ako bi prišel zdravnik pravočasne-. Bilo je dva- dni pred Božičem, ko je imel marsikdo priliko videti, kako se godi bolnikom, ki morajo nujno iskati pomoči v bolnici. Gospa Cormons Marija, stara 54 let, doma jz Platišč v Tajpanski občini, je bila že dalj časa precej bolna. Njeno stanje pa se je kar naenkrat močno poslabšalo in treba jo je bilo prepeljati v bolnišnico. Nastalo je vprašanje, kako prepeljati ubogo ženo, ker je prejšnji dan zapadel visok sneg. Avtobus, ki vozi po navadi do Platišč, se je moral ustaviti v Tajpani, ker je bila cesta obupno slaba in nevarna za vožnjo. Domači nho vedeli kako bi se izmotali iz tega težkega položaja. Tedaj- se je odločil mladi in krepki sin, da ponese svojo mater v nahrbtnem košu do Tajpane. Po več kot pet ur n,j poti, ker so Platišča oddaljena od Tajpane 12 kilometrov, se je mladeniču posrečilo, da jo pregazil visok sneg preko hribov in prinosol vso izmučeno bolnico do avto- busne postaje v Tajpani odkoder je potem nadaljevala pot do Vidma, kjer je bjla sprejeta v zdravniško oskrbo v bolnišnici. Taki primeri so pri nas zelo pogosti. Da nešteto vasi, ki nimajo kolovozne ceste, morajo prenašati bolnike »štupo ramo« ali na nosilnicah. Poti, oziroma stezice, po katerih moramo hoditi, so zelo slabe "in nevarne, ker so strme in ob njih časio| zija tudi prepad ali globoka struga. Zaradi tega občinski zdravnik zelo nerad hodi v te zakotne vasi, ki so oddaljene po tri in ponekod celo štiri ure hoda. Zlasti v zimskem času, ko zapade sneg, je prehod preko gora po teh stezah nemogoč in zato zdravnik kratlsomalo ne pride ali pa prepozno in prav za/to so tako pogosti primeri žalostne smrti bolnikov brez zdravniške pomoči. Pr,zadete vasi so že neštetokrat prosile pristójne oblasti, naj vendar poskrbijo za graftojo primernih poti, a do danes je bilo vse zaman. Vedno samo obljube, do uresničiva kakšnoga načrta pa ne pride nikdar. Tudi zdravnikov bi moralo biti več pri nas v Beneški Sloveniji, kar je često nemogoče, da bi en sam občinski zdravnik mogel vestno vršiti svojo službo po vseh viiseh, ki spadajo pod njegovo območje jn ki so razkropljene daleč naokrog po hribih kamor ni mogoče z nobenim prometnim sredstvom. sedli občinske stolčke sedanji upravniki. Nima pomena, da bi govorili o tem, kaj vse bi lahko ti ljudje napravili za Njivico, Ter, Čizerje, Mužce, Brdo, Sedlišče in Zavrh in česar niso storili. Vsekakor so zakoni prvih povojnih let dali možnost, da bi se lahko izvedla številna javna dela na račun države, ali z njenim prispevkom. Naj navedemo en sam primer, ki nam kaže nezmožnost teh ljudi. Podjetnik Len-daro iz Njivice (Cuoklin), je z darilno pogodbo, ki je bila sestavljena pri notarju Pividori v Tarčentu, poklonil občini prostor, v katerem ima ta svoj sedež. Občina bi morala to pogodbo dopolniti s tem, da bi zaprosila pooblastilo prefekture. Tega pa ni; storila, ker se nobeden izmed občinskih svetnikov ni pobrigal. Tako je zapadel rok za sprejem darilne pogodbe in Lendaro je opozoril, da po krivdi občine pogodba ni več veljavna in da, je prostor zopet njegov. Vendar je hotel še enkrat ustreči občini in je zahteval za najemnino samo po eno liro letno. Lendaro je imel popolnoma prav, občinski svet pa, ki je prav tako dobro vedel, de je krivda njegova, je izročil zadevo v roke trem odvetnikom. Svetnike niso brigali stroški, saj itak jih plača ljudstvo. Poleg tega je tudi sam župan zelo malo koristnega ukrenil za občino; le kot poštni upravitelj v tem kraju, je sprejel kot uradnico na pošti svojo nečakinjo, čeprav bi bila mnogo bolj potrebna v občini še ona poštna razmašalka. Tudi to je treba spremeniti. Niso dovolj besede »Italija je uboga dežela, v kateri pa niso bile izkoriščene vse njene možnosti, kar je zelo sramotno za tiste, ki imajo na vesti dva milijona brezposelnih«. Tako smo čitali v nekem furlanskem tedniku v članku, ki ga je podpisal Vittorio Pozzar, deželni predsednik ACLI in ugleden veljak demokristjanov. Tudi mi £e strinjamo s to njegovo trditvijo, ker bj so lahko tudi v Beneški Sloveniji izvršila zelo važna izboljševalna dela. Ugotoviti pa moramo, da nima smisla samo pisati v časopisju, ampak je treba rešiti te probleme z dejanji. To pa je naloga demokristjanov, ker so baš oni na vladi. Članek, ki ga je decembra objavil »Nuovo Friuli«, smo smatrali za predpustno šalo, ker smo) misljli, da so okrog tega lista duhoviti ljudje, kakor n. pr. tajnik njihove stranke, ki je »Cav. del nobile Da Vico in Comm. della Pignatta«, kar pomeni, da je odlikovan s pustnimi odlikovanji Verone, na katere je zelo ponosen. Prav zaprav se predipust 23. decembra še ni niti začel. Vendar smo mislili, da so demokristjani toliko naprej tudi v koledarju, kakor v svojih socialnih reformah. Šele sedaj smo se prepričali, da smo se motili, ker so komaj te dni, ko vsi ostali ljudje stopajo v postni čas, začeli oni s pustnimi burkami. Ne da bi se nas upali imenovati, se v mojem novem članku jezijo na nas in pravijo, da je bil naš članek premalo resen. Morda so tudi oni čutili med vrsticami naš smeh, ko smo čitali njihov »bojevit« govor, s katerim So nas hoteli uničiti. »Prinesite vode, prečastiti (De Gasperi), ker samostan je v plamenih!« Kako naj bi se ne smejali takim neumnostim! Narod, ki šteje 46 milijonov ljudi je v nevarnosti, ker tistih 40 tisoč Slovencev (tol.ko so nas namreč oni našteli) in kj so miroljubni, pošteni, delavni in lojalni, kar tudi 0ni sami priznajo, zahteva, da se preneha z njimi krivično postopati. Prosimo novinarje pri »Nuovo Friuli«, da nam oprostijo če je bil naš odgovor zabeljen z ironijo. Saj pravijo, da česanje prija tud; oslom, ker tako poslane ni.hova koža svetla. Res j© nerodna stvar dobili lekcijo iz italijanščine prav od tistjh Slovencev, katere bi hoteli italijamzirali. Vsekakor bi nam mondi biti hvaležni, ker je tudi iz njihovega novega članka razvidno, da ti uredniki ne poznajo dovolj' dobro italijanščine. Alj ni morda res, profesor D’Aronco, da če bi kakšen študent v šoli napisal zadnjo frazo izpod št. tri jn prvi del pod številko šest vašega članka, da bi Vi te fraze rdeče podčrtali? Morda ni prijetno ob spominu, da je bil De Gasperi dober državljan pokojne avstro - ogrske monarhije. Tudi tem gospodom bi moralo biti znano, da mora vsak demokratičen list govoriti resnico, ne pa kaditi trenutnim političnim božanstvom. Vsekakor sme mi spoštovali trpek molk vašega ministrskega predsednika, ki je 4 novembra pustil druge, da so proslavljali »Zmago« in je šele naslednji dan iz Mode-ne pozival Italijane k narodni slogi. Naj nam ne zamerijo, če smo bili pri tem kaj nerodni. Temu je vzrok dejstvo, da smo ubogi hribovci in povrhu še »ščavk, ter nimamo v naših dlružinah -kulturnih« tradicij, pač pa samo tradicijo krampa in lopate. Morda bo po zaslugi njihove vlade, ki se toliko »briga« za dvig maše kulture, tudi naše ljudstvo polagoma civilizirano m tedaj bo tudi slog naših člankov boljši. Vsekakor so nam sedaj, kot se spodobi za dobre demokristjane, oskrbeli novo izdajo desetih božjih zapovedi, v katerih pa že v naslovu Začnejo mešati štreno, ker so članek posvetili »slavo-tjtinom«, pozneje pa govorijo proti »slavo-comuni-stom«. Mi se zato nismo užalili, ker vemo, kako jim gre na naš rovaš beseda komunist vedno zelo rada z jezika. Saj pravijo, da oslovsko riganje ne sega do neba. Vsekakor pa je dejstvo, da pri »Matajurju« pomagajo vsi beneški Slovenci, ne glede na politično prepričanje. Naša moč je prav v tej slogi nad vsakim političnim prepričanjem, za obrambo pravic našega ljudstva- Njim se bo zdela morda to nemogočo, ker nisc nikoli mogli doseči narodne sloge. Pravzaprav bi članka v »Nuovo Friuli« ne smeli vzeti resno, ker pisci niso bilj zmožni odgovoriti na naša vprašanja. Odgovorili smo zaradi osebnosti novega ravnatelja tega lista, Gianfranca D’Aronco, kj je sodeloval z nami s tem, da je šel prav v Benetke brskati po neobjavljeni zapuščini Katerine Percolo, da nam je lahko prinesel dokaze o velikem vplivu naših »prauc« na furlansko noveliatiko. Ce je »Nuovo Friuli« hotel dokazati, da ni vseboval miš odgovor ničesar resnega, zakaj ga ni objavil v prevodu in tako o-mogočil, da bi se o tem njegovi čjtatelji sami prepričali? Po našem mnenju je bil odgovor dovolj izčrpen, ker je pobijal točko za točko trditve demokristjianov. To potrjuje tudi dejstvo, da so namesto odgovora nanj napisali nov članek, ki tudi ne odgovarja na nobeno naših vprašanj. Kdaj se bodo iznebili bojazljivosti in ne bodo mlatili samo prazne slame ter bodo z dejstvi zavrnili vsaj eno naših trditev? Zakaj se jim tako mudi Pred nekaj dnevi sem bil na Pokrajinskem uradu za delo v Vidmu v zadevi nekega svojega prijatelja. Po več urnem čakanju, ki je že običajno v tem uradu, sem končno prišel do službujočega uradnika. Ko sem razložil svojo prošnjo in prejel običajen odklonilni odgovor, sem se še enkrat obrnil in vprašal: »Oprostite, v katero državo je dovoljeno izseljevanje?« Uradnik me je premeril od nog do glave in s pomilovalnim nasmeškom odgovoril: »Samo v hudičevo deželo!« Brž sem pozdravil in odšel, da bi se mi še kaj hujšega ne zgodilo. Tako, vidite, se še v XX. stoletju dogaja pri nas, kjer dajejo take odgovore tisti uradn.ki, ki jih plačujemo z našim znojem in ki se lagodno zibljejo na stolčkih, katere so dobili na priporočilo kakšnega strica. Kaj pa mi revoži, mi berači? Mi, ki smo še tako mladi in ki opoldne ne vemo kam bj šli na kosilo? Mi moramo samo molče poslušati, ker nimamo talcih priporočil. Ta uvod je bil potreben za lažje razumevanje vse te naglice, s katero v zadnjih dneh oplenjeni urad mobilizira rudarje za Belgijo./Čemu vso ta naglica? Kot izgleda zbirajo na stotine delovnih ljudi iz Beneške Slovenije in jih pošiljajo po najkrajši poti v rudnike v Liegi-ju in Namur-ju. Izgleda tudi, da imajo prav naši ljudje pri tem1 absolutno plodnost. Samo dve stvari lahko obrazložijo to naglico: 1) Nezadovoljstvo, ki je nastalo pp naših dolinah, ko so prišle pozivnice k vojakom. Te pozjvnice so prejeli tudi ljudje, ki so zaradi ran na bojiščih v Grčiji jn v Rusiji v zadnji vojni postali invalidi. 2) Bližajoče se upravne volitve, pri katerih bo slaba predla demokristjanom, pa bi se ti še v zadnjem trenutku radi rešili poraza. Tisti, ki jih sedaj pošiljajo v tujino, predstavljajo nevarnost št. 1. Ko jih ne bo več doma, upajo, da bodo lažje pre-pr.čali njihove žene in sestre, da bi volile Za ščit s križem. Svoje govore bodo seveda zabelili z že obrabljenimi frazami o »patriotizmu« in bodo tu pa tam malo zagrozili še 3 peklom. To sta dva vzroka za mrzlično naglico, s katero hočejo rešiti svojo barko. Vendar se nam zdi, da so začeli malo pozno in bi morali na to misliti prej. Dovolj bi bilo, če bi držali svoje nekdanje obljubo. Če naša mladina danes odhaja, je v to primorana, ker pač mora jesti. Toda ljudje, ki bodo ostali, ne bodo pozabili, zakaj so morali tj svojci oditi. Igra se je torej pričala in prepričani smo, da bodo na koncu imeli prav tisti, ki so imeli vedno dobre in odkrito namene, ne pa tisti, ki so s podlimi spletkami hoteli in še hočejo rešiti barko, katera- pušča na vseh koncih in krajih. Pa še nekaj v opomin našim ljudem: Če bo ta barka prišla pravočasno v pristanišče, potem nam res ne preostaja drugega, kot vprašati potni list za hudičevo deželo. Stran 2 »MATAJUR« žtcv. 10 IZ VZHODNE BENEČIJE Je p PRAPROTNO Čital smu na kaj.šnim žoraale, de preča bo paršu uon -dekret za vojnu škodil poplačjdit, Zatuó pa mi uzdjgnemu glas pred ca j tam. de mA kamunski consiljerji se boju preča interesjeral tu Vidme na u-radah an de nani boju povjedal, kuo se jnamu zadaržat. Tuole prosimu, de na o-staiiimu te zadnji, ku rumar an de bomu mogli potegnit manku tiste sude, ki smu muorli plačjat za pericje. Lepuó prosimu, de na rata ku nirnar, de potegnijo samuó tisti, ki su bl'zu urada an mj ki smu deleč pa ostanimu pres H;č. DREKA Tud u našim kamune, punu naših ga-spodarju su naprauli načarte, de governo jim bo pomata štalu nardlt z majhaujm kontributam. šu j-e kajšan tu Vidam na ? Ispettorato aell’Agricoltura*:, prašu je kuo stojó pratike, pa su mu odpovjedal, (le nje sudu. Mi pa za na&trte nardit sude smu jih muórli mjet an gotovu jih nest geonietarjan, k( načarte su nam naprauli. Tenčast su naj n objéfijal štalu tu majha-nim času an je bluó že 1946 ljeta. Pet ljot je že pasalu an le nifi. Ka nje bluó buojš, de su nam bli tenčast resn-icu povjedal? Smu bli paršparal manku tiste taužjnte, ki smu dal za načarte. Dobru su nam bli stal, zaki je zima, ukupit smu bij mogli otro-kam kjek gor nase an nje su bli takega mraza tarpjél. Pa sinuovi odi tistih, ki našim načartan storjó spat na kajšni skrivanji tu Vidme al u Benetki, maju punu obljeke, an njim nje nič mras. Dib le od-parli uha k a dà a n nas poslušal nu malu bi bju fias. SOVODNJE Praujo, de 'naš kamun je narbuj m,ze-rr.Ti, kar jih je u Benečiji. Pru maju an pa zatuó mi muorui mjet narbujš »aministra-torje«, de lepuó bi znal naprej uozit. Za bit resnični, tiste, ki do sa smu m j el, an kj šele niamu, nje su ti pravi. Na bcmo prauli, de su hudi judje al de su prodan, sam nó jim porefimó, de vjerjeju previe. Usi.k kolon el, kj pride tódele, usak uidm-ski poglavar, ki pride u naš kamun, obje-fia rit an še bargeške an naši »am.njstra-torji« mu vjerjeju. Kadar do njih gre naše ljudstvo, oni nadužno mu odguorjo, de jau tel tn lei, m preča nam nardijó luóle an ta druge Čas je pasu an z obječanjam smu nar ijl tu našim kamune: cjestu gor u Matajur, ejestu gor u Mašeran, cjestu gor na Tir? muji, cjestu ger u Pecnje, šuole u naših vaseh, akuedcte u našeh vaseh, malajur-sku vas, ki pobombardirana je hju, smu pc-strojil, naš kamun njema nifi duca itd. Škuoda je pa, de tuole je bluo naprav jeno samuó z govorenjam. HOSTNE Po kratki boljezni je zadjela smrjl Stefana Kopja z naše uasi; pejali su ga bli u čedajski špitau an po malo- dnevah potlč, kje biu operjeran zaradi ulficre. je kou-Čau suoje žlulenje u 62 1 jet suoje siarosti. S Čedada je biu perpeljen do Postnega an drugi dan je biu sparjet do Ljaškesa brj-tofe. od dost ljudi. Velika žalost je ostala med usemi, posebno u družin. Jutre bo pozntt se jokàt Pouarlmu se med nam an pust.mu za »dan krat šlndike an uiilimake poglavarje. Pouarimu se med nam sauražnjki an par-jatelji, sa smu usi «jnuovi edne matere, tiste matere, ki se kliče: Beneška Slovenija. Nje te parvi krat tu zgodovin, ki bratri su prupt bratran; kadar pa se je pejdlu za suoju hšu al za suoju daželu branit, usi su bli kupe an tarduó ee zanju boril. Preoa boju par nas kajnunske vo'acijo-ni an zatuó se muoremo pouarit. Kor se je zbudit un lepuó pomislit, kamu se da uoz tu pest; tisti, ki do «fi su ga uozil, že sla-vu su ga zapejdl. Plaršli su u Špjetar uidjmski iK)glavarji s skužo de boju naše probleme ètudjéral, pa su le paršl. propaganda djolat, de »pek bomu votai za tiste šindiko an konšjjerje, ki redi jih bouga-ju. Leipuó pomislim u ka su nam bli objfi-čal pred tih zanim votacjonam an potlé bomu vidli kakuó malu su uda rial, Poračunom an bonru vidli, de usi naši kamuni su zadušeni an »e gaja kar rjjtlar se nje ga ja lu. Rjes je, de guverno malu pomaga ka- QORENJE BRDO U polovici januara je bla velika veselica u naši vasi. Na Brde smo mjeli dua para novifieu. Po naših brjegah puobje maju veliku veselicu, kadar se ženi. Za čast na-pravjt novicam, puobje maju nevado streljat an napraujo purton uon z brušjana an ga lepuó oflokajo s kartami useh kelorjeu. Nevada je pa, de nov.fi an novifia napraujo puobom gubanco an .štrukje asn še puno vina. Puobje z Barda se trc.štaju še puno-krat takih novičou. Pust je, a-n tudi par nas ljustvo se veseli. Zvifiér puobjie se zbéraju u kajšni hiš an se omaškaraju. Duo se obljefie tu du-hounfka, duo tu mjadiha... duo tu hudiča... an poberjó se p>o hišah. Zberjó nek malu kolede an potlé veliku vifierju napraujo. Pasaju takuv tjedni an pride pru te pravi pust, veliki pust. Tu usakj vas se napraujo maškere an pustovi, ki okóu sebe maju punu zvo-n-fiicu, kj poljéte naši pastjerji deniju kravam za šijo, kadar na pianinu jih pejó. Grejó od vasi do vasi an use je ples, muzika an puojca- Konča pust z veliko vi-fierjo, ki se tu oštariji mprau an potlé majhani an velie grejó na ples, na velik ples, ki puobje an fiefié su naprauli. Ku sam šu u Matajur ČENEBOLA FuiidBki pohlawarji no se hualijo, ki to je njih merit če mi Čebolci veinamó eje-sto po tekaj ljet, ki smo jo čakali- Inšo-me, če to te j udi posluša to se zdi, ki mi njesmo pru nifie riardili za jo mjeti. An tuo poten, ki smo ejela mjesce djela za nič dali, pur za mjeti:našo pot. Ki no rečjta, ki so nam pomali, z ašistenejo tekniko, ve ne nejaino, ma ki so oem jo nardili ne bomo nobedan krat permétjli, ki ne rešita. Dobró, ki smo j tas montanje, tej, ki no djejo oni, ma s tjem no njé reefienó, ki mas no injejto za tekaj nazad judi, ki no ne znejta povjedktj tuo, ki to je rjes. Cjesto so jo našje judje nardili. če so bi čakali milost naših governar tou ne tj eia beti še tu Gradiščah tej, ki ne blà od ljeta 1919. FOJDA Mi ve mislimo, ki ljudem to je že j znano, ki tu Uidne tc je na škuadra lumpóu, ki na njema uoje djel-ati an, ki na hleda kak »bido-n« narditi pru z našimi ljudmi kar no pr,dejo od suojih horkih uasi tu planuro. Te tjedan pretekli so težje par-kazali še tu Fuojdo- Prodajali blaho za huant an ha tiskali pru našim djeloucam s šolitem trukaan, ki mi ve njemamo rat sudu za ha plačat an če ve marnò desat tou-žentu li‘r, ne Če nam usé dati. 9 tjem me-todan so nehà bogeha djelouoa, ki e tas Frančje pa-ršau skamorali. On e mislu ki to se traità za dobró roubo e kupu za de-sat taužentu tuo ki ne veja še za rute riarditi. Bidonisti so užali njih automobil an šil žvelto deleč. Bohi mož, ki sude e za-služu deleč od sve hiše e kar ostù me-lanhonik. Ma to njé nič vejalo vefi. E muo-ru koj daržati an mučati. Za tuó mi ve naše judi opozarjamo, ki no ne kupujejta nič od teh improvizanjh »dobrih-t marčedaintu. Tela, ki oni no prodajajo na je nareta uos čarte, ki to ne vejà še tah žnidarjo jo nesti. PODBRDO Naš vaščan Franc Di- Lenardo, malo tim-pa nazat od teha e nas zapustóu za jeti tu Frančjo, kjer o ma duà sina. Šou e tej dan normal djelouae, -ki o emigrua, ma mečno facjlo o ne bo več se uarniu ta kiši več an on če klicatj, kar no bojo njeà reči na puošt, še njà famejo. TER — BRDO U nedejo 21. ženarja smo mjeli tu Barde segru, na nedejo poten so jo mjeli še terjani. Tu obe dvjé uasi e predičou znani Pre Jožef Zorzih, nóu |)odbar-ki far, ki e bi pošjem kle tu Tersko dolino za lošti ta na dobrš pot usč naše uasi, tej, ki e povjedu monsinjer Di Gaspero tu njeà di-škors d’ prežentacjon novea farja judem. munam, pa 0i lepuó pomislimo, naši možje, ki m jel su do danas tu pest redilne> su pustil še tiste malu an dru/. kamuni naše province su požgarli. Pustimo use reči, ki mamu med nam an zberimu se kupe an djelmu, °dan krata, naše interese. Žaluštno je, pa do danàs jih njesmu djelal. Na kamunu ho korlo, de bojo možje, ki mogli boju niše refii pn-dnu djplat a-n kis boju mjel tjste» malu ku-raže za punjo potujč na mjzu dol na kaj-šnim uradu aaj de na boju znal samuó klu-buk parsneiuat an fjermu ra kajšnu kartu luošt. Danas je te zadnji cajt, jutre bo po-znù so jokdt! Za jo rjes povjedatj smo čul, bizunjo mjeti tu naše kraje neà dobreà farja, ki on se interesej za bizunje judi an ejerkve-ne fačende, an ki o ne trašformuej jed mišjon tu kake drue propagande- pruoti interese našea slov-ejskea populja tej, ki e djelóu te, ki e bi par nas prej, tej, ki o djela Snjé barski plevan an terski kapelan. Smo štufi je poslušati te apoštulje, zaki ne če na usako modo skriti, ki mi smo Slovenji. Zatuó mi smo močno kontenti mjeti tu naše kraje Pre Zorzina zaki fin do nas o njé pokazu beti tej te druzje. Našje judje dičar ne če mjeti a. TAJPANA To je več mjesce, kj to se houori o neki novi korjeri, k/ na bi muorla zvezati Vj-škoršo - Tajpeno o Cento. Dan žjornal tu Ujdme e to rječ publikóu ta podi debelimi besjedami an, fia ve se ne motimo, e nas obvestu, ki dita, ki na če korjero mjeti ne žej otenjila ličenco- Ta novica ne usé judi naših krajah razveselila. Saj to bi bila na velika Ijeipa rječ mjeti to kornoditad-, za-ki za tu Cento priti par nas ve njema-mo majedneha mjefia. An s Centom ve mamo vefi afarje koj z Uidroan. Ta fijé to je naš marfiat, pretura, katašto ano usi mandamentalni uficihi, za tuó usaki filo-vek o more sam se misliti kako smo sprejeli kontenti propuošto o korjere. Ma te so bé koj besjede. Dita, ki ng tjela horč lošti korjero na njé morld kominati nič za tuó, ki te bd na druha, ki n-e kladala hlod ta me kolami. Takoviš dite so se jo djela-la modi oné e mi smo čakali korjero. Ma anjelé to se zdi ki so zapustili idejo za to novo korjero lošti, ano tej ki smo čuli pravifi ne če nas kontemtatj z no korso več od Uidna ta Ravan. Korjera, ki zjutra na partiua od Raima an zvečar pride, preče na če še cd dveh popouné hoditi. RAMANDOL Ki o ne pozna našo uas po ojelej pro-vinčiji. Tekaj tloreštih, ki to pride usako nedejo našo dobró vino pokušuat an se žolditi našeha doberhà ajarja, ma na žalost ve je muoremo sprejeti z našimi eje-stasmč, ki no djielajo strah. Žej svjet sam, par nas o je lužast, za tuó če ejesta na njé usakj dan poregolana an če to uarže po njej pjesak, usaki človek o more se sam predstaviti kake so naše poti. Forešt, ki o pride tah nam, to parve besjede ki o reče so tele: če slabe poti tu ti zoni kle, če škoda velika, kj no njeso buojše, čenč bi se uarnili še dan druhi bót. E vi, ami-ništratorji našeha komuna a ve njesta še vietali tuó. Za Romàndol to njé maj nič za nardjti, e se, ki naša uas na je poznana an usi no vidijo kako bi mjeli bizunjo, ki to pok itnodej naše pot . MALINA Po tekaj ljet ki smo čakali a tarpjeli, nas ve marnò tu našo borke Horenjcga an dolenjega Bombardjer uódo. Zahuala za to uódo na ne hró governo ali provinč ji, ki ne če sjhurno se anjelé hualiti ki to je njeh merit če ve moremo p,ti zdravo uódo, nia judem ki so se sami jo napeljali-Tej, ki to je- usjem znano, usaka fameja ne dala nehà nioža, ki e -djelóu 20 dni brčž plače. Koanun e ddu materjal, an e forni u tekniko pomuoč. SO SE POROČILI. Topatič Hubert an Turko Terezja, tas Maline. »e 25 preta-kleha mjesca }>orufiili. Znanci, parantdt no jim augurajo puno srenče. Matajur nje samuó žornal, ampa je tud vas, ki se kliče Matajur. Matajur je na vas narbuj vesoka od cele Vzhodne Benečije an zatuó, kaddr sam zvfedu, dè jè zacèu ha-ja-t uon žornal »Matajurc, sam heteu spoznat tud vas, ki leži u hosti na brjegu Ma-tajuru. An talcuó an dan s suojim prjateljam srna se napraula na dugo pot za obiskàt še nega našega prjatelja Tun.na, ki sma se poznala že od mladih letih, ku sma bla zmjeram kupe u tujin P-aršli smo u Jeronišče, ki leži u dolin dva kilometra buj vesoko od Souodnjah; Souodnje je pokrita z vesokimi brjegi, ki ne videju ku samo sonce čez dan an luno ponoč; gleda ju tud na vesók brjeg Matajur an na buogo ljustvo matajursko, ka-kuo se muora trudit za de živi. Na Jero-n-šeu sma šla z mojim prjateljam _u oštarijo an sma spila usak an kozarc vina an potlé sma se zdarla na malterniški brjeg Matajur. Šla sma po ejest za nekim muo-stom, šla sma an par stu metrou naprej an nje bluo vič ejeste, kjer se nam je zgubila. Srečjuvali sma ljepe ardefie fiefié, kot jabulke su ble an nosile so na harbetu krompjier u žakjah z Matajura. >Dobar dan«, smo rekli: »dbbar dan« so nam odguorile. Zai nekim debelim ka-menam so počivdle, kjer so ble use zmal-trane an potne. »O, fiefié« srno poprašal, »ka ne grje vič ejesta naprej? Al tukaj konfia?« »Ja« so nam odguorile. «Te par sto metrou ejeste so nam pos-trojil, kadar so ble votacijoni, an potlé so nas zapustil, nas -an ejeste. Poglejta kako se muo-ramo maltrat če hočemo živjet«. Takrat nišam mj-eu kaj odguorit; zatuó sam prižgan no fajfo tobaka an sam jih! imalo potroštu, an smo šli naprej. Pa nismo naprauli 50 koraku naprej, že su začele gouorit same med sabo an rekle, de usi j;h sarauo tro-štamo. Potem so zadele na harbet žakje an šle naprej an tudi mi druz za njim. Po dugj uri hodd smo paršli pod vas Strmi-eo, ku nismo mogli vič naprej; zatuó smo sédelni pod žel jezni kr;ž, ki je pod debelo hruško. Marzli vetrouci so p;hdl od Matajura an od slovenskih brjegou. Moj perja-teu je alora zagledu na drugi stran željez-nega križa slovensko p.savo, ki smo ju začel čitat. Pišano je bluo: tu je nagloma urnaru dne 7. aprila 1908 Gošnjak Valentin 61 ljet suoje starosti. U miru naj počiva — Amen.'. Potem sma pa-ršla u Stannico an tam so nam povjedal, de tisti moš je umaru dol pod vasjo prou tam, kjer je znamenje, ku je nosu težko brjeme po strmi poti dol mez vas Jeronišče. i Parala sma u Matajur, ko je bla že noč an mežnar je zuoniu vernarijo. Pred ko-ritam, kjer su ženč točile uodó smu pra-šali, kje stoji Tunin. Prou adnd teh je bla žena od Tonina- Ku smo paršli u hi-šu je biu Tunin veseu an mignu suoj:i žen, ki je šla u izbo an je parnesld uón edno flaškicu, ulila je usakamu -an kozarc an je rekld: »Pita na zdrauje, ku sta se dobil še ankrdt!« Za večerjo su naim naprauli ser an pulento an nam je reku Tunin: »Jajta takšnu kuk je, kjer mi druz an usi Matajurci muorje use maslo posnét s sera, de ga prodlamu, za de plačamu taše. Zatuo muorma mi druz use te dobro ga-spuódam prodat an mi jesti pa- ta slabo. Ku smo povičerjal, Tunin je začeu praut o mizerji, ki' je po slovenskih brjegah. Ljudje bi lahkuó mjel kaj zasluška pri drvéh an ljesu, ki ga je puno po brjegih an hostah an pa se ga ne muore šfrutirat, kjer ne varže račun sejfi drvi nemu ku-metu po nižni cen, kjer muoie use z dje-louei djelat; an djelovac muore biti plačan. Pri kravah tud bi mogli dobruó živjet, pa nimamo sude za nakupit žv.lio- Tiste sude, ki bi mjel za kupit žviuo, jih muor-mo dat za taše. Potle že punokrat sje zgodilo, de kaddr ani kumet proda kajšno kravo, jo muotc pejdt do Jeronjšča na ejesto po stazi. An takuo že vič krau sje zlomilo noguó ali hdrbet. Že 84 ljet plačuvamo taše taljanskim guvernu an še nam niso postroju ejeste dio Matajura. »Mi že vemo« pravi Tunin >kaj čijo napraut z nami: kaddr bojo druge votacijoni, nam bojo naprauli druzh stuo metrou ejeste. Mi druzj pa napiavemu ku oni z nami: kadar se stari an moder človek prime pres vjedit za gorečo željez, potlé se za zmjeram brani prjet za željezo za de ga ne opeče vič". Po dugini govoru se m’ je fajfa umorila od takih hudih; resnic, ki m’ je Tunin povjedu a« šli smo spat, ter rekli pridni ženi: »bog daj lahko nojčk —dan—ič. ZA NASE DELO Dost zvine bomu redil Kaddr naši kumeti boju čital teli članek, radi se posmejó an porečjo: »kujsd, tist ki piše, nje nikdar videu dca krave al konja an zda -ima kuražu nas učit, gor mez žvinu, nas, ki od kar smu se velegli, se med njo mješamu«. Dragi kumeti, preča vam bom povjedu, de tud jast sem se mješu med žvfno an či da-nds tuóle pišem, videu sam tu punu štal benečanskih njeke krave, ki su samuo koža an kuost. Tuolega ste vj krivi, zak na pre šaoate kulk žvine muorte redit gor na vaše premoženje. Tuó vam bom povjedu an bo za vaše dobre me pošlušdt. Za vjedit kulk krav muormu redit, muormu prjet prerafiunt dost kuintalu sena imamu. Kaddr smo poračunli tuo, bo-mu moltiplikal tel pez po 0,09 an uon nam pride žiu pez žvipie, ki bomu redil. Na primer: Imamu kuintalu 120 sena 120X0,00 - kuintalu 10,80 (Tri naše krave an telcéj. Pa rata, de ne samó senuó dajemo žv.n pa an druge reči. Zatuó bom dau kajšan podatek gor mez tele reži, ki se dajó žvin, an dost ga kor za mjet tistu šoštancu, ku an kuintal sena. Slame od žita ju kor kuintalu 2.50 alarne aržene ju kor » 8.00 slame ifimenuva ju kor » 2.00 slame ovasuva ju kor » 1.89 sjersče suhup ga kor » 2 80 trava freška kor ju » 4.50 detuja freska kor ju » 4.20 liščje od barbabje-tule frešku » 5.50 liščje od venjike frešku » 4.50 liščje od drevji frešku » 3.50 kompjerju ■ » 1.80 bbrbiibjetul » 3.00 memu » 2.80 oblic » 4.50 jabolk an hrušk (škart) » 3.5|) moke ajerkove * 0.22 otrobu » (X50 trupin suhih » 0.90 Dau sam tele podatke de tud tuóle bla-guó bo štjeto, kaddr bota računli a-n se parlože fiah senu. Na zadnjo muormo povjédat še tuóle: par nas imamu planina an poljéte pejmo žvinu na pašu. Tu našim račune muormo tudi tuóle štjet. Mejta ta glau, de gor na usak etaru našega planina, muormo pejdt dvje kratve. Kuo ozdravite kravu ki se napne Punu krat se godi u štal, de lirava al je-niea se napné. Tuo rato kadàr se daje žviin frešku travu. Zvinozdraunik je deléfi an zatuó vam povemó kuo se muortai obnest u tele nusrejc. Trjeba je mjet u stali minar nu malu a-monjjake; udobi se u špeojariji pres ričete- Ci žvima je velika, denite tu dna litra mjačne uodé 30 gramu tele amonjjjake an ju ulite tu njo. Ci je jenica, 10 gramu bo zadtuost (uodé adan litru). Ci je tele al uca, 5 grauiu bo zaduost (uodé pou litra). Gle-dite ni mar nucat mofinó stakler.cu, de se na ubije. Kadar ujemate amonijake, muorte nucat japnu, t'ste mjere ku prej, pa boste dau vič krat. Baste stuom žvin hodit an ju boste trenju po trebuše. Ci use tuo na nič vaja, ju boste j» ubodu tu listu ja-mu, ki na fiempami stran ima krava pred bedro. Ubód-ite mofinó an šigurno an storite, de punta od nuoža puojde pruot repu. Ci ujemate pru nuoža za tuole djtlu (trequarti), kar nucite edan n-uož hišni, ki muore mjet lamu uo-ku an tanku. Ci žvinozdniunik je blizu, bo buojš njega pokleàt an tuóle djelte samuó, či na muorte do njegd. Odgovorni urednik: TED0LDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča St. 4’