$^^^s^
^       >S
\

^   s^S^>       N<^<
^


N
s
>^;^
a
^\
^ssN i^? .^N x^
SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE
ssas
*Srečno 1988!*
Odlikovanja
zaslužnim
občanom
V zadnjih dneh leta 1987so ali pa šele bodo iz rok predsednika SO Krško. Zorana Solna, prejeli državna odlikovanja naši zaslužni občani: Alojz Rihter (red republike z bronastim vencem), Alojz Brezov-šek, Štefanija Colarič, Franc Jeler, Peter Markovič, Adam Molan in Vili Zorko (red dela s srebrnim vencem), Elizabeta Po-gačar in Janez Plestenjak (red zaslug za narod s srebrno zvezdo) ter Alojz Bohorč (medaljo dela).
*Srečno 1988!*
Resnično ni lahko izbrati besede za nagovor občanom in delovnim ljudem naše družbenopolitične skupnosti ob vstopu v novo leto 1988.
Veliko težav se je zgrnilo nad našo družbo in ni ravno pravi čas za velike, slovesne besede, priznati pa je treba, da tudi obup in pesimizem ne vodita nikamor.
Zastavili smo si cilje in sprejeli naloge — že nič-koliko-krat — pa se je vselej izkazalo, daje končni rezultat bil v skladu s tem, koliko smo se dogovorjenega resnično držali. Da, držati se dogovorjenega je v naši družbi pač problem. Priznajmo si, da smo imeli marsikateri problem na papirju skoraj idealno rešen,a kaj ko imamo pogosto dokumente zaJo. da v njih iščemo luknje. Pri tem nam ni jasno, da nespošto-vanje še tako slabega dokumenta, ki pa je že sprejet, omogoča tudi vsakemu drugemu, da krši sprejete dogovore.
Čas za izražanje stališč v postopku usklajevanja običajno lahkomiselno zapravimo, ker se nam zdi za malo, da bi se ukvarjali z delegatsko preobilico gradiv. Tega se običajno ne zavedamo vse dotlej, dokler ne prizadene naših interesov. Se in še bi lahko naštevali take. navidezna malenkosti, naše nedoslednosti, popuščanji samim sebi, a saj jih predobro poznamo. Naj omenimo le še dvoje: razkorak med našo normativno opredeljenostjo za inovativno družbo in težave, s katerimi se srečujejo inovatorji, ko hočejo uveljaviti svoje pravice do nagrade. Jasno je, da ne moremo zgolj zaradi sprejetih političnih stališč vsi postati inovatorji,a to nas naj ne ovira, da bi vsi složno inovatorjem stali ob strani!
Ravno tako smo dvolični pri odmerjanju denarja za skupno porabo. Radi bi prišli do čim boljšega zdravnika brez čakanja, radi bi dobro varstvo in izobrazbo za svoje otroke,ampak zastonj. Kam nas lahko to pripelje,smo videli na primerih,ko so posamezni kolektivi zaradi rdečih številk terjali od zdravstvene skupnosti »svoja« sredstva nazaj. Rezultat: njihovi delavci nimajo več pra vice do brezplačnih pregledo v. To se nam lahko zgodi na katerem koli področju.
Bodi dovolj!
Nismo želeli v tej, takorekoč slovesni poslanici,biti ne pikri ne pridigarski. Pre-
*Srečno 1988!*
. pričani pa smo. da je tak »pogled iz oči v oči" pred zrcalom trenutno veliko bolj na mestu kot lepe besede. Le treznost in poštenost do samega sebe, topa obsega tudi pridno delo, doslednost v obnašanju in pošten odnos do stališč, ki nam morda niso najbolj pogodu, nam lahko pomagajo, da presežemo sedanjo krizo in gibanje obrnemo v nasprotno smer. Šele ko bomo to dosegli pri sebi,bomo z vso mora/no pravico kazali s prostom še na vse ostale.
Zato želimo, da teh nekaj misli bralci Našega glasa sprejmejo vendarle z optimizmom, da se v novoletnem času delanja obračunov sami pred seboj zavežejo k vsaj nekaj spremembam v lastnem obnašanju, ki pa nam bodo vsem v veliko korist.
Mi pa vam želimo pri tem veliko uspeha, obilo osebne sreče in zadovoljstva.

Suš glas 12. 25. december I9K7
Ob dnevu JLA:
Priznanja pripadnikom TO
Kadrovski svet občinskega štaba teritorialne obrambe Krško je letos prvič ob 22. decembru podelil novoustanovljeno priznanje: plaketo. Namenjena je posameznikom in organizacijam za večletno aktivno delovanje v enotah in štabih TO občine Krško, ki so tvorno prispevali k večji organizacijski, mobilizacijski.bojni in moralni pripravljenosti svojih štabov in enot. Ravno tako prejmejo plaketo posamezniki, ki so se izkazali pri poveljevanju in pri usposabljanju enot štaba TO občine Krško ali so s posebnimi aktivnostmi okrepili ugled enot tega štaba v širši družbeni skupnosti, ter organizacije, društva. OZD ali družbenopolitične skupnosti za tvorne prispevke h krepitvi učinkovitosti oboroženih sil za organizirano varovanje neodvisnosti, suverenosti in celovitosti SFRJ. za neposredno uveljavljanje splošne ljudske, obrambe, varnosti in samozaščite.
Plaketo  teritorialne  obrambe  občine Krško so letos prejeli:
—  skupščina občine Krško
—   rezervni major Ernest Breznikar
—   rezervni major Alojz Stih
—   rezervni major Anton Alegro
—  rezervni kapetan I. razreda Roman Sotler
—   rezervni kapetan I. razreda Jože Habinc
—  rezervni kapetan I. razreda Branko Pire
—  rezervni kapetan I. razreda Štefan Šunta
—   rezervni kapetan I. razreda Željko Golob
—  rezervni kapetan I. razreda Zoran Dular
—  rezervni zastavnik Alojz Šribar
—  rezervni   višji   vodnik   I.   razreda Ivan Srpčič
Letos je bilo podeljenih kar dvanajst plaket, ker je bila to pač prva priložnost.
da se OSTO na ustrezen način zahvali in oddolži vsem. ki so dolga leta uspešno sodelovali pri njegovem nastajanju in rasti kakovosti njegovih enot.
Pohvalo komandanta pokrajinskega štaba TO za Posavje so v Krškem prejeli: odred TO občine Krško, rezervni kapetan I. razreda Janko Bogolin. rezervni poročnik Slavko Janežič. rezervni dese-tar Niko Somrak in rezervni vojak Marjan Brinovec.
Komandant občinskega štaba TO SO Krško pa je podelil pohvale rezervnemu kapetanu I. razreda Jaroslavu Kodelji. rezervnemu kapetanu Branku Slivšku. rezervnima poročnikoma Ivanu Juvancu in Vojku Sotošku. rezervnemu desetarju Andreju Jenžurju, rezervnim narednikom Ferdinandu Fabijančiču. Milanu Krznariču in Jožetu Kerinu ter rezervnim vojakom Andreju Hribarju. Zlatku Šušteriču in Arnoldu Koštomaju.
Priznanje ob 60-letnici:
Srebrna plaketa za dr. Toneta Ferenca
Doktorja Toneta Ferenca je njegovo dolgoletno znanstveno-raziskovalno delo zgodovinarja z velikimi črkami zapisalo med občane, ki so prispevali svoj obolus neposredno tudi krški občini. Za zbornik Krško skozi čas je v kratkem času in z veliko požrtvovalnosti pripravil 140 strani obsegajoči študiji Tragedija Slovencev na izselitvenem območju ob Savi in Sotli ter Narodnoosvobodilni boj na območju sedanje občine Krško. Vsekakor pa si med življenjska dela lahko šteje tudi uspešno postavitev spomenika — muzeja na brestaniškem gradu. Našteta in še mnoga druga dejanja so uvrstila dr. Toneta Ferenca med ljudi, ki se jim občina Krško za njihove zasluge lahko oddolži samo s hvaležnostjo in spoštovanjem.
Tako nekako je razmišljal tudi predsednik SO Krško, ko je v začetku decembra letos v znamenje hvaležnosti in spoštovanja dr. Tonetu Ferencu ob njegovem šestdesetem jubileju podelil občinsko priznanje — srebrno plaketo. Sprejema so se poleg predstavnikov občinskega družbenopolitičnega življenja udeležili tudi funkcionarji krajevnih skupnosti Senovo in Brestanica, ki sta z znanstvenikom še zlasti tesno sodelovali.
V svojem zahvalnem govoru se je dr. Tone Ferenc ozrl na opravljeno delo v    , Krškem z besedami:
-Pred več kot tridesetimi leti sem se odločil, da se posvetim proučevanju našega osvobodilnega boja. ki ga imam za i največji napor našega ljudstva, za najvišji in morda celo nedosegljivi vrh v naši narodni zgodovini. Njegovo proučevanje mi ne pomeni š"rno poklicne zaposlitve.
temveč pravo življenjsko poslanstvo. In skušam ga opravljati tako. da se ne bi bilo treba kdaj sramovati ne meni in ne mojim potomcem. Privržen odnos bralcev do mojih knjig in drugih publikacij, priznanja, ki sem jih bil deležen kot le malokateri zgodovinar, in ne nazadnje naklonjenost, ki jo uživam v vašem okolju in v svojem rojstnem kraju, me pre-
Foto: Miranda BODOR
Nas glas 12. 25. december 1987
pričujejo, da to svojo zavezo do domovine in resnice tudi izpolnjujem. Vse to pa me tudi zavezuje, da bom delal tako tudi v poslednji četrtini svoje delovne dobe.
V poslednjih letih, zlasti ob poglabljanju naše družbene krize, je v se več sklicevanja na našdbližnjo preteklost. Nekateri postavljajo pod vprašaj vse tisto, kar je veljalo za tvorno v našem osvobodilnem boju. Naše osvobodilno gibanje, ki je bilo med drugim tudi sestavni del velike protifašistične koalicije, pomemben del evropskega odpomiš. tva proti fašizmu in nacizmu kot najhujšima sovražnikoma človeštva in človečnosti, hočejo omejevati na golo državljansko vojno, na nekakšen spopad med boljševizmom in antiboljševizmom. pri čemer zamolčuje-jo navzočnost okupatorjev in njihovega prizadevanja za spodbujanje bratomo-rilske vojne. Popolnoma ignorirajo temeljne načrte okupatorjev za uničenje slovenskega naroda kot etnične enote. Ne poznajo ali celo nočejo poznati trpke usode naših celih območij, kot sta Po-savje in Obsotelje. trnove poti izgnanstva naših slovenskih ljudi med drugo svetovno vojno, o čemer zgovorno priča tudi Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici. Prav je. da z vsem potrebnim znanstvenim pristopom obravnavamo tudi temne plati našega osvobodilnega boja. treba pa seje tudi upirati poskusom njegovega razvrednotenja.
Dragi prijatelji!
Moja srečanja z ljudmi vašega območja so zame posebno prijetna doživetja. To. da me je krajevna skupnost Brestanica prva razglasila za svojega častnega krajana (čez nekaj mesecev ji je sledil moj rojstni kraj Veržej). mi je še v posebno čast. Ponosen sem na to priznanje, še zlasti zato,ker je bil sklep spontan, brez naročila ali ukaza višjih političnih ali drugih forumov. Razstavo mojih znanstvenih in drugih del. kije bila že v Verže-ju. Murski Soboti in sedaj tudi v Ljubljani, krasi tudi veliko priznanje vaše občine —    Valvasorjeva   medalja,   ki   sem   jo
prejel pred 15 leti.
Ponosen sem nanjo. Vesel sem tudi posebnega pisnega priznanja družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Senovo ob moji petdesetletnici. To. da sta sedaj tukaj navzoči delegaciji krajevnih skupnosti Brestanica in Senovo, mi je še posebej ljubo.
Zelo rad se bom srečeval z vami in vašimi ljudmi tudi v prihodnje. Kljub svoji veliki zaposlenosti ali celo prezaposlenosti bom vedno skušal najti čas. da pomagam pri poučevanju novejše zgodovine tega območja, še zlasti zgodovine kozjanskega odreda in kozjanskega okrožja v NOB. pri populariziranju zgodo-
Dragi dr. Tone Ferenc! 2a današnjo dobo potrošniške družbe imaš 3 glavne grehe: znanstvenik si, humanist in pesnik. Ne obtožujem te in ne sumničim. Le zavidam ti. Zgodovina—polje, ki ga obdeluješ, je in tudi bo učiteljica življenja, za kar ni mala tvoja zasluga. Zato ti mora biti in tudi je hvaležen ves slovenski narod. Brestanica, mali kraj skoraj na obrobju Slovenije,pa te ne more ustrezno nagraditi, lahko smo ti samo hvale-
(Foto:MirandaBODOR)
ini. Kot znamenje te hvaležnosti ti ob jubileju   v imenu.-.kupščine h'S. DPO. v imenu krajanov in seveda tudi v svojem imenu izročam skromno darilo z željo, da tudi v prihodnje na mnoga leta ohraniš iskrivo bistrino duha in gibčnost telesa, da lahko še naprej posvečaš svoje sposobnosti znanosti, ki te je okupirala. Torej ,s rečno! (Zahvala predsednika skupščine KS Brestanica, dr. Armina Tomašiča)
vine vaših krajev, trpljenja in boja vaših ljudi v drugi svetovni vojni ter pri drugem delu. kolikor se seveda nanj razumem.
Prisrčna hvala, tovariš predsednik, za prijazno vabilo, hvala za počastitev in
(Foto: Miranda BODOR)
novo priznanje predsedstva občinske skupščine, hvala vodstvoma krajevnih skupnosti Brestanica in Senovo za lepi darili in prisrčna zahvala vsem vam.dragi prijatelji, da ste me počastili s svojo navzočnostjo.«
4
Monografija o Maksu
»ZBERITE SEVGE, VZIDI ČISTI
DAV
KDOR SI PO TIHIH GOZDIH
ZAKOPAV,
KOMI R Zdi ULJEM PRAH
V VESOL-JSTl-f PLAVA,
KDOR V JEČAH PADEL SI
OD ČRVIH RAX
GLEJ, IZ \OČI ŽIVI- ,EVJE
VZPLAPOLAVA.*
Gene I "ipninik
Tako poet o vseh tistih, ki so s svojimi življenji začrtali pot v nov svet. MedLnje sodi tudi Maks Strmecki. Predolgo smo odlašali, da bi se dostojno oddolžili premalo znanemu revolucionarju in marksističnemu mislecu. V usodnih letih pred drugo svetovno vojno se je CK KPS gotovo prav odločil, ko je Maksa poslal v Posavje organizirat partijsko članstvo.
Vrh njegove ustvarjalnosti v Posavju je bila ustanovitev okrožnega komiteja za Posavje, kije združil najbolj predane komuniste Posavja in Kozjanskega. Komite je pomenil učinkovito partijsko jedro v tem delu Slovenije. Zgodovinsko neizbrisno delo Maksa Strmeckega in tedanjega partijskega članstva se je zlasti pokazalo pri odzivnosti in zavzetosti Po-savcev in Kozjancev za cilje narodnoosvobodilne vojne in revolucije.
Želimo, da bi bila spominska razstava na Vini gori pri Kozjem, kjer je Maks Strmecki ustanovil okrožni komite,in ta knjiga skromen pomnik velikemu človeku.
Obenem pa izrekam tudi zahvalo vsem organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so omogočili, da na tak način obeležimo spomin na Maksa Strmeckega.
Franci Pipan
(sekretar MS ZKS za
Posavje)
S temi besedami je sekretar medobčinskega sveta ZKS Posavje, Franc Pipan, pospremil na pot v javnost monografijo o predvojnem revolucionarju, predavatelju na komunistični univerzi v Mitrovici, partijskem funkcionarju in borcu—partizanu Maksu Strmeckem. Knjigo, ki jo je izdal Posavski muzej Brežice, so sredi decembra predstavili novinarjem in širši javnosti (v Ljubljani). Na njenih straneh so zbrani rezultati znanstvenih posvetov in študij, ki smo jih v Posavju organizirali v nekaj zadnjih letih.
V zborniku je Marjan Gregorič obdelal napredno kmečko in delavsko gibanje v Posavju med obema vojnama, Martin Ivanič je predstavil osebnost Maksa Strmeckega, Anka Vidovič-Miklavčičpa
Strmeckem
njegovo revolucionarno delovanje v drugi polovici dvajsetih let. France Filipič je raziskal zaporniško »kariero« Maksa Strmeckega in njegovo bivanje v kaznilnici v Sremski Mitrovici, Drago Košmrlj pa v knjigi predstavlja delo kmečke komi-sije.ki ji je taisti kasnejši partizan Rok vtisnil svoj teoretični pečat. Ob koncu knjige je Branko Ziherl dodal še svoj esejistični komentar.
Knjiga je poskus prikaza doslej po krivici zanemarjanega soustvarjalca revolucije naših narodov, je dober vodnik za mlade zgodovinarje in za nadaljnje raziskovanje novejše revolucionarne zgodovine. Dobiti jo je mogoče v Posavskem muzeju Brežice in posavskih knjigarnah.
Nas glas 12, 25. december 1987
Recenzija:
KNJIGA O
MAKSU STRMECKEM
Pravkar je izšla tudi knjiga o Maksu Strmeckem. Prosimo vas za dovoljenje, da vam jo v nekaj minutah predstavim, saj je njena vsebina tesno povezana z vrednotami in izkušnjami, ki jih je izrazil ustanovni kongres KPS na Cebinah.
Knjiga nam dokaj celovito pred stavi Maksa Strmeckega, roj. 1908 lita, naprednega gimnazijca v Ljublja ni, študenta medicine, člana Pokrajin skega sveta KPJ za Slovenijo in se kretarja PK SKOJ za Slovenijo, dolgo letnega robijaša v Sremski Mitrovici, člana Kmečke komisije CK KPS, or ganizatorja KSP v Posavju. partizana Koka, ki je bil 26. februarja 1943 tež ko ranjen ujet v Dolnji Straži in še istega dne ustreljen pred pokopali scem v Vavti vasi.
Življenje in delo Maksa Strmecke ga so tokrat predstavili Marjan Gre goric v prispevku Napredno kmečko in delavsko gibanje v Posavju med obema svetovnima vojnama, Martin Ivanič v prispevku O osebnosti Mak sa Strmeckega, Anka Vidovič-Miklav -čič je opisala njegovo delovanje v dru gi polovici dvajsetih let, ko je organiziral in vodil SKOJ na Slovenskem. France Filipič je opisal njegovo delo vanje v zaporih in kaznilnici v Sremski Mitrovici, Drago Košmrlj njegovo delovanje v Kmečki komisiji,- Bogdan Osolnik Maksovo delo in smrt v partizanih, Branko Ziherl pa je pripravil esejistični komentar, zlasti članku Maksa Strmeckega »KPS in Jugoslavi ja«, ki je bil objavljen v Delu 1941/42.
Knjiga Maks Strmecki življenje in delo, ki jo je pravkar izdal Posavski muzej v Brežicah v sodelovanju z MS ZKS za Posavje, na 75 straneh besedila predstavi enega pomembnih or ganizatorjev komunistične dejavnosti na Slovenskem, in sicer tako, da njegovo življenje obravnava v času in okolju, v katerem je deloval. Pisci svoje ugotovitve in ocene utemeljujejo s podrobno navedenimi viri)
Knjiga je v današnjem času, ko smo soočeni z moralno krizo tudi v vrstah komunistov in ko v sodobnem tisku moremo prebrati o dejavnosti komunistov več slabega kot dobrega, še posebno dragocena, saj nam doku mentirano predstavi osebnost komu nista, ki je posvetil ne glede na velika odrekanja v osebnem življenju vse svoje moči uresničitvi vizije humane družbe svobodnih in enakopravnih ljudi in narodov.
Ivan KRIŽNAK,
predsednik   komisije  za  razvijanje   in
ohranjanje  revolucionarnih  tradicij
pri CK ZKJ
NaS sl^ 12. 25. december 19X7
SKLIC SEJ ZBORO V SO KRŠKO
Zbori občinske skupščine bodo zasedali v ponedeljek. JX. decembra. Zasedanje se bo začelo ob 15. uri. Z dnevnega reda:
—  osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 19X6—19911 v letu I9XX (ZZD. ZKS. DPZ);
—  predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 19X7 (ZZD. ZKS).
—  predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Krško v I. trimesečju 19XX (ZZD. ZKS);
—  predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZZD. ZKS);
—  predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško (ZZD. ZKS);
—  predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (ZZD. ZKS);
—  predlog odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe vrste rabe (ZZD. ZKS);
—   volitve in imenovanja: soglasje k imenovanju predstojnika organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo
—  predlogi in vprašanja delegacij (ZZD. ZKS. DPZ).
Resolucija y88
Čim bolj realno planirati naloge za prihodnje leto
Pri oblikovanju osnutka resolucije /a leto 1988 smo izhajali iz srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—1990, ocene razmer pri uresničevanju resolucije v letu 1987 ter prvih predvidevanj temeljnih nosilcev planiranja, ki smo jih pridobili z neposrednimi razgovori.
V mesecu novembru je bil v zvezni skupščini sprejet program ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Na osnovi tega programa pa je zvezni izvršni svet sprejel več ukrepov s področja cen in porabe. Ker .so znani samo nekateri ukrepi, ki bodo vplivali na pogoje gospodarjenja v letu 1988. pri oblikovanju osnutka resolucije se niso upoštevani učinki vseh ukrepov.
Zato bomo na podlagi utrjene ekonomske in ra/vojne politike, ki bo oblikovana na nivoju SFR.I in SRS. ter izoblikovanih stališč in predlogov temeljnih nosilcev planiranja v času javne razprave izoblikovali predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v letu 1988.
Na podlagi prvih ocen organizacij združenega dela smo opredelili 2<r realno rast družbenega proizvoda, katero bomo utrdili v času javne razprave.
V času javne razprave pričakujemo, da bodo nosilci planiranja ponovno preverili že podane prve ocene materialnih možnosti razvoja v letu 1988 na osnovi znanih usmeritev republiške in zvezne resolucije. Zato mora javna razprava potekati v vseh okoljih tvorno in imeti za cilj realno planiranje.
I. Ocena izvajanja resolucije za I. 1987
Značilnost letošnjega leta je velika negotovost glede pogojev gospodarjenja. Motivacijo za dobro gospodarjenje pa poleg restriktivnih zakonov zmanjšuje vedno večje naraščanje inflacije. Posledice neugodnih gospodarskih razmer so zmanjševanje akumulativne in repro-duktivne sposobnosti gospodarstva, up-
Povzetki
delegatskih gradiv v Našem glasu
12/87
I. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja druibenega plana občine Krško za obdobje 1986— I990v I. 1988. Resolucija '88: Čim bolj realno planirati naloge za prihodnje leto, sir.: S -8
.. tredlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Krško v I. trimesečju 1988. Začasno financiranje splošnih družbenih potreb, str.: 10
3.  Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Podrobnejša pojasnila o davkih, itr.: 10
4.   Predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško. Spremembe lestvic za obdavčevanje nepremičnin, sv/ .11
5.  Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Davek od alkoholnih pijač odslej samo v republiškem proračunu, str.: 11
6.    Predlog odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe vrste rabe. Zaščita parcel do izdelave prostorskih izvedbenih načrtov, str.: ti
7.   Volitve in imenovanja. Jože Skufca ponovno predlagan za predstojnika novomeške OE Zavoda za šolstvo SRS, str. :H
8. Predloij odloka o ttprementhi odloko o proračunu občine Krško zu 1. 1087 Sprememba
občinskega proračuna, str. 27
a da nje izvoza in uvoza, povečanje izgub in števila organizacij združenega dela. ki poslujejo z motnjami.
Realizacijo planskih ciljev v industriji zavirajo predvsem nerešen uvoz surovin, preveliko administrativno določanje cen. dolžniki, ki ne plačujejo dobav, revalorizacije zalog, tečajne razlike, nepravočasno plačevanje izvoznih premij. Slabša se povpraševanje na domačem trgu. Za tekstilno, prehrambeno, kovinsko predelovalno industrijo se jedel domačega trga zaprl, posledica tega pa je zmanjšanje plasmaja in povečanje zalog končnih izdelkov. Zalo se morajo v večji meri preusmerjati v izvoz in uvajanje novih prodornih programov, kar pa je dolgotrajen proces, ki zahteva tudi veliko ustreznega strokovnega znanja.
Planirani obseg kmetijske proizvodnje v globalu letos ne bo dosežen (jabolka, grozdje, goveje in svinjsko meso). Izgube
6
so velike, zlasti zaradi zalog vina. Farma Pristava še ni ekološko sanirana, investicije v kmetijstvu se ne izvajajo po programu. Gozdarstvu poslabšujejo položaj visoki stroški varstva, gojenja in saniranja gozdov ter kriza lesne industrije. V gradbeništvu je položaj nekoliko boljši, predvsem na račun izvedenih del v Krškem. Niso pa opravljena dela pri odpiranju gramoznice na levem bregu Save. Oskrba prebivalstva je v glavnem zadovoljiva. Slabša je bila le oskrba z govejim mesom (v oktobru), ravno tako ni dosežena zaželena raven celovite ponudbe in prilagajanje delovnega časa prodajaln potrošnikom. Za študijo dolgoročnega razvoja turizma in kmetijstva, ki bosta temeljila na izkoriščanju termalne vode. je zadolžena SOZD Mer-cator, ki pa doslej še ni posredovala informacije o poteku del (rok poteče februarja 1988!). Na področju delitve dela med zasebnim drobnim gospodarstvom in združenim delom še vedno prevladujejo le kratkoročna pogodbena dela. Naloge na področju cestnega potniškega in tovornega prometa se ne izvajajo po predvidevanjih in določilih družbenega plana. V komunalnem gospodarstvu je veliko odprtih nalog; letos so se že začele ak-
tivnosti za rešitev problemov pitne vode, kanalizacije, komunalnih odpadkov, vendar povsod še ne dosti organizirano. Nerešeno je vprašanje sanitarne deponije. Sklad stavbnih zemljišč je letos naročil vse prostorske izvedbene načrte, predvidene v letošnjem programu (ti so zdaj v različnih fazah izdelave), in izvajal nekatere investicijske dejavnosti, predvsem na ožjem območju kareja Dalmatinova, IC Zadovinek in individualnih parcelah. Zaradi nelikvidnosti uporabnikov v IC Zadovinek, proračuna občine Krško in SR Slovenije ter neusklajenih prilivov z odlivi sklada so med drugim zagotovili financiranje nalog tudi s kratkoročnimi krediti bank. Problematika na področju družbenih dejavnosti se letos odraža v razkoraku med pravicami uporabnikov in dovoljenim obsegom sredstev za pokrivanje programov ter velikih likvidnostnih težavah, ki so posledica tega. V devetih mesecih je interesnim skupnostim občine manjkalo 973 milijonov din, služba družbenega knjigovodstva pa je v tem času blokirala skoraj 407 milijonov din. Posledice omejevanja se v družbenih dejavnostih že kažejo: interesne skupnosti poravnavajo obveznosti do izvajalcev s precejšnjim časovnim zamikom; skupnost otroškega
varstva ne more več tekoče poravnavati zahtevkov organizacij združenega dela za refundacijo otroških dodatkov; na področju socialnega skrbstva so velik problem tekoče valorizacije socialno-varstvenih pomoči, za katere se zagotavlja višja dinamika rasti kot za osebni dohodke.
II. Naloge po področjih dejavnosti
1. Industrija in energetika
Industrija bo v 1. 1988 povečala proizvodnjo za 1,8%. To bo dosegla z modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje, z uvajanjem novih proizvodnih programov, z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti ter z doslednejšim izboljševanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih.
Papirna industrija bo postopno prešla na proizvodnjo kvalitetnejših vrst papirja, zato bo morala vlagati v posodobitev strojne opreme in odpravo ozkih grl. Tovarna celuloze in papirja bo ostala največji izvoznik v občini, predvsem na konvertibilno področje bo izvoz še povečala. Strojegradnja se bo morala sproti prilagajati zahtevam tržišča, povečevati proizvodnjo tistih izdelkov, ki bodo dohodkovno zanimivi, in se v največji možni meri usmeriti v izvoz. Sanacija Kovinarske se bo nadaljevala tudi v 1. 1988. Industrijska elektronika bo razširila proizvodne zmogljivosti in povečala proizvodnjo žičnih uporov na 10,000,000 kosov letno ter obenem povečala izvoz na konvertibilne trge. Tekstilna industrija bo z izboljševanjem kakovosti za svoje izdelke zadrževala višji cenovni razred na domačem in tujem tržišču. Prehrambena industrija bo uvedla proizvodnjo novega izdelka (dražirani žvečilni bomboni) in postopno zmanjševala proizvodnjo klasične žvečilne gume. V 1. 1988 bo organizirana neprekinjena prodaja vseh vrst kruha in slaščic.
Nadaljnji razvoj lesne predelovalne industrije bo temeljil na specializaciji, izboljšavi kakovosti in sodobnem trženju. V energetiki nas v prihodnjem letu čakajo reorganizacija elektroenergetskega sistema, pripravljalna dela za izgradnjo hidroelektrarn na Savi, vztrajanje pri zahtevah za razrešitev problema odlaganja radioaktivnih odpadkov, nadaljevanje aktivnosti za izvedbo plinifikacije v občini.
2. Kmetijstvo in gozdarstvo
Nestabilna ekonomska politika se je posebej negativno odrazila na področju kmetijstva zaradi specifičnosti proizvodnje.
Kmetijstvo je v družbenem planu občine opredeljeno kot ena izmed nosil-
Naš glas 12, 25. december 1987
nih panog, vendar v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja m bilo bistvenega premika pri odpravljanju slabe organizacije proizvodnje in odkupa ter povečanja proizvodnje.
Tudi agrarni posegi ne potekajo v skladu s predvideno dinamiko srednjeročnega plana. Zato se neizvedena dela iz preteklih let prenašajo v leto 1988.
Nadaljevale se bodo že pričete aktivnosti za izdelavo agrokarte občine Krško. Pred dokončno izdelavo agrokarte bomo ponovno preverili razvrščanje kmetijskih zemljišč.
3.   V trgovini in preskrbi
bomo morali odpraviti že prej omenjene pomanjkljivosti. Z dokončanjem kompleksa kare Dalmatinova se bo popestrila ponudba blaga za široko potrošnjo, pospeševali bomo vlaganje zasebnega sektorja v odpiranje obratovalnic za prodajo na drobno. Ustanovili bomo SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in osnovno preskrbo občanov.
4.  Gostinstvo in turizem
Poleg nujnosti večjega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, intenzivnejšega povezovanja z drugimi organizacijami združenega dela ter pospeševanja kooperacije z občani za pridobitev še dodatnih prenočitvenih zmogljivosti v turistično ponudbo se kot najpomembnejši kažejo tudi naslednji cilji:
. — izboljšati kvaliteto obstoječe turistične ponudbe vključno s prenočitvenimi kapacitetami,
—  ustvariti in sprotno prilagajati ponudbo tudi enodnevnim gostom in izletnikom,
—  doseči konkurečnost kompletne ponudbe z ustreznim odnosom cena — kvaliteta.
Na osnovi rezultatov opravljene raziskave geotermalnih virov se je potrdila možnost izkoriščanja termalne vode v turistično-rekreativne, kmetijske in druge namene. V skladu s tem bomo vi. 1988 dokončno utrdili nosilca razvoja gostin-sko-turistične ponudbe za turistični kompleks Kostanjevice in širšega območja.
5.  Drobno gospodarstvo
Nove možnosti za razvoj drobnega gospodarstva naj bi nudil novoustanovljeni sklad; svoj delež naj bi prispevala prizadevanja za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, kakovostno delovanje obrtne zadruge (raziskave tržišča, uvajanje novih tehnologij, oblikovanje novih programov, omogočanje pretoka informacij, pomoč pri financiranju), ustrezna bančna politika za dodeljevanje kreditov. Med pomembni-
Naš glas 12. 25. december 1987
7
mi nalogami pa je tudi organiziranje poslovnega informacijskega centra za Posavje.
6.   Promet in zveze
V 1. 1988 se bo začela izgradnja infrastrukturah objektov do bodoče avtobusne postaje. Urejena bodo parkirišča za vsa tovorna vozila. DO Transport se bo reorganizirala za postopen prevzem vloge nosilca celotnega cestnega tovornega prometa v občini. Za potrebe izgradnje avtoceste bo treba spremeniti in dopolniti družbeni plan občine ter pripraviti urbanistično dokumentacijo. Začel se bo izvajati program razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij.
7.   Komunalno-stanovanjsko in cestno gospodarstvo
Na področju komunalnega gospodarstva bomo v letu 1988 dali poudarek naslednjim nalogam:
—  nadaljevali bomo aktivnosti na področju samoupravne organiziranosti-,
—  izdelati je potrebno program za postopno prevzemanje komunalnih objektov — vodovodnih sistemov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti in vodovodnih odborov, in le-te predati v upravljanje za to pooblaščeni organizaciji;
—  izdelavi katastra komunalnih naprav;
—  sprejeti je potrebno odloke, ki bodo definirali varstvene pasove pri vseh zajetjih pitne vode,tako tistih, ki so v upravljanju delovne organizacije Kostak, kot tistih vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti:
—  izdelali bomo projektno dokumentacijo za čistilni napravi Brestanica in Krško;
—  izdelati je potrebno analizo o vrsti odpadkov, ki se odlagajo na sanitarni deponiji, in s tem v zvezi poiskati tehnološke možnosti za predelavo koristnih odpadkov in izločitev škodljivih;
—  dosledneje se morajo izvajati obveznosti eksploatatorjev pri sanaciji gramoznic:
—  strokovne službe Samoupravne komunalne interesne skupnosti in Kosta-ka Krško morajo pripraviti dolgoročni program postopnega reševanja posameznih segmentov komunalne dejavnosti in opredeliti dinamiko izvajanja glede na akutnost posameznega problema;
—  skrbeli bomo za redno vzdrževanje komunalnih cest ter zimske službe.
Na področju stanovanjskega gospodarstva:
—  pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji bomo izvajali vse oblike gradnje:
—  revitalizacijo, vzdrževanje stanovanjskih objektov in prenovo mestnega jedra bomo izvajali po programu revitalizacije;
—  uveljavljali bomo povečanje stanarin po družbenem dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin za leto 1988.
Subvencioniranje stanarin pa bomo uresničevali skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno-varstvenih pravic,
—  pospeševali dejavnost Posavske stanovanjske zadruge Krško,
—  vključevali se bomo v informacijski sistem.
Na področju cestnega gospodarstva:
—  iz sredstev bencinskega dinarja in taks bomo zagotavljali redno letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest;
—  po samoupravnem sporazumu Samoupravne komunalne interesne skupnosti bomo združevali sredstva ter skupaj s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela izvajali večja investicijsko vzdrževalna dela, zaporne plasti ter modernizacijo;
—  s sredstvi Republiške skupnosti za ceste bomo nadaljevali program splošne ljudske obrambe.
8.  Aktivnosti sklada stavbnih zemljišč
bodo še posebej usmerjene v ureditev ožjih območij zgodovinskega jedra Krškega (I., II., III., IV. in V.), zazidalnega načrta gramoznice Sp. Stari grad, zazidalnega načrta Sp. Grič II ter zazidalnega načrta centra in naselja Videm.
9.  Krajevne skupnosti
Samoupravni organi krajevnih skupnosti in vodstva družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih bodo svoje aktivnosti morale usmeriti v prizadevanja za uvedbo krajevnih samoprispevkov povsod, kjer jih še niso uvedli, da. tako pripomorejo k temu, da se zaustavi sedanje očitno zaostajanje realizacije sprejetih programov razvoja v teh krajevnih skupnostih.
10.   Davčna politika
V letu 1988 se bodo na področju davčne politike vodile aktivnosti:
—  dograjevanje davčnega sistema;
—  doslednejše in povečane spremljanje in nadzor nad pridobivanjem dohodkov in ugotavljanjem osnov, od katerih se obračunavajo davčne in druge obveznosti ter olajšave oziroma oprostitve;
—  ostrejše obdavčevanje dohodkov, doseženih mimo dela;
—  doslednejše zajemanje dohodkov vseh subjektov, s čimer bodo onemogočene nepravične razlike v višini obveznosti med posameznimi subjekti;
—  selektivni pristop v obdavčevanju in v prizadevanju olajšav v smislu dajanja prioritete pospešenemu in namenskemu vlaganju sredstev v deficitarne dejavnosti in v razširjeno reprodukcijo;
—  usklajevanje davčne politike in njenega izvajanja v regionalnih in republiških okvirih.
Izvajanje zgoraj navedenih ciljev bomo dosegli z uvajanjem in izgradnjo računalniško zasnovanega informacijskega sistema in obdelave podatkov terz dodatnim strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem delavcev.
11.  Kreditno-monetarna politika
Banka se bo vključevala s kreditiranjem klasičnega poslovanja organizacij združenega dela ter v investicijsko razvojno politiko, predvsem izvozno usmerjenih organizacij, kmetijskih organizacij ter drobnega gospodarstva v celoti (zasebni in družbeni sektor).
Za doseganje določenih ciljev pa bo morala monetarno-kreditna politika odpraviti limitiranje bančnih plasmajev ter sprejeti predvsem izvajanj* kreditiranja na nivoju zbranih kvalitetnih sredstev in upoštevati ceno zbranih sredstev.
12.  Splošna poraba
V letu 1988 bomo na področju splošne porabe nadaljevali z usmeritvami, ki so začrtane v srednjeročnem planu, in sicer tako, da splošna poraba v občini realno ne bo presegala ravni v letu 1987.
Davčne obremenitve se v primerjavi s predhodnim letom ne bodo povečale. Racionalizirala se bo poraba proračunskih sredstev za vse oblike porabe. Pri planiranju proračunskih sredstev pa bo zadržan enak položaj vsem proračunskim uporabnikom.             i
Nadaljevala se bo politika zniževanja zaposlenih, predvsem na področju administracije. Po posebnem programu se bo uvedla racionalizacija del v državni upravi, podprta z računalniško tehnologijo.
13.   Družbene dejavnosti
V letu 1988 bomo na področju družbenih dejavnosti v globalu ohranili realen obseg programov izleta 1987 s tem. da se obremenitev gospodarstva.ne bo povečala. Za uresničitev navedenega bomo v letu 1988 pri oblikovanju programov odločno upoštevali naslednje:
1. selektivni pristop in uskladitev programov znotraj posamezne samoupravne interesne skupnosti in med področji družbenih dejavnosti, predvsem s
8
krčenjem programov, ki ne sodijo v zagotovljeni obseg pravic in dajatev socialne varnosti.
2.   prioritetno bomo razvijali področje osnovnega zdravstvenega varstva.
3.   ločeno bo treba obravnavati programe socialne varnosti od programov dejavnosti.
4.   izboljšanje organizacije dela izvajalskih organizacij združenega dela v smislu večje racionalizacije poslovanja z ustreznejšim razporejanjem delovnega časa za boljšo izkoriščenost kadrov in tehnologije.
5.   revizijo kadrovskih in drugih normativov in prilagajanje znižanim materialnim možnostim,
6.   povečanje produktivnosti dela izvajalčev in večjo ekonomičnost poslovanja skozi realno znižanje stroškov po enoti storitev.
Investicijska dejavnost na področju družbenih dejavnosti bo v letu 1988 usmerjena v izgradnjo »zdravstvene četrti" v območju zazidalnega načrta Spodnji Grič II. V zdravstveno četrt sodi izgradnja zdravstvenega doma z lekarno in nadomestna gradnja doma upokojencev Krško.
14. Urejanje prostora in varstvo okolja
V skladu s programom izdelave prostorsko izvedbenih aktov, ki ga je sprejel izvršni svet skupščine občine Krško (Uradni list SRS. št. 9/87),bo na področju urejanja prostora v letu 1988 potrebno izvesti naslednje naloge in aktivnosti:
—  izdelati prostorsko dokumentacijo \ skladu s programom prostorsko izvedbenih aktov za leto 1988 in nedokončane akte i/ leta 1987.
—   nadaljevati / aktivnostmi in pripravami za dokumentacijo za poselitev z Romi.
—  nadaljevati / aktivnostmi in izdelavo urbanistične dokumentacije za prestavitve in širitve pokopališč.
—  izdelati zazidalni načrt za sanitarno deponijo.
—   za obnovo zemljiškega katastra bo potrebno narediti sledeče:
—   izvršiti ciklično aerosnemanje (CAS) za leto 1988. skladno s planom geodetskih del pri Republiški geodetski upravi.
—  izvršiti reambulacijo 7 listov topografskih načrtov 1:5.000.
—  dokončati revizijo vrste rabe in katastrske klasifikacije v osmih katastrskih občinah.
—   razviti navezovalno mrežo za področje Brestanica — Senovo.
Pristopiti bo treba k nastavitvi naslednjih evidenc:
—  evidenca o varovanju prostora in omejitvah pri posegu v prostor.
—  evidenca stavbnih zemljišč za intenzivna območja poselitve.
—  register prostorskih enot (priprave za popis prebivalstva v letu 1991).
—  evidenca o naravnih lastnostih in dejanski rabi prostora.
—  ažuriranje evidence zbirnega katastra komunalnih naprav.
—  obnova katastrskih načrtov 1:2880,
—  nastavitev modela katastra zgradb. Vsa ta dela so pri Republiški geodetski
upravi v skupnem programu občin in republike in se delno financirajo (5r<—Wi) s sredstvi republike, ostala sredstva zagotovi občina.
—  Nadaljevati z nastavitvijo upravne organizacije.
V   zvezi z aktivnostmi pri pripravi prostorsko izvedbene dokumentacije za objekte,kot so avtocesta Ljubljana—Bre-gana. hidroelektrarne na Savi. trasa plinovoda in trasa hitre železnice, bo potrebno aktivno slediti potek njihovega nastajanja in se vključevati v proces nastajanja.
Financiranje nekaterih nalog bo izvajano:
—  iz občinskega proračuna.
—  iz sklada stavbnih zemljišč.
—   iz prihodkov od geodetskih storitev.
—  ostalih virov.
Na področju varstva okolja bomo v letu 1988 izvajali naslednje naloge:
—  sprejeli odlok o zaščiti podtalnice Krškega polja.
—  izvajali odlok o varstvu pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško.
—  nadaljevali s študijami za izvedbo končne stopnje čiščenja odpadnih voda.
—  v industrijski coni Kostanjevica evidentirali kvaliteto odpadnih voda in izdelali sanacijski program.
—  izdelali kataster vira onesnaženosti zraka in voda.
—  vzpostavili in aktivirali sistem zbiranja, odstranjevanja in sortiranja odpadkov.
—dokončali sanacijo gramoznice Brege.
—  pospešeno nadaljevali s sanacijo Rudnika nekovin Kremen — obrat Ravno.
Nadaljevati z aktivnostmi preko širše družbenopolitične skupnosti, da se bo pospešeno razrešil problem trajnega odlaganja srednje in nizko radioaktivnih odpadkov na centralni deponiji.
V   skladu s srednjeročnim planom bomo posvetili večjo skrb vzdrževanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine.
Gospodarjenje v devetih mesecih
Rezultati poslovanja boljši od republiškega povprečja, izgube naraščajo
Finančni obračun poslovanja organizacij združenega dela je letos izdelan v skladu z novim zakonom o celotnem prihodku in dohodku, ki je tudi sam že doživel spremembe (junija), prav tako zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela in spremljajoči knjigovodski predpisi. Vse to je vneslo v
Z izgubo je ob devetmesečju poslovalo pet OZD: Elektrarna Brestanica. Elektro-TOZD Elek-trodistribucija. REK-Rudnik rjavega premoga Senovo. Kovinarska in M-Agrokobminat — TOZD Vinogradništvo, kleti. Te organizacije so ustvarile 6,3 odst. celotnega prihodka v gospodarstvu občine in 5.4 odst. celotnega dohodka, zaposlovale pa so 1.517 delavcev ali 14.6 odst. vseh zaposlenih. V organizacijah s področja elektrogospodarstva in premogovništva so bili mesečni čisti osebni dohodki po zaposlenem višji od povprečja v občini, v ostalih dveh pa nižji.
Dobra petina izgub odpade na Kovinarsko. Njena izguba je v zadnjih treh mesecih dosegla višino 351 milijonov din. Sicer pa je Kovinarska v devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani dosegla zmerno rast celotnega prihodka (79' i )ob še nižji rasti porabljenih sredstev (59.8' < ). kar je nedvomno znak boljšega poslovanja. Razen tega je Kovinarski uspelo v enem letu znižali zaloge za 47' i (kljub obvezni revalorizaciji) in kratkoročno zadolženost za 5' <. Kljub temu pa je obremenitev s plačili za obresti še vedno izredno velika: 1.377 milijonov din v devetih mesecih letos ali 72' ( več kot v enakem lanskem obdobju.
finančni obračun veliko novosti in zmanjšalo primerljiv ost finančnih rezultatov. Osnovne značilnosti poslovanja gospodarstva v devetih mesecih 1. 1987 lahko strnemo v naslednje:
Nas glas 12. 25. december 1987
1.   Finančni rezultati poslovanja kažejo, da se tudi v letošnjem letu nadaljujejo tendence iz lanskega leta, saj se razmere gospodarjenja niso bistveno spremenile. Dinamika rasti devetmesečnih finančnih rezultatov je nekoliko višja od polletne, to pa je tudi razumljivo ob tako visoki rasti cen.
2.   Rezultati poslovanja so tako na področju ustvarjanja kot delitve dohodka v krškem gospodarstvu boljši od povprečnih v republiki in boljši kot v ostalih dveh posavskih občinah. Odstopanje je veliko zlasti pri doseženem dohodku, njegova rastje v občini Krško za 34,4 odstotnih točk višja od republiške. Rast dohodka v občini je dosti vi-
Nasveti kletarjem:
Vino je treba pretočiti
V kleti M-Agrokombinijta na leskov-škem gradu smo izvedeli, da je bila letošnja trgatev ranih in srednje poznih sort povprečna ali celo nadpovprečna. Nekoliko slabše so se odrezale pozne sorte (žametna črnina), ki jih je bilo toliko kot običajno, le želene kakovosti niso dosegle. Zato leskovški enologi letnik 1987 ocenjujejo kot dober, zavedajo pa se. da ima vino svoje značilnosti in težave.
Drugačne od poznih sort so rane in srednje pozne sorte (po kislinski sestavi in videzu), ki se ne čistijo tako, kot bi se
Omenimo naj še poskusno akcijo Agrokombinatove kleti: sestavili so darilne kartone z eno, dvema ali tremi buteljkami svojih najbolj izbranih in kakovostnih vin. Kartoni so primerni tudi kot reprezentančna darila, saj je na njihov nevtralni vzorec mogoče nalepiti etiketo katerekoli organizacije. Zavedajo se, da so sredstva, namenjena za reprezentanco, v združenem delu sila omejena, zato je tudi cena darilnih kartonov temu prilagojena. Lahko bi rekli, da je tudi v prodaji na drobno cena grosistična. S to akcijo, v kateri darilna buteljka najbolj kakovostnega vina ni dražja od koledarja, kakršnih ob novem letu poslovni partnerji drug drugemu razdelijo na kupe, bi radi prispevali k dvigu pivske kulture in poznavanju vin med ljudmi. Le tako bo lahko vino postalo element darila in vrednota omike, ne pa le opojno sredstvo.
šja od rasti celotnega prihodka in od rasti porabljenih sredstev, v republiki pa so te rasti izenačene.
3.   Uvedba revalorizacije vseh družbenih sredstev je vplivala na realnejši obračun dohodka: učinki revalorizacije, ki so jih OZD vštele med porabljena sredstva, so v devetih mesecih letos predstavljali 16,7% njihove vrednosti (brez NE 14,5%). Kljub temu pa spremembe v obračunskem sistemu niso v celoti dosegle svojega namena.
4.  Število organizacij, ki so poslovale z izgubo, se je od polletja sicer znižalo za dve, višina izgube paje v porastu. Vdeve-tih mesecih letos je znašala 3.294 milijonov din.
sicer lahko. Zato jih je treba čim prej pretočiti. Samoumevno je, da morajo kletarji pred pretokom preizkusiti stabilnost vina in posodo ustrezno žveplati. Vino je stabilno, če lahko stoji nekaj dni v kozarcu pri normalni sobni :emperaturi, ne da bi potemnelo. Če videz takega vina ostane nespremenjen, lahko opravimo zračni pretok. Če pa potemni ali porjavi, ga je treba pred pretokom zaščititi s 5-odstotno žveplasto kislino (H2SO3) ali vinobranom (1 tableta/2 HL). Po tem ukrepu lahko vino povsem normalno pretočimo. Pretok mora biti opravljen pred novim letom.
Pozne sorte, ki vsebujejo več kislin kot rane in srednje pozne, bi morali pretočiti januarja 1988 (žametna črnina, laški rizling). Rdeča vina žveplamo s 3/4 tra-ku/h!,potem ko smo preizkusili njihovo stabilnost.
Kletarje opozarjamo tudi na možnost pojava vlecljivosti (sluzavosti). zlasti pri belih vinih (rdeča pa rada na zraku porja-
5. Kljub interventnim zakonom, ki so v_eljali v letošnjem letu na področju osebne, skupne in splošne porabe, razporeditev dohodka ni v celoti usklajena z resolucijskimi usmeritvami. V gospodarstvu občine je bila dosežena visoka rast obveznosti za namene skupne družbene porabe in skromna rast akumulacije. Rast skupne porabe presega rast dohodka, rast akumulacije pa za njo zaostaja. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev so bila usklajena z rastjo dohodka.
Iz poročila SDK — podružnice krško
S«*»o 88!
vijo), in ostankov neprevretega sladkorja. Sluzavo vino je treba pri pretoku temeljito razpršiti preko metle ali s centrifugalno črpalko, pred tem pa moramo zagotoviti njegovo stabilnost.
Ce je v vinu ostanek sladkorja, se ne da z njim storiti nič več, ampak počakati do pomladi, ko bo odvrel do konca. Za orientacijo vinogradnikom naj povemo, da ima vino, pri katerem zaznavamo sladkast okus, že nad 5 g sladkorja v enem litru. Natančno pa vam količino neprevretega sladkorja lahko izmerijo v leskovški kleti. Tudi ne do konca prevreto vino je treba pretočiti, ga izčisti-ti in mu tako zagotoviti normalne pogoje za spomladansko tiho vrenje.
Enologi leskovške kleti vabijo vse pridelovalce grozdja oziroma kletarje, naj se ob srečevanju s problemi obračajo z vprašanji nanje, ker jim bodo radi svetovali in pomagali.
IKa
FOFO: Janko SOTOSEK
10
Naš glas 12. 25. december 1987
Začasno financiranje splošnih družbenih potreb
Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih določa, da mora biti proračun družbenopolitične skupnosti sprejet pred pričetkom leta. na katero se nanaša. Kadar pa skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred pričetkom naslednjega leta. se lahko financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto. vendar najdlje do 31. marca.
Ker dokumenti, ki so osnova za oblikovanje ravni splošne porabe v 1. 1988. še niso dokončno oblikovani — spremeniti je bilo treba tudi že predlagani osnutek dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe v občinah SRS — doslej ni bilo mogoče pripraviti osnutka o proračunu za 1. 1988. Financiranje organov in organizacij družbenopolitične skupnosti pa se mora nemoteno izvajati. Predlagan je torej odlok, ki naj bi določil, da se splošne družbene potrebe začasno, to jedo 31. marca 1988. financirajo na podlagi odloka o proračunu občine Krško za I. 1987. razporeditev prihodkov za ta čas pa ne sme preseči četrtine sredstev, razporejenih za I. 1987.
Podrobnejša pojasnila o davkih
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je bil obravnavan v skupščini 8. oziroma 10. decembra letos. Kljub temu da so delegati dobili pojasnila že na seji. jih je uprava za družbene prihodke pripravila še v pisni obliki in jih dodala predlogu odloka.
Spremembe odloka so vsebinske, tehnično-redakcijske in valorizacijske (prim. tudi NG 11. 1987. str. 18).
V dopolnitvi so še posebej podrobno pojasnjene valorizacije lestvic in navedeni predpisi, na katerih temeljijo ti (vsakoletni) postopki.
24. člen dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 in 42. člen odloka o davkih občanov občine Krško govorita o tem. da se lestvica davčnih osnov za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic valorizira (t. j. povišajo se davčne osnove) glede na 1. 1987 s stastistično ugotovljenim indeksom rasti cen na drobno v SRS. ki znaša 193.1 (Statistične informacije, št. 2/87).
Sedanja			Predlaga	na
lestvica		Indeks	lestvica                 Davka  h	
	do 139.140	193.1		do 268.680        15
nad 139.140	do 278.270	193.1	nad 268.680	do 537.340        24
nad 278.270	do 417.410	193.1	nad 806.020	do 806.020       33
nad 417.410	do 556.550	193.1	nad 806.020	do 1.074.700       42
nad 556.550	do 695.680	193.1	nad 1.074.700	do 1.343.360        50
nad 695.680	do 834.820	193.1	nad 1.343.360	do 1.612.040       58
nad 834.820		193.1	nad 1,612.040	65
Tako bi. na primer, davčni zavezanec, ki bi prejel 1.000.000 din dohodka od najemnine (po odbitku stroškov.), plačal po sedanji elstvici 65'7 davka, to je 650.000 din. po predlagani lestvici za leto 1988 pa po stopnji 42'f. to je 420.000 din. Podobno velja za vse ostale valorizacije. 25. člen dogovora in 53. člen odloka vsebujeta določilo, da se lestvica davčnih osnov za davek od premoženja valorizira z indeksom rasti cen gradbenih objektov v družbeni lasti v SRS. ki po navodilu republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora znaša 204, pavšalni letni zneski davka na plovne objekte pa se valorizirajo z letnim indeksom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS. ki znaša 222.8.
Nove lestvice, ki so povečane z indeksom 204, so navedene v predlogu odloka, vse ostale določbe obstoječega odloka (npr.: odbitna postavka 160 nv. oprostitev plačila davka zavezancev, ki živijo v višinskih krajih, znižanje davka za 10crr zavezancu z več kot tremi družinskimi člani...) pa se niso spremenile — ker ni osnove, da bi jih spremenili, saj se ni spremenil niti republiški zakon o davkih občanov niti dogovor o uskaljevanju davčne politike za obdobje 1986— 1990.
Zakon o davkih občanov namreč zavezuje vse družbenopolitične skupnosti, da »zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SRS ter zaradi enakopravnega položaja občana z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti.« To pomeni, da bi morali pobude s konkretnimi in argumentiranimi predlogi (kot je npr. pobuda konference delegacije LB TPB Krško v zvezi z znižanjem oziroma odpravo davka od stanovanjskih hiš) posredovati na republiško raven, in če bi bila sprememba sprejeta in vgrajena v dogovor o usklajevanju davčne politike, bi jo lahko vnesli tudi v občinski odlok.
Znano pa je. da je bil dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1988 že sprejet, zato skupščini občine ne moremo predložiti za leto 1988 drugačnih določil oziroma določil mimo veljavnih dokumentov.
t/ utemeljitu-uprave za družbene prihodke
Se še spominjate tega utrinka s krških ulic?

Naš glas 12. 25. december 1987
11
Davek od alkoholnih pijač Spremembe lestvic za         Zaščita parcel do izdelave
odslej samo v republiškem obdavčevanje nepremičnin   prostorskih izvedbenih proračunu                                                                 načrtov
S sprejetimi spremembami in dopolnitvami zakonov o rednih sodiščih, javnem tožilstvu in sodiščih združenega dela se 1. januarja 1988 prenese obveznost zagotavljanja sredstev za temeljne pravosodne organe iz proračunov občin na proračun republike, zato je potrebno zagotoviti tudi ustrezne vire za pokrivanje novih obveznosti. Za realizacijo te naloge je bila s spremembami in dopolnitvami zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (Uradni list SRS. št. 41/87) sprejeta rešitev, po kateri so se povečale stopnje posebnega republiškega prometnega davka od alkoholnih pijač za višino občinskih stopenj. Zato pa je treba odpraviti sedanje stopnje posebnega občinskega prometnega davka. Ker se stopnje posebnega republiškega prometnega davka od alkoholnih pijač povečajo I. januarja 1988. naj bi bile tega dne odpravljene stopnje posebnega občinskega prometnega davka.
Predlagano spremembo (ki se ujema z aneksom dogovora o usklajevanju davčne politike) je obravnaval izvršni svet in predlaga obema zboroma skupščine, da jo sprejemata.
Pripravila: L praia za družbene prihodke
Jože Skufca ponovno predlagan za predstojnika novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS
Po določilih zakona o pedagoški službi imenuje predstojnika organizacijske enote direktor Zavoda za šolstvo, vendar za to potrebuje soglasje strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje in občinskih skupščin tistega območja, na katerem deluje organizacijska enota. Sedanjemu predstojniku novomeške organizacijske enote. Jožetu Škufci, bo 24. januarja 1988 potekel štiriletni mandat, zato je bilo treba pripraviti predlog za imenovanje predstojnika za naslednje mandatno obdobje. Ker je Jože Skutca po oceni Zavoda za šolstvo doslej uspešno vodil delo organizacijske enote, predlagajo, da bi to nalogo opravljal tudi v naslednjih štirih letih.
Osnutek odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško sta obravnavala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na prvem decembrskem zasedanju in izrazila zahtevo po podrobnejši utemeljitvi. Čeprav so le-to delegati dobili že na seji. je uprava za družbene prihodke pripravila pojasnilo še v pisni obliki in ga dodala predlogu odloka.
Pojasnilo pravi, da se predlog spremembe odloka nanaša na valorizacijo lestvic davčnih osnov:
1.   Za nezazidana stavbna zemljišča se lestvica valorizira z indeksom rasti cen gradbenih objektov v družbeni lasti, ki znaša 204. Ta valorizacija se opravlja na podlagi 27. člena dogovora o usklajevanju davčne politike (Ur. list SRS. 14/86). 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS. 35/85) in 3. člena odloka o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS. 1/87). Sprememba pomeni znižanje davka. Primer: pri ceni 1.500 din za m: po lestvici iz I. 1987 bi zavezanec plačal 518 din davka po m-\ po predlagani lestvici za 1988 pa 326 din po m:.
2.   Za gradbene objekte — razliko med gradbeno in prometno vrednostjo —je predlagana valorizacija z indeksom 163 (3. točka 27. člena dogovora). Če bi. na primer, pri prodaji gradbenega objekta nastala razlika med prometno in gradbeno vrednostjo v višini 30.000 din po m:. bi po sedanji lestvici zavezanec plačal 8.456 din davka po m:. po predlagani pa 6.600 din.
OB USTANOVITVI -SIS"
Skupščina Socialistične republike Slovenije je v novembru 1986sprejela Zakon o pospeševanju pridelave hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe. Z njim smo sprejeli tudi zasnovo nove samoupravne organiziranosti na področju oziroma na področjih, ki sojih vrsto let urejali tako imenovani interventni zakoni. Z novo samoupravno ifiteres.noskupnostjo, ki jo za krško občino" ustanavljajo danes, bomo zgradili sistem, ki bo v skladu z
Med številnimi predpisi, ki se pripravljajo za področje prostorskega in komunalnega urejanja, je tudi predlog odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe vrste rabe.
Odlok naj bi določil, da je na območjih, za katere je predvidena izdelava zazidalnih in ureditvenih načrtov, prepovedano deliti obstoječe parcele, graditi in spreminjati kulture zemljišča. Ta prepoved bi veljala do izdelave prostorskega izvedbenega načrta, najdlje pa do konca srednjeročnega obdobja, t. j. do 31. 12.1990. Obenem bi odlok določil, da so dovoljena pripravljalna dela. potrebna za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov, za pripravo razlastitve oziroma prenosa uporabe itd.,ter da je mogoče z dovoljenjem pristojnega upravnega organa na teh območjih adaptirati, dozida-vati in nadzidavati objekte, če to ni v nasprotju z družbenim planom ali ne ovira njegovega izvajanja. Splošna prepoved bi torej veljala za vse parcele na območjih zazidalnih in ureditvenih načrtov, katerih obodna parcelacija je razvidna iz tekstualnega dela družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 — poglavja 4.1. Zazidalni načrti in 4.2. Ureditveni načrti ter grafičnih prilog, ki so sestavni del teh poglavij (Uradni list SRS. št. 21/87).
Namen odloka je predvsem zaščititi sedanje stanje pred izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, onemogočiti špekulacije in tako zaščititi možne uporabnike zemljišč za gradnjo.
zakonodajo in ki bo lahko živel in deloval v teh težkih razmerah.
Ob tem moramo vendarle poudariti, da smo v naši občini v preteklih letih uspeli zagotavljati dobro preskrbo — z raznolikimi aktivnostmi za pospeševanje pridelave hrane, z intervencijami v oskrbi ter z blagovnimi rezervami, pri čemer je nosil veliko breme izvršni svet skupščine občine Krško ter nič manj nosilci preskrbe ter kmetijske organizacije in ustanove, ki so sklepale številne samoupravne sporazume, dogovore in pogodbe
Sis za pospeševanje pridelave hrane
Sis za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanje osnovne prehrane je bil v Krškem ustanovljen 16. decembra 1987.
Gradivo o tem smo uspeli dobiti že med tiskom Našega glasa.zato se moramo omejiti zgolj na objavo       uvodnega govora — obrazložitve — s tega ustanovnega sestanka.
12
Nas glas 12. 25. december 1987
za dolgoročno razreševanje kmetijske problematike ter zagotavljanje posameznih osnovnih prehramebenih izdelkov. Da bi tudi v prihodnje ne prihajalo do kakršnihkoli motenj v oskrbi s hrano, ustanavljamo danes samoupravno interesno skupnost, katere osnovni namen je in bo skrb za pospeševanje pridelave hrane s trajno urejenim sistemom financiranja.
Pomembno je, da ta samoupravna interesna skupnost ni organizirana niti po vzorcu samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje niti družbenih dejavnosti. Po organizacijski strukturi je to enodomna skupščina — brez zborov porabnikov in izvajalcev — saj ni njen namen usklajevati interese pridelovalcev hrane in potrošnikov, interes je en sam in skupen: zagotoviti si dolgoročno tekočo dobro oskrbo. Pri tem povezujemo tri programe: pospešujemo tržno organizirano pridelavo hrane, oblikujemo skupno blagovne rezerve in zagotavljamo usposobljenost, posredovati finančno ali z blagovnimi rezervami — ob morebitnih motnjah v preskrbi s hrano.
Še prav posebej pa moram poudariti, da je to prva »amoupravna interesna skupnost, ki jo organiziramo po načelu, da ne povečujemo dosedanjih obremenitev našega gospodarstva. Z njo namreč nadaljujemo sedanji intervencijski sistem zagotavljanja finančnih sredstev iz bruto osebnega dohodka (kar velja do 31. 12. t. I.) ter njegovo prevedbo na dohodek (kar bo stopilo v veljavo s 1. 1. 1988) ter z nekaterimi spremembami pri razmejitvi programov, ki se finacirajo na republiški in občinski ravni. Drugo temeljno izhodišče je. da ta samoupravna interesna skupnost ne sme povečati števila zaposlenih — da vsa strokovno-analitična, finančno-računovodska in administra-tivno-tehnična dela opravljajo še naprej v upravnih organih SO Krško, oziroma s posebnim samoupravnim sporazumom v okviru drugih ustreznih institucij. Z vsem tem želimo zagotoviti novi skupnosti racionalnost in optimalnost delovanja. Temu v prid bo tudi poenostavitev obračunavanja prispevkov v organizacijah združenega dela. Po novem bodo lete obračunavale prispevke po enotni oziroma skupni prispevni stopnji in jih usmerjale poslej z enim samim nakazilom. Doslej so bile prispevne stopnje določene za posamezne namene in so jih zato organizacije združenega dela nakazovale na različne račune. Za ponazoritev povedanega naj dodam tele podatke: za republiko so doslej izdvajale po 1 7c za blagovne rezerve in 0,5 9c za intervencije v pridelavi hrane — za občinske potrebe pa 0,15 ^ za blagovne
rezerve ter 1 % za intervencije v pridelavi hrane. Poslej pa bodo izdvajale 1,45 % za republiško interesno skupnost ter precej manj za občinsko stopnjo.
V naši republiki smo že imeli ustanovno skupščino republiške samoupravne interesne skupnosti, kljub temu da v vseh občinah še niso ustanovili občinskih. Naša občina je med zadnjimi, kjer jo ustanavljamo. V opravičilotemu dejstvu in dolgotrajnejšemu — v zagovor in razlago — naj poudarim, da smo se pri nas v vseh dosedanjih aktivnostih in postopkih držali načela oziroma določil, ki so doslej veljala za ustanavljanje vseh interesnih skupnosti. Samoupravni sporazum o ustanovitvi ter statut skupnosti sta bila. kot temeljna akta, v razpravi vse dotlej, dokler nismo na iniciativi odbor dobili Več kot 2/3 pristopnih izjav — v republiki in drugih občinah pa so se držali načela »večine«, to je več kot polovice pristopov k sporazumu. Samo zato smo kasnili — menim pa, da je bilo tako prav in da nam danes ne more nihče očitati, da smo izredno pomembno interesno skupnost poskušali ustanoviti po manj demokratični poti.
¦it
NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE—
Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa prozvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 zdne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Rokopisov in fotografij ne vračamo!
Naš glas 12, 25. december 1987
13
ZVEZNI    SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Personalna uprava
OBJAVLJA
RAZPIS
ZA SPREJEM KANDIDATOV ZA UČENCE SPLOŠNIH SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL, GOJENCE SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL RODOV IN SLUŽB IN UČENCE ŠOL ZA DELA VCE V VOJAŠKIH TEHNIŠKIH POKLICIH V LETU 1988
Katere so srednje vojaške šole?
—  Letalska splošnasrednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju
—  Splošna srednja vojaška šola »Brat-stvo-enotnost« v Beogradu
—  Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu
—  Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije)
V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
Šole in smeri
Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: pehota, artilerija.oklepno-mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, atomsko-biološko-kemična obramba, elektronsko izvidništvo in protielektron-sko delovanje.
Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: strojniška, elektrotehniška, prometna.
Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu, smeri:
letalsko-tehniška, protiletalska obramba, letalstvo, zračno opazovanje in obveščanje, elektronsko izvidništvo in pro-tielektronsko delovanje.
Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri: pomorska, tehniška.
Intendatska srednja vojaška šola v Sarajevu
Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu, smeri: farmacevtska in medicinska, samo za 1. razred.
Glasbena srednja vojaška šola v Sarajevu,
vpis v I. in 3. razred.
A.  Splošni pogoji:
—  da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija;
—  da niso bili sodno kaznovani in da zoper njih ne teče kazenski postopek;
—  da imajo soglasje staršev oziroma skrbnikov.
B.   Posebni pogoji:
1. Kandidati za 1. razred:
—  da so rojeni leta 1972 ali kasneje;
—  učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh.
Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, mehanik za: pehotno oborožitev, artilerijsko oborožitev, radiorelejne naprave, elektroenergetske naprave in opremo, električne instalacije in naprave na motornih vozilih.
Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu, poklic: letalski mehanik, letalski orožar, letalski klepar, letalski tape-tnik, letalski radarski mehanik. (Vpis samo v 3. razred}
Pogoji razpisa
Prijavijo se lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa.
2.  Kandidati za 2. razred:
—  da so rojeni leta 1971 ali kasneje;
—  učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom.
3.  Kandidati za 3. razred:
—  da so rojeni leta 1970 ali kasneje;
—  učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh.
4.   Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, I. ali II. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli najmanj dobrega splošnega uspeha.
14
Nas glas 12. 25. december 1987
Kandidati za vpis v vse razrede splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol rodov in služb morajo imeti poleg predpisanega splošnega dobrega uspeha tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizike, kemije in matematike.
Kandidati za glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem.
Šolanje, pravice
in obveznosti učencev
in gojencev
Šolanje se začne 1. septembra 1988 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci bivajo med šolanjem v internatu in imajo na stroške zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni po predhodnem padalskem treningu s skoki leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo študij na letalski vojaški akademiji.
Učenci splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli študij na eni od vojaških akademij v skladu s potrebami službe oziroma svojimi nagnjenji.
Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe, gojenci glasbene srednje vojaške šole pa v IX. razred vojaškega uslužbenca.
Učenci šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in šole vojaških usmeritev odidejo po končanem šolanju služit vojaški rok, zatem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobijo:
—  naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost,
—  status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v jugoslovanski ljudski armadi toliko časa. kolikor določa zakon o službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to pogodbo, poleg drugega, določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti.
O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate do konca junija 1988. Razpis je odprt do konca marca 1988. Razpis za šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt do 1. junija 1988.
Kako se prijavite?
Kandidati, ki se žele prijaviti na razpis. naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo vobčini. kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila.
Kje dobite informacije?
Vsa obvestila v zvezi z razpisom lahko dobite pri:
—  sekretariatu za ljudsko obrambo SR Slovenije, telefon 061/223-112.
—  Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani,telefon 061/319-761.
—  upravnem organu za ljudsko obrambo v občini,
—  skupnosti za zaposlovanje.
»Kaj veš o prometu«
Po ena zmaga v vsako občino
Na medobčinskem kviz tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je bilo 11. decembra v krškem delavskem kulturnemdomu.se je pomerilo devet ekip iz osnovnih in srednjih šol Posavja. Med mlajšimi osnovnošolci (5. in 6. razred) so zmagali Artiča-ni Gorazd Balas. Martin Pinterič in Andreja Peterkovič. Od starejših osnovnošolskih ekip (7. in 8. razred) so največ točk zbrali Boštanjčani Robert Pere. Dušan  Udovč  in  Boštjan  Karlič.  Naj-
boljši srednješolci so bili tekmovalci Šolskega centra Krško Iztok Jokan. Simon Habinc in Miran Kopinč.
Medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je tekmovanje organiziral, je za zmagovalce in ostale tekmovalce priskrbel tudi vrsto praktičnih nagrad, za vse udeležence pa še zabavni zaključek tekmovanja z nastopom Andreja Šifrerja. K izvedbi prireditve je pomemben delež prispevalo posavsko združeno delo.
Naš glas 12. 25. december 1987
15
Pošta naših fantov iz JLA
Ko se vsako leto 22. decembra spomnimo ustanovitve 1. proletarske brigade, njene bojne poti, temeljev, ki jih je postavila naši JLA, izkoristimo ta praznik, da na slovesnostih in delovnih srečanjih spregovorimo o uspehih pri krepitvi vseh delov SLO in družbene samozaščite ter največkrat podelimo priznanja>najzaslužnejšim.
Prav je tako, toda danes bi mi želeli spregovoriti tudi vsem mladim fantom iz naše občine, ki trenutno služijo vojaški rok sirom domovine.
Vsem tistim, ki tega še ne veste, naj povemo, da si z mladinci že skoraj redno dopisujemo. Pričeli smo letos v prvih pomladnih dneh, ko smo jim prvič napisali nekaj vrstic ter poslali občinsko glasilo Naš glas. Odziv je bil presenetljiv, zato smo to prakso obržali.
Tudi zato, ker so tako postali redni bralci tega glasila, bomo danes izkoristili nekaj prostora v Našem glasu, da bi se na ta način zahvalili vsem (Igorju v Batajnici. Robi ju v Bileči, Robertu v Nišu, Igorju v Postojni, Marjanu v Vinkovcih, Petru v Jastrebarskem, Bojanu v Sarajevu...), ki so nam pisali, ter jim tako čestitali ob dnevu JLA.
Upamo, da bomo na ta način vse ostale mladince, ki so doma, spomnili, da vas kdaj obiščejo in, kot sami velikokrat navajate v pismih, »izvlečejo iz kasarne«.
Vsem, ki boste novo leto pričakali v kasarni, želimo ob prebiranju pesmi, ki ste nam jih vi poslali, čim lepši večer.
Predsedstvo
ŽALOSTINKAN5            SEN
Zdravo, fazani, zdravo, džombe.
Zdravo vsi, ki obuli ste vojaške
škornje.
Zdravo vsi, ki od vojaščine ste bolni
Vsi iz daljnjih krajev smo prišli,', vsi pustili smo doma vse svoje, ne vemo, kam pač smo zašli, kjer vojaška disciplina poje.
Sedaj WC-je čistit znamo, ker nam hodnik se že sveti. Puška moja se tudi sveti, sicer plazenje po tleh mi preti.
Naveličal sem se uniforme plave, naveličal sem se tudi zelene trave. V avtoparku sem vsak dan požarni ter po platoju z njim strojaka gazim.
Cifra važna je le zame,
ko bila je prevelika,
bila mi je v breme.
Danes je sreda,
piše moja kreda,                                          bodo resnične.
tristo petnajst še,
če danes november
devetnajsti je.
OK ZSMS Krško
Zaspal sem!
Odšel sem od tebe,
ne vem, kdaj vrnil se bom.
Ko za mizo sedim, pomislim na tebe, še bolj pomislim — zaboli me srce, še več: pritečejo solze.
V solzah vidim tvoje telo,
v mislih vprašanje ne da mi miru,
ali me še ljubi kdo.
Ce me ljubiš, naj pove tvoje srce in skupaj bova odšla v triglavske gore.
Nato prebudil sem se,
kajti to so bile
le sanje,
ali nekoč morda         Andrej Kerin
Kikinda
Igor iz Batajnicp
ENO LETO
4

,0
Eno dolgo leto, tristo petinšestdeset dni
hitro al'počasi preteklo bo,
ne vem še,
a vem le to:
čez leto vrnem se
v domači kraj,
k tebi, draga, nazaj.
Če mi pisala boš, ti odpisal bom, vse, kar boš vprašala, ti povedal bom.
Ti le pridi k meni na obisk v to daljno Kikindo, jaz dobil bom proste dni in odšla bova v mesto, da povedala si bova vse, vse, kar povedati si morava z očmi in drugimi stvarmi.
Andrej Kerin Kikinda
Priznanja:
»Šport in rekreacija 1987«
Doslej običajni zaključek vsakoletnih delavskih športnih iger so letos sindikalni in športni delavci občine Krško (občinski sindikalni svet, telesnokultur-na skupnost in ZTKO Krško) oblikovali še posebej slovesno in mu dodali tudi vabljiv spremljajoči program, v katerem so nastopili veliki zabavni orkester TCP. folklorna skupina DKD Svoboda s Senovega in plesni klub Kazina iz Ljubljane z disko plesi in akrobatskim rock'n'rollom.
Na prireditvi Šport in rekreacija 1987. kije bila 18. t.m. v krškem delavskem domu, so razglasili rezultate delavskih športnih iger in podelili najvišja občinska športna priznanja. Bloudkove značke in plakete.
Delavci — športniki so se v tej sezoni pomerili v devetih panogah in na odbojkarskem turnirju, izidi pa so naslednji:
—  VELESLALOM — moški posamezno, do 30 let: 1. Jani Štajner (TCP). 2. Bojan Mlakar, 3. Drago Butkovič (oba SOP); do 40 let: 1. Franc Oštrbenk (Togrel), 2. Franc Lapuh (Metalna Senovo). 3. Drago Klakočar (Elektrarna Brestanica); do 50 let: I. Mirko Kužnik (Metalna Senovo), 2. Franc Dobovšek, 3. Ivan Kapušin (oba UNZ); nad 30 let: 1. Vinko Kranjčevič, 2. Vinko Novak, 3. Maks Mirt (vsi TCP);
—  ŠAH: 1. Kovinarska I.. 2. TCP. 3. Kovinarska II.;
—  NAMIZNI TENIS — ženske: 1. Labod—TOZD Libna. 2. LB—TPB. 3. Lisca Senovo; moški: 1. NEK. 2. TCP. 3. Poklicna gasilska enota;
—  MALI NOGOMET: 1. SOP—T-OZD Klepar. 2. SOP—TOZD Oprema. 3. TCP:
—  BALINANJE: I. TCP. 2. hotel Sre-mič. 3. Metalna Senovo:
—  TENIS — moški: 1. OŠ Jurij Dalmatin. 2. TCP. 3. SOP;
—   KOŠARKA — moški: 1. SOP. 2. iskra Kostanjevica. 3. TOZD TES Brestanica:
—  ODBOJKA —ženske: I LB—TPB. 2. SDK, 3. Lisca Senovo; moški: 1. TCP. 2. Pionir—TOZD Gradbeni sektor. 3. Iskra Kostanjevica:
—  STRELJANJE — moški: 1. NEK. 2. TCP, 3. SOP: posamezno — ženske: I. Branka Zorič (SDK). 2. Irena Klenovšek (SDK). 3. Velinka Jalovec (Libna): moški: 1. Tone MoIan(OOZS zaposlenih pri obrtnikih). 2. Branko Bencin (NEK). 3. Alojz Petrin (NEK);
16
—  KEGLJANJE — moški: 1. TCP, 2. TOZD Imperial, 3. Pionir—TOZD Gradbeni sektor;
—  ODBOJKARSKI TURNIR ob dnevu republike: 1. Pionir—TOZD Gradbeni sektor, 2. TCP, 3. NEK.
Bronaste plakete za 1. 1987 so prejeli: Branko Jane za organizacijsko delo v TVD Partizan Leskovec; Marija Bed-naršek za delo v plavalnem klubu in kajak-kanu klubu Krško; Janez Kavčič
Našli smo za vas:
Elektronski klopotec preprečuje škodo v nasadih
Pri enem od vinogradnikov smo zasledili tehnično novost, ki (kot kaže) lahko odpravi moro sadjarjev, lastnikov trtnih nasadov in kmetijcev nasploh. Gre za elektronski klopotec, sodobno in tehnično preizkušeno napravo, ki proizvaja spreminjajoče se visoke frekvence in ultra zvok. Preprečuje vdore in zadrževanje ptičjih jat ter divjadi v bližini nasadov, na poljih, v skladiščih hrane...
Po zagotovilih navodila, ki smo ga dobili pri proizvajalcu, ta naprava preprečuje nalete ptic spomladi, ko sadovnjaki brstijo. vdore divjih prašičev, srn, zajcev, fazanov... na njive ter preganja škorce iz vinogradov jeseni.
V navodilu piše, da je elektronski klopotec sestavljen iz generatorja visoke frakvence in oddajnika z ohišjem.
»Osnovni sklop je sestavljen iz generatorja visoke frakvence in oddajnika v ohišju.
Napajanje generatorja je 12 V enosmerne napetosti. Možen je tudi priklop na 220 V s pomočjo usmernika, ki ga vgradimo na željo kupca. Klopotec deluje popolnoma avtomatsko, programiramo
za delo v planinski organizaciji; Stana Mirt za delo v planinski organizaciji; Branko Pire za organizacijsko delo v rokometnem klubu Krško: Jože Levičar za delo v smučarskem in kajak-kanu klubu Krško; Drago Abram za organizacijsko in trenersko delo v nogometnem klubu Senovo in Jože Kerin za organiziranje športno-rekreativne dejavnosti v krajevni skupnosti Podbočje.
Srebrne Bloudkove značke so bile podeljene: Jožetu Arhu za dolgoletno organizacijsko delo v TVD Partizan Leskovec in občinski strelski zvezi; Igorju Kranjcu za tekmovalne uspehe v kolesarstvu in Dragoljubu Miniču za tekmovalne dosežke v karateju.
Dobitniki zlatih Bloudkovih značk za 1. 1987 pa so: Marjan Seme za več kot 30-letno delo v nogometu; Tončka Škafar za številne osvojene naslove v plavalnem in kegljaškem športu na ravni SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter Stane Žigante za več kot 30-letno organizacijsko delo v TVD Partizan Krško, krškem plavalnem klubu in avto-moto klubu.
ga lahko za dnevno, nočno ali kombinirano delovanje. Osnovni sistem je namenjen za zaščito manjših površin do 35 arov. Pri večjih površinah moramo izbrati razširjen sistem, ki je sestavljen iz generatorja in več oddajnikov. Na generatorje možno priključiti največ 9 oddajnikov, kar zadostuje za površino do 3 ha. Če hočemo zaščititi večje površine, uporabimo več generatorjev in oddajnikov. Možne so večje izvedbe za površine do 18 ha z vmesnimi generatorji in oddajniki. Najbolj razširjen sistem je VF generator s tremi oddajniki, ki zadošča za površino do 1 ha.
Možnost izbire začetne frekvence od 4 kHzdo 18 kHz omogoča nastavitev optimalne zaščite pred posameznimi vrstami divjadi in ptic. Elektronski klopotec oddaja visokofrekventni in ultra zvok do 30 kHz. To je spreminjajoče se periodično oddajanje delno slišnega in neslišnega zvoka v zgornji meji bolečine slušnega organa. Zato je trajno bivanje v tako varovanem območju nevzdržno. Avtomatsko spreminjajoča se frekvenca moti divjad v varovanem območju, zato si v nekaj dneh poišče drug, mirnejši kraj.
Izredno važna je pravočasna namestitev elektronskega klopotca v vinograd, sadovnjak, polje ali vrt. Priporočamo nastavitev 14 dni pred brstenjem sadnega drevja ali dozorevanjem žita, koruze, grozdja...«
Elektronski klopotec vam po naročilu (v kratkem času) izdelajo v servisu AMIGO v Krškem, do novega leta (1988) pa je njegova cena 80.000 din.
Naš glas 12, 25. december 1987
Prikaz zaščite v:
1. vinogradih 1 m nad trsjem postavimo oddajnik in ga usma-imo glede na konfiguracijo terena
2. v češnjevih nasadih 1 m nad krono drevesa ter z dodatnimi oddajniki med drevesa v višini začetka krone.
3. v sadovnjakih nizkih dreves postavimo oddajnik 1 m nad krono dreves
4. na terasah 1 m nad trto usma-imo oddajnik glede na naklon terena
Naš glas 12, 25. december 1987
17
Kotiček ia\
s 5 otroke
Jožica Vogrinc
ŽELIMO DRŽAVO POLNA VREČA
V državi Polna vreča iz trave gleda sreča, smeh skače po poleti, so pravljce v dlaneh.
V državi Polna vreča z dreves mežika sreča: kitare z vej bingljajo, vetrovi nanje igrajo.
V državi Polna vreča v želodčkih poje sreča: zastonj so kruh, bonboni, banane in maroni.
V državi Polna vreča je dom dišeča sreča: se mamice smejijo, vsem sončeca delijo...
Jožica Vogrinc
NOVOLETNE ŽELJE
Preljubi moj dedek Mraz, ko se pripelješ" k nam v vas, prinesi u moj zvezek tri sreče:
Jožica Vogrinc
/. da bodo črte ravne ko sveča,
2.  da bodo črke vse lepotice,
3.  da se mi bodo smejale petke!
Vei, moja roka je trmasta, neubogljiva, pisava spiralasla, neberljiva. O, dedek, preberi to pismo proseče in vtakni v moj zvezek tri sreče.'.'.'
KAKŠNE SORODNIKE ŽELIŽELJKO
ž^e/jko želi
tako mamo,
ki bi ga kar naprej nosila šluporamo
takega očeta,
ki bi ga vozil od planeta do planeta,
takega brata,
ki bi mu čaral igrače iz blata,
tako sestrico,
ki bi odklanjala med in potico.
takega dedka,
ki bi ga pital z bonboni od petka do petka
babico tako,
ki bi sladkala mu pravljico vsako,
tako telo,
ki bi s torto napolnila rešelo,
lake ga strica,
da bi ga smeh bolel od njegovega vica,
takega bratranca,
ki bi imel krilatega vranca,
tako seslrično.
ki bi v zlalu prekašala vsako kraljično.
in takega sina,
ki ne bi dedoval želja očeta — fakina...
58315183?272
18
Naš glas 12. 25. december 1987
Jožica Vogrinc
STARI KOLOVRAT
Stari kolovrat r kotu
Že ves čas dolgčas prodaja.
a ker ga nihče ne kupi.
nervozen postaja.
Da bi v okolju pozornost vzbudil
in da bi bil sploh zanimiv.
začne presti čudne reči:
sprede nitko dolgo slo dni.
na koncu je zanka — laso.
da lahko Anja z njo
sonce in luno lovi.
.\ato sprede debelo klobaso, ki tako mesnato diši. da celo krdelo kužkov k Anji na obed pribiti.
In sprede nitko ko lasek tanko, ki zlato se sveti. .Vanjo Anja naveže srečo, da ji bo laže živeti.
Jožica Vogrinc
ZELENI DAN
A« hi vsi bloki, stolpiči peruti dobili in odleteli nad griči, se skrili v zeleni dolini.'
.Vamesto hrumečih kamionov hi ptičji koncert poslušali, inhalirali živo smrečino. bronhitis iz grl izgnali/
Vsa okna bi rdeče cvete/a. zidove objemal bršljan in deca hi pela vesela v zeleno pobarvani dan.'
NOVOLETNE ŽELJE
Staro leto se počasi izteka, ho ob koncu decembra delamo obračun z njim. se v nas porajajo različne misli in želje...
pelini, da na svetu ne bi bilo lakote in vojn ter
da hi bili vsi ljudje, črni in beli. enakopravni.
Nataša Godler, 5. c
zrelim, da hi drug drugemu pomagali v \liski. da hi se razumeli in skupaj veselili tudi najmanjših uspehov.
Ljubica Pavkovič, 6. a
pelini, da hi se i sem izpolnile novoletne želje in da hi te novo leto za vse ljudi začelo srečno in da bi bilo uspešno.
Mojca Valentinčič, 6. b
¦~elim. da hi se novo telo 1988 začelo brez vojn. lakote in trpljenja, da ne bi več lačni in hid-ni otroci umirati v naročju mater.
Suzana Urbanica, 6. b
Skelim, da hi bili ; naslednjem letu zdravi in srečni in da nas ne bi ogrožalo nečisto oko/je. Darlen Končina, 6. c
*******************************************************
NOVO LETO       NOVOLETNA NOC
.Noro leto. novo leto! Da hi zdravo in veselo vse ljudi sveta objelo.
Dedek Mraz najmlajšim naj prinese zvrhan koš daril. Z njimi vse otroke na svetu naj pravično obdari.
Staro teto, hajd za peč. novo leto na/ nam prinese več vesel/a. dobre sreče.'
.\ovolelna noč ni noč. ki bi nas obiskala vsak večer. Ta noč je polna radosti, sreče in upanja v prihodnost.
I' tej enkratni novoletni noči
trčimo čase tudi za vse.
ki v nepravičnem svetu žive.
Dubravka Glogovič, 6. C OŠ Jurij Dalmatin Krško
Ljubica Pavkovič, 6. a OS Jurij Dalmatin Krško
članice  novinarsko-dopisniškega
krožka
OŠ Jurij Dalmatin Krško
*******************************************************
¦
Naš glas 12. 25. december 1987
Knjižni kotiček v vrtcu
Kršlci v zgojnovarstveni zavod je za vse otrolce naše občine, zlasti pa za tiste, lei ne hodijo v vrtec, pretekli teden organiziral Knjižni icotiček. To je čas, leo so vrata vrtca odprta otrokom in staršem in ko imajo oboji možnost navezati prvi stik s icnjigo (slikanico). Razen razstave knjig, ki si jih obiskovalci lahko po želji ogledajo, vzgojiteljica predstavi tudi posamezne ».njige, nato pa otroci narišejo svoja doživljanja prebranih zgodb. Vsekakor je to priložnost, da se starši vključijo v svet in doživetja otrok, in tefa ne kaže zanemariti. Zato svetuje no vse i starše t, naj na prihodnje srečanje v icnjižnem kotičku le pripeljejo svoje otroke.
20__________________
Priprave na kabelsko prihajajo v zaključno
—  Izgradnjo krškega kabelskega televizijskega sistema so podprli tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti.
—  S KATV bomo dobili materialno osnovo za začetek internega (krajevnega) informiranja.
—  Srečanja krajanov s predstavniki odbora za izgradnjo so dala odgovore na še ne razjasnjena vprašanja.
—  Znane so že končne točke, do katerih bosta segla optimalno dobra slika in ton.
—  Nepreklicno zadnji datum za prijavo: 31. januar 1988!
Kar dobro leto je minilo, odkar je izvršni svet občine dal pobudo za izgradnjo kabelske TV mreže v Krškem in neposredni okolici. Morda so nekateri že začeli dvomiti o obljubah o boljši sliki in tonu v našem kraju, zato naj že uvodoma sporočimo, da se priprave na izgradnjo KATV nadaljujejo.
V začetku decembra so akcijo podprli predstavniki SO Krško in družbenopolitičnih organizacij. Odločilnega pomena je bilo dejstvo, da je zadnji čas, da tudi v Krškem dobimo solidno TV sliko na več programih, in pa seveda vse večji pomen, ki ga pripisujemo internemu informiranju, obveščanju, alarmiranju. Čas in okolje, v katerem živimo, prinašata tudi nevarnosti, zato SLO in DS narekujeta dober in učinkovit sistem informiranja. Kabelski distribucijski sistem (KDS) ga vsekakor omogoča, zato krajani upravičeno pričakujemo tudi širšo podporo večjih organizacij združenega dela in širše družbene skupnosti.
Za kaj gre? Obetamo si namreč, da bo v bližnji prihodnosti ob DKD E. Kardelja nastal informativni center, ki ga bodo v največji meri izkoristile DPS in gospodarske organizacije za svoja sporočila, od idejnih do propagandnih.
Seveda sploh ni skrivnost, da posebno privlačnost predstavlja možnost spremljanja tujih TV programov, kot je to omogočeno že nekaj časa gledalcem v Mariboru, Rušah, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in drugod. Mladi bodo v teh programih našli zvrhano mero najpopularnejše glasbe, športni privrženci bodo imeli možnost videti mnoge atraktivne športne zvrsti, ljubitelji filmov pa bodo prav tako prišli na svoj račun.
Vsa potrebna tehnična oprema ni poceni. Poleg prispevka širše skupnosti bodo potrebni tudi prispevki posameznikov. Strošek za KATV bo vključen v stanarine družbenih stanovanj, v novogradnjah pa naj bi priključke že avtoma-
televizijo v Krškem fazo
tično v_grajevali. Glede družbenih stanovanj se še vedno išče najboljša rešitev, lastnikom privatnih hiš pa je že pol leta znano, da lahko svoj prispevek poravnajo v šestih zaporednih mesečnih obrokih. Nekateri so pogodbe že podpisali in vrnili odboru za gradnjo KATV pri krajevni skupnosti Krško. Vsem ostalim bi radi sporočili zadnji datum, ko se lahko po razmeroma ugodni ceni (480.000.-) prijavijo za priključek na KATV. Ta datum je nepreklicno 31. januar 1988. Po temdatu-mu gradbeni odbor ne zagotavlja niti prvotne cene niti obsega programov niti kvalitete sprejemanja. Takoj nato pričakujemo začetek del in ne šele leta 1989, kot je v prejšnji številki Našega glasa zapisal tiskarski škrat.
Upamo, da ste se udeležili enega od razgovorov z odgovornimi predstavniki odbora za izgradnjo. Potekali so na Vidmu, v Krškem, v Leskovcu in v Dolenji vasi. Tam ste lahko iz prve roke izvedeli vse, kar vas zanima o KATV. Ostalim
DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA KRŠKO
SPORED
FILMSKIH
PREDSTAV
V JANUARJU 1988
l.,petek,ob 18. uri: BOGASTVO CARJA SOLOMONA, ameriški avanturistični        -
2.,sobota, ob 18. uri: BOGASTVO CARJA SOLOMONA, ameriški avanturistični
3., nedelja,ob 18. uri: NAJSTNICE, ameriški glasbeni
4., ponedeljek.ob 20. uri: ANGEL VARUH, domača drama
5.,torek,ob 17. uri: RISANKE
ob 20. uri: VRNITEV GODZILE, japonski fantastični
6.,sreda,ob 18. uri: SHAOLIN PROTI NINJE. hongkonški karate
ob 20. uri: SHAOLIN PROTI NINJE, hongkonški karate
7..četrtek, ob 20. uri: EKSPERIMENT PHILADELPHIA, ameriški fantastični
.8.,petek, ob   21.30:   NENAVADNA SLUŽABNICA, italijanski erotični
Naš glas 12. 25. december 1987
lahko danes že sporočimo, do kod bo segla primarna kabelska napeljava in s tem tudi zagotovljena kvaliteta slike in tona vseh izbranih programov: šest domačih radijskih, šest domačih TV programov in osem tujih TV programov. Z našteto ponudbo bomo pokrivali naslednja naselja: Videm, Resa, Polšca, Sotelsko, naselje NEK in bližnje strnjeno naselje Kremen, naselja od Stare vasi do Dolenje vasi in vas Pesje, preko Save pa seveda Krško, Narpelj, Grič, Žadovinek, Leskovec, Gmajna do Veniš.
Uspešno potekajo tudi dogovori z delovno organizacijo NAPREDAK iz Čakovca. Njeni kooperanti iz Slovenije bodo izdelali potrebne projekte. Sedaj je potrebno samo še pridobiti vse tiste, ki se še niso prijavili za priključek na sodoben informacijski sistem. Naj ponovimo: zadnji datum za prijavo je zadnji januar 1988! Ne dovolite, da vas povozi čas!
I. Mirt
9.,sobota, ob 18. uri: PLESALCI 1. REDA, ameriški musical
10., nedelja.ob 18. uri: SILVERADO, ameriški vvestern
12.,torek,ob 17. uri: RISANKE
ob 20. uri: GOLA KLETKA, ameriška kriminalka
13.,sreda,ob 18. uri: M.A.S.H., ameriška komedija
14..četrtek, ob 20. uri: VIHRAVI FANTJE, ameriški avanturistični
15., petek.ob 21.30: ČRNA AFRODITA, ameriški erotični
16.. sobota, ob 18. uri: OGENJ Z OGNJEM, ameriški avanturistični
17.', nedelja,ob 18. uri: REMO VVTL-LIAMS — NEOBOROŽEN IN NEVAREN, ameriš. akcijski
19.,torek.ob 17. uri: RISANKI-'.
ob 20. uri: ODTRGANI, ameriška komedija
20., sreda.ob 18. uri: SLADKE SANJE, ameriški glasbeni
21., četrtek, ob  20.   uri:   AVTOSTO-PAR, ameriško-kanadski triler .   22., petek.ob 21.30: AVTOSTOPAR. ameriško-kanadski triler
Naš glas 12. 25. december 1987
21
23., sobota, ob 18. uri: AVTOSTO-PAR, ameriško-kanadski triler
24., nedelja,ob 18. uri: NORA ZABAVA V EVROPI, ameriška komedija
26.,torek,ob 17.'uri: RISANKE
ob 20. uri: BOŽJI OKLEP, ameriški akcijski
27.,sreda,ob 18. uri: BOŽJI OKLEP, ameriški akcijski
28.,četrtek.ob 20. uri: ZAKON PESTI, ameriški triler
29.,petek, ob 21.30: NAJSTNICA, nemški erotični
30.,sobota, ob 18. uri: DIRKA S SMRTJO, avstralski avanturistični
31., nedelja.ob 18. uri: SMARAGDNI GOZD, ameriški avanturistični
Cena torkovih RISANK — 500 din, redna cena — 1.000 din. Pridržujemo  si  pravico  do  morebitnih spremmeb!
PRIČAKUJEMO   VAS   V   NAŠEM KINEMATOGRAFU!
Uprava
V skrbi za podmaldek je leskovska strelska družina 3. decembra organizirala tekmovanje za pokal SD •SOI'.. Žal so se ga udeležile le tri osnovne šole iz občine: OŠ Senovo z dvema ekipama, OŠ Kostanjevica z eno in OŠ Leskovec s tremi ekipami. Prva tri mesta so zasedle leskovške ekipe, četrto in šesto ekipi Senovega, Kostanjevičani pa so bili peti. Med posamezniki je največje število krogov dosegel Kristijan Veličevič, drugi je bil Tinko Bevc, tretji pa Jože Plankar, vsi iz Leskovca. (Foto: Janko Sotošek)
Programiran rekreacijsko-klimatski oddih otrok in odraslih
Aktiv organizatorjev oddiha si je postavil nalogo, da organizira rekreacijsko--klimatski oddih obolelih otrok in odraslih v Nerezinah.
Da bi strokovno in organizaccijsko zelo zahtevno nalogo lahko realizirali, sta svojo pomoč poleg občinskega sindikalnega sveta ponudila še Zdravstveni dom Krško in Počitniška skupnost Krško.
Namen takega oddiha je. da s strokovno vodenim aktivnim bivanjem v Nerezinah izboljšamo zdravstveno stanje obolelih in ogroženih. Medicinsko je dokazano, da letovanje v zdravem naravnem okolju pozitivno deluje na psihofizično počutje.
Že dolgo je znano, da klima na otoku Lošinju blagodejno vpliva na dihalne organe. Zato ni slučaj, da sta Mali in Veli Lošinj že konec prejšnjega stoletja postala klimatski zdravilišči.
Tudi počitniško naselje v Nerezinah, ki je namenjeno delavskemu turizmu, je nastalo v tem zdravem okolju. Vsako letovanje v tem okolju že ima v večji ali manjši meri zdravstveni učinek. Ta obli-Jaa rekreacijskega oddiha pa je povsem izkoriščena le v glavni poletni sezoni. V spomladanskem in jesenskem času so počitniške kapacitete v Nerezinah manj zasedene. In ravno pred sezono in po njej je čas, ki ga strokovnjaki priporočajo, kajti takrat je zrak najbolj nasičen z aerosolom in primeren za bivanje obolelih na dihalnih organih. Mediteransko podnebje ima v petih »zimskih mesecih« povprečno le 37 oblačnih dni in povprečno temperaturo zraka 11°C.
Iz vsega navedenega sledi, da imamo v Nerezinah odlične naravne pogoje, ki jih do sedaj še nismo organizirano izrabljali.
Zato moramo ta ponujeni naravni »in-halator« izkoristiti za rekreativno-kli-matski oddih obolelih in zdravstveno ogroženih občanov, ki pa jih v Krškem ni malo in ki le s težavo živijo v onesnaženem zraku.
Omogočiti obolelim in zdravstveno ogroženim prehod v zdravo naravno okolje, da se jim izboljša zdravstveno stanje, ni samo znak humanosti, ampak tudi dolžnost širše družbene skupnosti. To pa od nje tudi pričakujemo — ne samo omogočiti obolelim oddih, temveč tudi storiti vse, da s preventivno akcijo preprečujemo širjenje bolezni otrok in odraslih zaradi onesnaženega zraka v Krškem.
22
Nas glas 12. 25. december 1987
Če ne bo večjih težav, bomo prvo organizirano akcijo pričeli v začetku meseca maja 1988 in jo nadaljevali v jeseni. Na omenjeni oddih bi odšli tisti oboleli otroci in odrasli, ki jim zdravniki priporočajo klimatsko aktivno bivanje v Ne-rezinah. Če bo zanimanje za organiziran oddih, bomo akcijo razširili tu vse vrste »civiliziranih« bolnikov, ki bi jim z ustrezno aktivnostjo na klimatskem oddihu omogočali skladno delovanje dihalnih organov.
Akcija, ki jo lahko imenujemo »aktivna skrb za zdravje«, mora dobiti ustrezno meste v planih vseh sindikalnih organizacij.
Predsednik aktiva
za rekreacijski
oddih:
Stane Iskra
Knjiga za ljubitelje teka
V eni izmed krških prodajaln (Nika na CKŽ) smo odkrili praktičen priročnik »Trideset tisoč korakov — rekreativni tek«, ki jo je v samozaložbi izdal Janez Penca. Zavedamo se velikega števila zdravstvenih in drugih problemov, s katerimi se v vsakdanjem življenju in delu srečuje t.i. sedeča populacija. Vse preveč se zavedamo tudi. da ob današnjem vsesplošnem padcu standarda naši delovni ljudje za sproti rešujejo vprašanje svoje kondicijske pripravljenosti in preživljanja svojega prostega časa na kaj prozaičen in nešporten način. Gotovo pa je še vedno veliko takih, ki se nekje v sebi zavedajo svoje nagnjenosti k lagodju in potrebe, da bi kaj storili za svoje zdravje. Iz radijskih in televizijskih sprejemnikov se nanje vsakodnevno obračajo vaditelji in športni strokovnjaki s propagiranjem rekreativnega teka. Tudi v na videz tako preprosti športni panogi bodo vsakemu prav prišla strokovna (čeprav nazorno in poljudno pisana) navodila za začetek, za obdobje, ko se srečujeta tekačeva — začetnikova volja in njegove fizične zmogljivosti.
V  tej knjigi, ki nosi tudi podnaslov »Priprava na vrhunske dosežke v maratonu«, bo našel odgovor na marsikatero vprašanje in problem. Morda bo prebiranje knjige nekomu, ki že dolgo koleba med odločitvijo za dejanski začetek rekreativnega tekanja in golo željale dala tisti zadnji spodbudni nadih. Namen knjige »Trideset tisoč korakov« je lepo pojasnjen v uvodu, zato vam ga posredujemo:
»Kraljica športov, atletika, vsebuje le malo disciplin, ki so primerne za vsa življenjska obdobja. To so teki na dolge proge in maraton.
Čeprav se je tekaško gibanje preselilo k nam s skoraj dvajsdletno zamudo, ni zato nič manj obremenjeno z zmotami, ki so naravni del prvih korakov. Vzdr-žljivostna vadba ščiti pred srčnimi boleznimi, toda če seje loti nepoučen ali bolan človek, lahko sproži nevšečnosti.
Maratonski tek je izziv, pogled vase in preskus testa, iz katerega smo zgneteni. Z vsestransko večurno obremenitvijo vrste telesnih mehanizmov pa lahko tistega, ki ne zna ukrepati pravilno, neusmiljeno kaznuje. Marsikoga je prva grenka izkušnja pregnala nazaj v sedeči življenjski slog. 42.2 km dolg cestni tek je lahko le cilj dobro pripravljenega tekmovalca. Večini ostalih tekačev pa veliko več kot nastop v maratonu pomeni maratonski trening, to je zmerno hiter, neprekinjen in reden vsakodneven tek. Zanje je primernejša tekmovalna razdalja polovični maraton. A vsega tega se ne bi smeli
lotevati brez znanja o delovanju svojega organizma in o načinih vplivanja nanj s treningom. Pridobivanje teoretičnega znanja o treniranju vzdržljivostnega teka je ozavesčanje za zdrav način življenja in vzgajanje posluha za lastni organizem. Maratonski tek je veliko več kot le trmasto postavljanje ene noge pred drugo. To je pogodba med telesom in voljo, ki jo lahko sklene le dobro poučen tekač.
Knjiga prinaša napotke trem vrstam tekačev: samoukom, ki se želijo varno ukvarjati s tekom za zdravje, trenerjem, ki morajo prepričljivo odgovarjati na vprašanja svojih varovancev, in atletom, ki trenirajo sami.
Če že ne moremo trditi, da treniranje maratona podaljšuje življenje, pa lahko zanesljivo rečemo, da izničuje dejavnike tveganja srčne bolezni, ki življenje krajša. Temu pa je vredno posvetiti nekaj korakov,s
AMERIKANEC V PARIZU
Iz Peregrinovih zapiskov
Tudi ob čemernih, zoprnih ponedeljkovih jutrih, ko čutiš »vetrov sovražno vršenje«, se postavna jatova ptica silovito prebije skozi teman oklep in otrese brhka ramena v prekipevajočem sončnem pozdravu. Samo zaradi tega so ponedeljkova jutra na višini 8.000 m tako prijetna in te napolnijo z lahkoto, nabijejo, da niti ne opaziš, kdaj. z močjo in zagnanostjo, v posebni prvinski prahipnozi te naravne sile sprostijo in počutiš se prerojenega.
Sicer pa je boeing 737 za naše razmere, ko skorajda ni poleta, ki bi trajal več kot uro, kar prostran, udoben in privlačen, jutranji sprejem posadke pa tudi profesionalen. Bržkone kaj takega tudi pritiče letalski družbi, kisi je nadela zveneč (in seveda obvezujoč) napis Jugoslovanski aerotransport (Yugoslav Airlines).
Seveda pa ne manjka zlobnežev. ki v      naivnim potnikom, pa potrjuje pravkar
svetovljanskem (beri: angleško govorečem) navdihu tudi drugače tolmačijo kratico JAT: 'Joking About Time' — kar bi v neobveznem zanesenjaštvu prevedli kot "časovno pišmevuhovstvo'. Podatek, da zna JAT mimogrede kakšen polet odpovedati, brez opravičila in pojasnila
zapisano jezikovno-kulturno  in prevajalsko vratolomljenje.
Zibajoči se pristanek, »kjer v Donavo Sava se bistra izlije«, te nemudoma prestavi v vsakdanjo stvarnost in prične se nov (čeprav v nekem smislu star)delovni teden.
Naš glas 12. 25. december 19X7
23
George Gershvvin. severnoameriški skladatelj z začetka tega stoletja (umrl je leta 1937, star komaj 39 let), je širšemu krogu glasbenih ljubiteljev znan predvsem po dveh delih. Njegovi Rapsodija v modrem ter Amerikanee v Parizu sta še danes precej popularni, tudi zaradi džezovskih primesi, ki jih je vnašal v svoja snovanja.
V novinarski stilistiki pa je Gershwin zapisan tudi drugače.
Kot posebno priljubljeno in uporabno je v novinarstvu, predvsem v časnikarstvu, za naslovja in naslove uporabljati učinkovito prenesene jezikovne zveze iz različnih strok.
Znanaje.recimo.zveza 'političnajesen bo vroča', ki se običajno uporablja za podnaslov, sestavljena pa je iz povsem normalne (za metereologe) ugotovitve, da bo jesen vroča, in novinarsko aktualne označitve kakih dogajanj na določenem območju in v točno določenem (enkratnem, torej) časovnem obdobju.
In ker novinarji radi dogajanja in .recimo, suhoparno, ponavljajočo se stvarnost poživijo, prihaja do uporabe takšnih zvez. ki so seveda lahko zelo izvirne. Nekatere med njimi postanejo sčasoma celo neke vrste model, ki se v različnih niansah zelo pogosto uporablja v točno določenih, značilnih situacijah. Za kakšne vrste situacijo gre. pa v takih primerih že vnaprej zvemo iz tipa oziroma vrste modela, ki je uporabljen za naslov.
Gershvvin seje tako nesmrtno zapisal v novinarstvo z vsekakor zanimivim naslovom 'Amerikanee v Parizu".
Takšen tip modela za naslov časopisnega prispevka se uporablja, kadar gre za zelo pomembne, nevsakdanje ali kako drugače opazne obiske. Kadar, recimo, zelo znan politik zaradi prav tako pomembne zadeve obišče kako deželo, lahko uporabimo takšen model.
Tako bi lahko ob nedavnem obisku Gorbačova v ZDA mirno zapisali 'Rus v VVashingtonu'.
Seveda pa je naslov (Gershvvinov) kot tak že sam po sebi simpatičen. Zeleni vernic je vedno prepoln ljudi. Tako kot Miklošičeva ulica v Ljubljani in Peta avenija v New Yorku.
Ko se iz Novega Beograda pripelješ z avtobusom mestnega potniškega prometa, izstopiš na drugi postaji in si tu. Zeleni venac je obsežen predel, eno izmed vstopnih križišč v center mesta, zraven pa je tudi tržnica. Ljudi torej, kolikor hočeš. In ravno tako gostiln, lokalov, prodajaln, kioskov, česarkoli.
Pogovarjam se mimogrede, ko naku-pujem v stari, tesni trgovinici,s prodajalcem že v letih, nagubanim in osivelim.
Ljudje so vedno bolj zmedeni, pravi. Kar naprej nekam hitijo, mudi se jim. vse opravijo na pol. vse postorijo površno. da ne bi česa zamudili — in tudi tistega zopet uredili v naglici.
Poglejte, mi razlaga, tule, na polici, imam kup predmetov, ki ne vem. kaj z njimi. Ljudje so jih pozabili. Čuvam jih. saj se kdo pa kdo še vrne in jih odnese: niso moji. napoti pa tudi niso preveč.
Ozrem se za njegovo roko: časopisi (tudi pornografski!), dežniki, denarnice (ne prazne), vrečke, »škrniclji«...
Bo le držalo, da smo odtujeni, vsem skupaj in sami sebi. da so razmere (kako moderno se sliši tale šmentana beseda) takšne, ko človek potrebuje veliko moči. da skuša živeti polno, bogato in vsaj malo urejeno (ne v smislu 'zloženo' kot blago na policah). Zato se nam zdi. da moramo hiteti, saj bomo le tako vse postorili, prišli 'na čisto' in potem začeli spet po starem, v miru in po nekih ustaljenih poteh.
Pa ne gre. Ne gre. ker se jara kača ponavlja, ker ne znamo več brezskrbno poklepetati s prodajalcem v trgovini, ne da bi vmes skrivoma ali pa očitno pogledovali na uro. zato imamo raje nakupe v (super)marketih. kjer nas ne morijo tisti dolgočasni osebki in smo sami. s kislimi obrazi, ker se ne znamo razveseliti, ko sredi mestnih stolpnic opazimo v rano. ki si spleta gnezdo na drevesu, ki je uspelo zrasli in se obdržati na zaplati zelenja, ker pač nekako ne gre in nam dostikrat tega. konec koncev, tudi ni kaj pretirano mar.
Čakam na avtobus, ki je vedno točen, saj pride, kadar pride in še takrat je dobrodošel, in se oziram, opazujem mestni živ-žav. gost promet, noč. ki se spušča, in Savo. v kateri bi sodobna Uršika brez težav odšla rakom žvižgat.
V gneči vidim tri fante in dekleta, v parih, kot tri samosvoje otoke, ki se objemajo, si šepetajo kaj skrivnostnega (ne slišim, sem predaleč stran) in se ne menijo za nikogar.
Samo to počnejo, si mislim — a mi takoj šine vglavo:ja.kajpa naj bi še drugega, saj so zadosti sami sebi. nikogar in ničesar več ne potrebujejo. Na srečo.
Večerni veter je kar dobrodošel, saj raznaša smog. pa še po snegu diši.
Sneg pa pomeni tudi. da bo novo leto bržčas potrkalo na duri.
Odlično, si mislim(o). Znova priložnost, da pričnemo zares, da se otresemo vsega, kar nas je morilo in begalo, da se zravnamo.
Priložnost, ki je ne kaže zamuditi.
Srečno torej vsem nam! Srečno staremu pastirju Petru z Osogovskih planin v severovzhodni Makedoniji (sr..čno upam, da je še živ), srečno neznanemu Phranu. ki se v kampučijskih pragozdovih bori za svobodno domovino, srečno Eduardu iz Amsterdama, ki je prav gotovo spodobno obrit in ostrižen v najboljših štiridesetih, srečno — komu še?
Vsem nam. kajti vsakemu bo dobrodošlo.
b. c.
Tekmovanje TRAP na Trški gori
Na Trški gori je bilo v soboto, 19. decembra, tradicionalno, četrto tek.novanje TRAP v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanje je organizirano v počastitev dneva JLA, zato je pokroviteljstvo nad njim prevzel Občinski štab TO Krško. Priznanja zmagovalcem je podelil komandant štaba, rezervni major Ernest Brez-nikar, ki je v pozdravnem govoru med drugim dejal: "TJan8šnje tekmovanje je naš skupni prispevek k zaznamovanju pomembnega datuma naše zgodovine ter negovanju in nadaljevanju tradicije in izročila naše revolucije, obe-d«b  pa dokaz, da je splošna ljudska obramba in družben«samozaščita stvar nas vseh -orraniziranih socialističnih sil naše družbe, vseh naših ljudi, družbenih organizacij in
24
Naš glas 12. 25. december 1987
društev, kajti tudi tovrstna dejavnost -lovstvo - ima velik pomen v pripravah in usposabljanju za naloge splošne ljudslce obrambe in družbene samozaščite."
Tekmovanja se je udeležilo 52 strelcev in najboljša med njimi je bila ekipa LD Globoko (4o golobov od 45 možnih), druga je bila ekipa Partizana iz Krškega, tretje mesto pa so zasedli strelci Obrtnega zdru ženja Krško.
Med posamezniki je bil najboljši Jože Strgar (vseh 15 golobov) iz LD Globoko, drugi je bil Hišo Horjak (14) iz Laškega in tretji Jože Koritnik (14) iz krškega Partizana.
Pri tekmovanju na izpadanje je bil najboljši Franc Vrstovšek, drugi je bil Jože Strgar (oba Globoko) in tretji Jože Žabkar (Partizan Krško).
Jože žabkar prejema pokal iz rok Ernesta Breznikarja
*****.M«**************+*********K****-Mc**
J2>   OBVEŠČEVALEC
•tU" **•*      map muKTim tmh* ctinon i bBBB
«**********««*«**«********«*»»»*»*»»*»»***
Padioklub ROTOCEL drugi v SFR Jugoslaviji
Ob 30-letnici organizacije tekmovanja KUP Zveze radioamaterjev- Jugoslavije so bila v Beogradu podeljena priznanja in plakete najboljšim jugo slovanskim radioklubom v minulem tekmovanju, katerega pokrovitelj je bil Zvezni sekretariat za ljudsko ob rambo.
Krški radioklub ROTOCEL (že ime pove, da je njegova pokroviteljici že vrsto let naša tovarna) se je tokrat izvrstno odrezal v generalni uvrstitvi je zasedel 2 mesto med vet kot 80 klubi iz vse Jugoslavije, pri tem pa je potrebno povedati, da je bil YT 31) (kratica za krški radioklub!) le malenkost za prvouvrščenim In kaj pome ni izraz generalna uvrstitev? Tekmo vanje radioamaterjev poteka v vzpostavljanju radijskih zvez na dva nači na — z uporabo Morscjevc abecede (lelegratsko) in,v obliki pogovora, pri čemer lahko tekmujejo posamezni operaterji  ali  pa  skupina  operaterjev
Krška skupina operaterjev je tek movala na oba načina in zasedla v telegrafiji 2. mesto, v foniji pa se je uvrstila nekaj slabše, v obeh discipli nah  skupaj        torej  generalno  pa  je
p.jv lako zasedla 2  mes >.
Priznanje in plaketo je v Ucogra clu podelil v imenu Zveznega sekre uriata za ljudsko obrambo general major VLADIMIR DJlROViC. v ime ivi krškega raliokluba ROTOCEL pa je  odličja  prevzel   HOŠKO  KARAHAS
Radioklubu ROTOCEL Krško iskre ne čestitke za navedeni uspeh, šj po sebej pa vse priznanje tekmovalcem, ki so poskrbeli za izvrstni dosežek
Naš glas 12. 25. december 19X7
25
Povzetki delegatskih gradiv v letu 1987
V 2. ii 6. številki ni bilo delegatskih
gradiv.
Naš glas 1
1.   Predlog programa dela zbo-ro v občinske skupščine za le to 198 7, str. 7-10
2.   Predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986— 1995/2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1990. Spremembe in dopolnitve občinskih planskih dokumentov, str. 5
3.   Osnutek odloka o turistični taksi. Turistična taksa v letu 1988, str.l\
4.   Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Odlok o davkih občanov — Spremembe in dopolnitve, str. 5~6
5.   Predlog odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. Pomožni objekti za potrebe občanov, str. 6
Naš glas 3
1.   Osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Krško. Spremembe in dopolnitve planov, str-. 23
2.   Poročilo o delu sodišča združenega dela v Brežicah v letu 1986. Število sporov upada. str. 24
3.   Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Brežice. Krško in Sevnica v letu 1986. Dela nikoli ne zmanjka str 26
4.   Osnutek odloka o sofinanciranju izgradnje sistema za odvod in čiščenje odpadnih voda Odlok o financiranju gradnje skupnih kanalizacijskih   naprav,  str   24
5.   Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir. Spremembe in dopolnitve odlokov, str 23
6.   Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izobešanju in uporabi zastav. Spremembe in dopolnitve odlokov str. 23
7.   Predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOB in drugih vojn ter njihovim družinskim članom. Predlog občinskega odloka o priznavalninah, str. 23
8.   Predlog odloka o določitvi števila sodnikov organa za postopek o prekrških. V organu za postopek  o  prekrških  dva  sodnika
str. 28
9.   Predlog sklepa o soglasju k imenovanju vodje enote sodišča v Novem mestu, str. 28
10. Predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca. Bojan Ficko ponovno predlagan za namestnika javnega tožilca, str. 7
10
Predlog za najetje kredita za financiranje gradnje skupnega poslopja OŠTO in ONZ Krško. Kredit za gradnjo poslopja OŠTO in ONZ Krško, str.  28
Naš glas 4
A Poročilo o rezultatih gospodarjenja in izvajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju v občini Krško vi. 1986. Stališča, predlogi in sklepi, srr.55 Motnje v poslovanju str. 5
2.  Informacija o družbenem varstvu udeležencev NOV in drugih vojn v občini Krško. Varstvo udeležencev NO V in drugih vojn, str. 24
3.   Poročilo o delu temeljnega sodišča v Novem mestu v I. 1986 Kadrovske težave temeljnega sodišča so še vedno velike, str. 8
4.   Poročilo o delu temeljnega javnega tožilstvi v Novem mestu v I. 1986. Kaznivih dejanj je manj samo po številu prijav, str.]]
5 Poročilo o deluja vnega pra vohranils-tva Celje vi. I986,s\l2/]
6.   Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za I. 1986. Zaključni račun občinskega proračuna, str. 8 11
7.   Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško žu I. 1986. Davki in prispevki občanov v letu 1986, str. 6
8.   Predlog odloka o sofinanciranju izgradnje sistema za odvod in čiščenje odpadnih voda. Skupni kanalizacijski sistem bi prispeval k zaščiti okolja, str. 6
9.   Predlog sklepa o izdaji soglasja k združitvi Valvasorjeve knjižnice in delavske univerze Krško. Soglasje k združitvi Valvasorjeve knjižnice in delavske univerze, str.]]
Naš glas 5
1.   Poročilo o delu MI občin Brežice, Krško in Sevnica v I. 1986. Medobčinski inšpektorat: dela veliko, denarja malo, str.5 6
2.   Poročilo o delu postaje milice Krško za I. 1986. Varnostne razmere v občini: najslabše je v prometu, str. 6
3. Poročilo o delu organa za postopek o prekrških v 1. 1986. Prekrškov vse več, kadrov premalo, str.8 4 Sklep o imenovanju in nalogah strokovne komisije za zadeve borcev in vojaških invalidov. Komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov,str.8
5.   Sklep o izvolitvi neprofesionalnih sodnikov sodišča združenega dela v Brežicah. Neprofesionalni sodniki za sodišče združenega dela, str.8
6.   Sklepa o imenovanju delegatov družbene skupnosti v svet glasbene šole in OŠ Kostanjevica. Nova delegata v svetih šol, str.8
Naš glas 7
1      Predlog ocllok,i o pripravi in sprejetju sprememb m do polnitev srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Krško Avtocesta: Pred začetkom gradnje so potrebne spremembe družbenih planov, s.r   .'47
2     Predlog sklepa o ustanovitvi in delovanju s\etn :a na črtovanje in uresničevanje sodelovanja s pobratenimi in prijateljskimi občinami Svet za načrtovanje in uresničevanje sodelovanja s pobratenimi  občinami,  str   ,'H
-t Program naio.u m (matični načrt sklada stavbnih rem l|išč občine Krško ;a I ms" Sklad stavbnih zemljišč je prebrodil začetne težave, str.  M
'< Predlog odloka o uv edin na clomcsltla za ureditev sisle ma ;a odvod in čiščenje sa nitarnih odpadnih voda Prispevki za kanalizacijski sistem namesto gradnje greznic,  str   ,V>
26
.Naš glas 12. 25. december 1987
6. Predlog za izdajo odloka o javnih poteh v občini Krško z osnutkom odloka Osnutek odloka o  javnih  poteh,  str
35
7 Predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Pre kopa        Dobrava      Začetek
razprave o komasacijah na območju Krka - Prekopa, str. 36
Naš glas 8
1.   Predlog sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Krško Spremembe družbenih planov, str. 5
2.   Predlog odloka o lokacijskem načrtu razdelilne trafo postaje 400/110 kV Krško z razpletom daljnovodov. Odlok o lokacijskem načrtu RTP, str. io
3.   Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za I. 1987. Nova vrednost proračuna, str«
4.   Predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o skupnih osnovah in meriiih za oblikovanje in delitev sredstev z,a osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji Dopolnitve meril: Oblikovanje osebnih dohodkov za funkcionarje, str.7
5.   Osnutek odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Krško. Osnutek odloka: Dobava in odjem pitne vode. str. 6
6.  Osnutek odloka o izvajanju zimske službe v občini Krško. Zimsko službo je treba izboljšati, str. w
Naš glas 9
/. Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v l. 1986 in 1. polletju 1987. Uresničevanje srednjeročnega načrta: Nizka akumulacija, inflacijsko visoki finančni rezultati in — realno povečanje družbenega proizvoda, str.  3 — 6
2.   Osnutek sprememb srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana ter dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Krško. Spremembe in dopolnitve planov, str. 8
3.   Osnutek odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop. Zidanice in lopesamoob intenzivnih vinogradih in sadovnjakih, str.  8
4.  Predloga sklepov za uporabo sredstev solidarnosti. Solidarnost: Zbiranje sredstev za odpravo posledic plazu v Zagorju ter potresa na Kopaoniku in v SAP Kosovo, str.  9
5.  Volitve in imenovanja. Imenovanje namestnika komandirja PM Krško, str.   17
Naš glas 10
1    Poročilo o obratovanju NE Krško, str   8 14
2    Poročilo o izvajanju komunalnih dejavnosti v občini Krško Komunalna dejavnost: Pomanjkanje finančnih sredstev in strokovnih ka drov, str   20-21
3    Poročilo o poteku sanacije v DO Kovinarska Krško v prvem polletju 1987. str   15-19
4    Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje I98t; 1990. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana, str   22
.'».  Predlog  odloka  o  ureditvi  zimske
službe   v   občini   Krško     Urejanje
zimske službe, str   24 (i   Osnutek odloka o komunalnih de
javnostih     Komunalne   dejavnosti,
str   22
~, Osnutek odloka o pokopališki de javnosti in pogrebnih svečanostih Pokopališka dejavnost in pogrebne svečanosti, str. 22
8 Osnutek odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu komunalnih odpadkov v občini Krško, sli    20
l» Osnutek odloka o pogojih za od vajanji odpadnih in padavinskih voda na območju občine Krško V pripravi: Odlok, ki ureja delo vanje in uporabo javne kanalizacije, sir 21 m Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti Solidarnostno pomoč tudi neorganiziranim kmetijskim proizvajalcem, str   22
Naš glas 11
/. Predlog spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško. Dopolnitev planov: programske zasnove ureditvenega načrta NE Krško, str.18
2.  Predlog sklepov in stališč SO Krško po obravnavi poročila o obratovanju Nuklearne elektrarne Krško, str. 17-18
3.    Predlog odloka o ureditvenem načrtu NE Krško, str.20
4.  Predlog odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop. Gtadnia zidanic in Jop, str.20
5.  Predlog odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Krško in o združevanju sredstev v sklad. Združevanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, str.22
6.  Predlog odloka o turistični taksi za leto 1989. Turistična taksa za 1989. str.18
7.   Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško. Nova lestvica za obdavčevanje gradbenih objektov, str. 23
8.   Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Valorizacije in novosti pri davkih občanov, str. 18
9. Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, s~ir2I
1.   Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986— 1990v I. 1988. Resolucija '88: Čim bolj realno planirati naloge za prihodnje leto, str.: S - 8
2. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Krško v I. trimesečju 1988. Začasno financiranje splošnih družbenih potreb, str.: IO
3.  Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Podrobnejša pojasnila o davkih, str.: IO
4.   Predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško. Spremembe lestvic za obdavčevanje nepremičnin, j/r.:11
5.  Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači/ za storitve. Davek od alkoholnih pijač odslej samo v republiškem proračunu, str.: 11
6.    Predlog odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe vrste rabe. Zaščita parcel do izdelave prostorskih izvedbenih načrtov, str.: Vi
7.   Volitve in imenovanja. Jože Škufca ponovno predlagan za predstojnika novomeške OE Zavoda za šolstvo SRS, str.: 11
Naš glas 12, 25. december 1987
27
Sprememba občinskega proračuna
Prvo spremembo odloka o proračunu občine Krško za 1. 1987 je občinska skupščina sprejela 28.7.1987. Podlaga za spremembo je bila objava rasti dohodka za prvo trimesečje 1987 v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po spremembi je skupna višina proračunskih prihodkov znašala 1.968.860.000 din ali 105 1987 v primerjavi z enakim obodbjem lani 116,9 %• %       več kot v preteklem letu. Vsi proračunski po-  jo pomeni, da bodo sredstva, ki se omejujejo po in-
Za devetmesečno obdobje so bili objavljeni podatki o rasti dohodka šele v začetku decembra (r.aresto do 2o. novembra), počakati pa je bilo treba tudi na izračun dogovorjene porabe, ki ga pripravi republiški sekretariat za finance; višina proračuna občine je namreč odvisna tudi od odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. Po podatkih SDK znaša rast primerljivega dohodka v devetih mesecih
rabniki so imeli zagotovljena sredstva za osebne dohodke do višine 81 % več kot preteklo leto, za materialne stroške pa 85 % več. Izjema so bili temeljni pravosodni organi, za katere je pripravil razdelilnik sredstev republiški sekretariat za pravosodje in upravo.                         . '
terventnem zakonu za leto 1987, lahko rasla v globalu za 105,21 %.
Obseg sredstev občinskega proračuna bi tako znašal 2.2^3.863.000 din, kar je 14 % več, kot je bilo prvotno načrtovano, oziroma 118 % več kot v 1. 1986.
Ob polletju je rast dohodka v gospodarstvu znašala
1114 %, to pa je pomenilo, da je dovoljena rast splo- Do konca novembra Je bil° realizirano že 85 %   pred-šne porabe znašala le 103 % zaradi predpisanega 10-  videnih Prihodkov. Priliv prihodkov v preteklih le-
tih pa kaže, da je bilo zadnjem mesecu realiziranih
odstotnega zaostajanja. Ker pa je zakon o omejevanju splošne in skupne porabe omogočal izdelavo bilance v okviru republiškega proračuna, je republiški sekretariat to možnost tudi uporabil in tako so bili presežki sredstev v občinah minimalni.
15-17 « proračunskih prihodkov.
Iz utemeljitve strokovne službe za splošno porabo
Prispevek posavskih delegatov na seji CK ZKS
Silvo Gorenc, predsednik KPO TCP Djuro Saiaj Proračun '87
V Ljubljani je bila 21. decembra 1987 seja CK ZKS. Na njej sta govorila (seveda o aktualni gospodarski prbblematiki) tudi predstavnika Posavja: Silvo Gorenc in Franc Pipan. Ocenjujemo, da sta njuna govora dovolj pozitivna in da ju je zato treba objaviti v Našem glasu. Žal pa Silvo Gorenc zaradi zadržanosti svojega teksta ni imel prilike avto-rizirati in smo ga bili v uredništvu prisiljeni sami obdelati na podlagi magnetograma: "Najbrž se vsi strinjamo, da moramo na današnji seji CK ZKS priti do uporabnega dokumenta. To je ta predlog sklepov, ki je pred nami zato, da bomo komunisti lahko vsak v svojem okolju v teh izjemno težkih in zapletenih razmerah prispevali k izhodu iz krize. Gospodarska in politična kriza se iz dneva v dan poglablja in
optimiz-na v okoljih, kjer delamo, da bomo skupaj s celotnim delavskim razredom odločneje poiskali izhod iz krize. Zdi se ni, da je s te plati dokument, ki je pred nami, v redu, zlasti v tej novi inačici, ki je pred nami in ki posebej razčlenjuje nekatere doslej nerazjasnjene dileme. V redu se mi zdi, da posebej poudarja odgovornost komunistov na vseh ravneh in družbenih dolžnostih za uresničevanje sprejetih načel. Pogrešam pa nekatera natančnejša in odločnejša stališča prav tam, kjer gre verjetno za razreševanje trenutno temeljnih problemov. Seveda nihče ne pričakuje od tega dokumenta kake velike strateške vrednosti. Za to tudi ni bilo časa. Je pač namenjen akciji sedaj in tukaj, akciji uresničevanja ekonomske politike v letu 1988 in interventnim ukrepom. Kar zadeva antiinflacijski program z interventnimi ukrepi, mislim, da bi morali dodati v ta sklep še dve

28
. Naš glas 12. 25. december 19X7
/
stvari:
1.  Kategorično je treba povedati,  da moramo hibe,  Ici  so  očitne  in  o Icaterih ni  več treba veliko filozofirati ali  študirati, talcoj  odpraviti.  To  so tiste,   ici  so porinile del gospodarstva   (uspešnega)  v težave. Položaj  v teh delovnih organizacijah se  je poslabšal,   ne  zaradi  slabega gospodarjenja, ampalc  zaradi  novih nesorazmerij,   Ici  so  jih ustvarili ravno ukrepi.  Te  organizacije moramo rešiti  strahovitih  izgub,   v Katere se bodo  že v prvem polletju  zapletle  in  iz njih  ne bodo  mogle  dlje  časa.   Tako bomo  iz zdravih delovnih organizacij .naredili  težke bolniice,   ki vsekakor ne bodo mogli  potegniti voza gospodarstva.
2.   Prepričan  sem,  da  je  treba  tako v resoluciji ka*or tudi  v tem teKstu  interventne ukrepe časovno opredeliti  m  tako  onemogočili  meglene  obljube  o  prehodu  na   tržno  gospodarstva. To bj.  moral biti   pogoj   ;a  naše  glasovanje   -.a resolucijo  1938.   V  svoji   osnovi   je  resolucija le vedno bolj  zbir želja  kakor pa  jasno  ~api-sanih ciljev  in ukrepov,   ki   jih  -nora  vsak na svoji   ravni   uresničiti,   če  naj   te  cilje  doseženo   ....
Resolucija  je ukrep  ;-,s  leto dni   in ne kongresni dokument,   ki   bi   moral   stvari   postavljati   v   lu-i zgodovine.   Zato bi   morali  vse   to  iz  resolucije i.-čistiti.  Podpiramo vse  sklepe  iz predloga  in iz predhodnih skupščinskih gradiv.   Mislim pa, da  moramo  v  točto  3  na   3.   strani   novega   teicsta v  zadnji  odstavek vnesti  obveznost   za   slovensie komuniste.  Ne bomo podprli  ekonomske politike, če prej  ne bo nujnih  sprememb deviznega  sistema in  če  program prehoda  na   tržno  gospodarstvo  v letu 1988 ne bo jasno  zapisan.Trav bi  bilo,
da  ostreje  terjamo razrešitev problemov v tistem delu,   ki  se nanaša  na položaj   izvoznikov  in  kovinske predelovalne  industrije. Res  je,   da   smo  o tem v preteklosti  veliko govorili,   da  ima*o brez   števila podatkov in da  je beseda  o  tem danes Le  tekla.  Kljub vsemu bi  to vprašanje  lahko *e   zaostrili,   če se  seveda  večina  v Jugoslaviji   še  strinja   s tem,   da   je  lahko  zlasti   izvoz  na  konvertibilno področje generator našega  nadaljnjega gospodarskega  razvoja.   Prav bi   bilo,   da t«krat  več   rečemo  tudi  o bankah,   in  sicer zato,   ker mislimo,   da   je  čas,   ko  je  treba •    banko   in  njen   status  postaviti  v   funkcijo
tržnega  gospodarstva.   Tega   si  namreč  ni mogoče  zamisliti  ob  sedanjem  statusu banke,   ki je  tipična   in dosledna   interpretacija  dogovorjene ekonomije.   Zaradi  tega te banke niso nobeni pravni  gospodarski  subjekti,   vpeti  v gospodarstvo  in  v  funkcijo njegovega  razvoja. Vse bolj   so  mešanica  občinskih hranilnic  in paradržavnih  institucij.   Menimo,   da  je  to nujno čim prej  opredeliti,   redefinirati  funkcijo poslovnih bank.
V tem  sklopu predlagam,   da  ostreje postavimo vprašanje odprave limitov plasmajev.     To je značilen  zastarel,   nemogoč     instrument,   ki deluje  že  8 let.   čeravno  je  bilo  ob  sprejetju obljubljeno,  da bo veljal  le pol  let8. To kaže  na poniklj8nost   iff°nesposobnost  naše ekonomske politike,   da bi  ta neustrezni  instrument  zamenjala  z  instrumenti,   ki   jih danes v  svetu poznamo  in  ki  so  veliko učinkovitejši. Ta  instrument  je potuVia  za nesposobne  in seveda  omejuje  možnosti  tistim,   ki bolje gospodarijo.
V tem sklopu bi kazalo omeniti  tudi nemogoč položaj,  kar zadeva obresti,   zUsti politiko pasivnih  obresti.   To,   kar  se  danes  dogaja  z obrestmi  za  sredstva na  vpogled  (4,5 ali 7,5 % pri   15o-odstotni   inflaciji),   je popoln  ekonomski  paradoks.   Mislim,   da  je  tudi  to relikt naših  starih dogem,   ti našega  potrošnika, našega  delavca  navajajo predvsem na  potrošno sfero.   Taso  imamo po  naši   širni  domovini   ogromno  mrtvega  kapitala:   lepih  vikendov,   zidanic in podobnih  zadev,   pa  ;a»lo kapitala  v gospodarstvu,   sodobnih  strojih  itd.   Čas  je,   da  resno zastavimo  vprašanje  o  iorekciji  obrestnih mer. Tacoj  po prenehanju veljavnosti       intervent-
nih  zakonov bi  morali postaviti   vprašanje o liberalizaciji  cen.   Morda  pa  bi  bilo  že  sedaj smotrno  v nekaterih panogah,   Kjer je očitno ponudba  večja  od povpraševanja,   sprostiti  cene «ot  delen prehod  na bodoče  liberalne cene. Nobenega  ekonomskega  razloga  ni  videti,   recimo, pri  lesni,   pohištveni,   Konfekcijski   in podobnih panogah  ?,a  trenutno  zamrznjene cene.  Rad bi  spomnil na  to,   da  smo v  zadnjih desetih  letih  imeli  U? predpisov  o  regulaciji  cen.   Tudi če  smo icaterega  spregledali,   se  najbrž  strinjate, da   je  tako nenehno     administrativno poseganje  v cene  eden   glavnih  vzrokov  sedanje  d ispa-t"itete. Za*-o  je  seveda  jalova .utemeljitev   funkcionarja  ZIS ob  sprejemu protiinflacijskega  programa, da  ni   moč   liberalizirati   cen  zato,   ker  so disparitete  velike.   Očitno  je mož  namenjal  vzroke in  posledice.   Disparitete  so posledica   lo-letn»-
Naš glas 12. 25. december 1987
29
ga vtikanja države v cene, ki je pripeljalo do vseh teh absurdov. Zato predlagam, da smo pri tem kategorični ob obravnavi resolucije za leto 1988.
Prav bi bilo, da kaj več povemo o stavkah, ker so naši aktivisti danes pogosto zmedeni. Enako je v delavskih svetih, sindikalnih podružnicah, partijskih organizacijah...
Kakor koli že, očitno nam tudi tu poleg upravičenih razlogov prodirajo stihija, primitivizem, izsiljevanje ... tudi tedaj, kadar ni stvarnih, upravičenih ekonomskih razlogov za tako razreševanje problemov. Vendar moramo vedeti, da so trije možni vzroki stavk:
1.  slaba poslovna politika delovne organizacije, ki pa se, žal, večkrat predstavlja kot delovanje slabe ekonomske politike; to je prava po-tuha za vse tiste, ki niso sposobni narediti vsega za odklonitev nevarnosti;
2.  resnično neustrezna ekonomska politika. Vsega ne smemo metati v isti koš in natančno moramo opredeliti, kdo je za kaj odgovoren, kadar ¦ analiziramo st8vko. Podpiram stališče predsedstva CK, da se poiščejo odgovorni za take konflikte; če je za to kriva napačna ekonomska politika, morajo odgovarjati tisti, ki so jo ustvarili}
3.  slabo samoupravljanje, stihija, slabi odnosi so še zlasti tema, ustrezna današnjemu času. Ponovno lahko ocenimo, da je deset—letno admi-nistriranje samoupravno zavest naših delovnih ljudi v veliki meri potisnilo proti mezdni miselnosti. Zato posebej podpiram točko 5, ki pa bi jo morali razširiti s tistim delom izvajanja tovariša Klemenčiča, ki predlaga,da pozo-vemo slovenske strokovnjake, komuniste, pravnike, politologe ...., naj pripravijo konkreten program. Iz njega bi naši delavci videli, kaj pravzaprav hoče slovenska ZK. S tako oporo bi najbrž lahko mobilizirali delovne ljudi k naporom za izhod iz gospodarske krize, če bi bil tak program celovit, bi ga najbrž lahko ponud;] tudi komu drugemu v Jugoslaviji.
Vanj bi vključili le nekaj okvirov, na primer tiste štiri, ki so zapisani na začetku našega predloga sklepov:
1.  k8ko zmanjšati inflacijo,
2. kako uveljaviti tržno gospodarjenje
3.  kako se odpreti v svet
4. kako zagotoviti kakovostno in učinkovito samoupravljanje, sprostiti naše ustvarjalne sile stroke, znanosti, združenega dela in vseh drugih institucij.
Franc Pipan, sekretar MS ZKS Posavje
V Posavju komunisti podpiraao predložene usmeritve in stališča
V Posavju med drugim tudi sodimo, da je eden izmed razlogov sedanje težke ekonomske krize tudi v tem, da se prepočasi odzivamo na določene napake v naši ekonomski politiki. Razprave o določenih nelogičnostih, na katere opozarja gospodarstvo, se vlečejo
v nedogled. Včasih smo podobni učerijakom na srednjeveških univerzah, ki so leta in leta razglabljali, ali lahko na konici igle sedi eden ali več angelcev, preden so sklenili konsenz. Zakaj vedno plačujemo najdražje učenje - učenje na napakah, zakaj hočemo biti za vsako ceno izvirni? Zakaj ne bi določenih predpisov, ki bistveno posegajo v življenje ljudi, pretestirali na določenem vzorcu ali pa jih preizkusili na modelu? Zakaj nora biti celotna družba preizkusni Kunec? Zakaj najdemo nekatere rešitve šele, ko nas praksa udari po glavi?
Kot družba imamo izredne rezerve v družbeni režiji. Zakaj se ne lotimo njenega zmanjševanja: Imamo gotovo najbolj zapleten knjigovodski sistem na svetu. Na isto kopito imamo nategnjeno gospodarstvo in družbene dejavnosti. Prihaja do takih nesmislov, da družbene dejavnosti vsake tri mesece ugotavljajo in razporejajo dohodek, ko pa je že vnaprej jasno, kako bo, ker so jim sredstva odmerjena po dvanajstinah. Ali pa, kako smo se pred leti lotili združevanja šol: mehanicistično, s čimer smo samo povečali stroške.
Zakaj ne skrčimo števila periodičnih obračunov? Vsaj za enega. Ljudje se dostikrat sprašujejo, ali ne bi mogli biti stroški samoupravljanja nižji, ali ne bi mogli poenostaviti odločanja. Večina sej skupščin SIS je dopoldne, dostikrat so nesklepčne, če pa so sklicane popoldne, so skoraj vedno nesklepčne. Ljudje nočejo odločati o že odločenem. S pretiranim norraativizmom smo zamrznili samoupravljanje.
Kakšna je odgovornost strokovnjakov oz. zvezne administracije, ki pripravlja zakone? Zakaj pomembnejše zakone skorajda mesečno noveliramo? Ali je ta administracija nesposobna ali noče ali pa je pod pritiskom? V zvezni resoluciji pod točko 1.4. je zapisano, da bodo sprejeti ukrepi za povečanje deviznega varčevanja, krepitev motivacije občanov za prodajo deviz. Dokler bomo lastnika tuje valute spraševali po izvoru valute in imeli 167. člen KZ SFRJ, ni "ložnosti, da bi ljudje nosili tuje valute v naše*banke. Še naprej jih bodo stiskali doma ali pa jih nosili preko meje. Nobena kazenska sankcija ne bo preprečila črne menjave.
30
Naš alas 12. 25. december 19X7
dokler bo takšna inflacija in lažni obeti v redn->     ljudeh? Zajemirio ta denar. Ne sprašujmo po izvoru
obrestni meri. Ali se zavedamo, kaj poceni za             napravimo realen tečaj dinarja, pa bomo zmanjšali
tu.je centralne banke in za tuja gospodarstva lo-      črni kliring. Morda bi taki  ukrepi pomenili pri-
15 milijard dolarjev, kolikor Jih je pri naših          speven L boljši zunanji liKvidnosti.
2. stran • DELO
Sobota, 19. decembra 1987
IGOR GUZELJ
Dileme tostran ekrana
Četrtkov nastop predsednika ZIS Branka Mikuliča pred kamerami titograjske televizije, ko je neposredno odgovarjal na vprašanja novinarjev in gledalcev z različnih krajev države, je bil dragocen najmanj zavoljo enega razloga: vsaj bežno je razkril način razmišljanja naše vlade in njenega prvega moža. To pa je v razmerah, v kakršnih smo, in ob izjemno pomembni vlogi, ki jo ima zvezni izvršni svet pri premagovanju zdajšnje krize, dobrodošel kažipot zagovornikom in nasprotnikom aktualnih ukrepov.
Če se osredotočimo na samo dve »podtemi« razgovora, je treba reči, da kot pribita stoji Mikuličeva ugotovitev o uspešnih delovnih organizacijah in o njihovih slabih, zgubarskih inačicah. Tako prve kakor druge namreč najdemo posod v Jugoslaviji in čeprav je delež obojih od regije do regije različen, vendarle prepričljivo negirajo ločevanje enotnega gospodarskega prostora v dobre in slabe nacionalne ekonomije.
Žal se je predsednik izognil nekoliko podrobnejši razčlembi, ki jo je dobesedno terjal brž zatem navržen podatek, da prioritetne panoge in dejavnosti, o katerih tudi v novejših dokumentih pišemo kot o naši temeljni razvojni perspektivi, ustvarjajo 66 odstotkov celotnega družbenega proizvoda (DP) Jugoslavije. Branko Mikulič je gornjo številko ponudil kot potrdilo pravilnosti globalnih strateških usmeritev ekonomske politike pod zdajšnjo in prejšnjo vlado, usmeritev, ki jih je treba pri investicijskih odločitvah spoštovati tem bolj, čim teže zagotavljamo akumulacijo in čim huje zaradi naložbene nuje omejujemo splošno, skupno in osebno porabo.
Takšna »lienarna« logika morda res daje prav ZIS, a je dvorezna in hkrati (zaradi svoje nedorečenosti) zavaja manj poučeno večino. Izniči jo že dejstvo, da smo v Jugoslaviji med letoma 1980 in 1985 namenjali za kapitalne naložbe kar 25 odstotkov narodnega dohodka in še kup denarja od tujih kreditov zraven, dosegli pa le 3-odstotno rast proizvodnje. Ker je ogromno večino sredstev pobrala »prioriteta«, se kljub njenemu dvotretjinskemu doprinosu k družbenemu proizvodu zdi, kot bi denar, porabljen v skladu s strategijo prednostnih vlaganj, metali v morje. Hkrati je tistih 33 odstotkov DP, ki jih prispevajo uradno drugorazredne panoge, brez politično-strateških blagoslovov, neznansko veliko - zlasti ker vmes ni mrtvorojenih proizvodnjih gigantov ali v osnovi zgrešenih projektov, ker so prav »odpisani« nosilci kakovostnega izvoza in ker jim usodo v glavnem kroji trg, ne pa naklonjenost sistema.
No, Mikulič je temnejšo plat medalje zamolčal in prikazal kontinuiranost pri uresničevanju sprejetih prednosti kot alfo in omego plezanja na zeleno vejo, katerega sestavni del je tudi protiinflacijski program. Izjava, da le-ta mora uspeti in da ZIS nima v rokavu nobenega alternativnega scenarija, Če bi se vseeno izjalovil, je v družbeni skupnosti, kjer že lep čas nobena stvar ne teče po napovedih, najmanj dokaz izjemnega poguma in nepoboljšljivega optimizma. Podobno mešane občutke je zapustil predsednik, ko je brez oklevanj stopil v zanko, ki so jo vodilnim strukturam pred dnevi nastavili domači ekonomisti na posvetu v Opatiji, nujni sta volja in maksimalna osebna angažiranost slehernega zaposlenega Jugoslovana pri vsakdanjem delu - in uresničili bomo zastavljene cilje, je dejal.
Ekonomisti so drugačnega mnenja: delovna vnema, pridnost in zagnanost pomenijo adute v primeru, ko je neka dežela v ruševinah zaradi potresa ali, denimo, vojne. Jugoslavijo pestijo gospodarska neskladja in potrebam neprilagojena notranja sestava proizvodnih zmogljivosti, ne pa splošno pomanjkanje, kjer pride prav, karkoli zgradiš ali narediš; pokvarjena sta kompas in krmilo ladje, ne toliko stroji in kobilica. Ob najnovejših razmišljanjih predsednika Branka Mikuliča je torej obvisela v zraku predvsem dilema, ali ZIS ne doume razlike, ali je le (še) ne priznava. Le, če je ne priznava, smemo vsaj še upati v izboljšanje.
Naš glas 12. 25. december 1987
31
Občinska zveza prijateljev mladine Krško in koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev
vabita
cicibane, pionirje, mladino in starše na prireditve v okviru praznovanja
novoletne jelke 1987
PROGRAM IZVAJAJO:
1.   dedek Mraz s spremstvom iz Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško in VVZ Krško za cicibane VVZ Krško in šolski okoliš Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško:
2.   dedek Mraz s spremstvom iz Osnovne šole Koprivnica za krajevni skupnosti Koprivnica in Senovo:
3.   dedek Mraz s spremstvom iz Osnovne šole Brestanica za krajevno skupnost Brestanica:
4.  dedek Mraz s spremstvom iz Osnovne šole Leskovec za vse krajevne skupnosti južnega dela občine:
5.   Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja Krško bo predvajal mladinske filme in risanke za vse otroke v občini:
6.   koncerti Mačje gofjbe. ki jih izvajajo Neca Falk. Jcrko Novak in Miro Novak za vse otroke v občini:
7.   lutkovne predstave Princeska na zrnu graha amaterskega lutkovnega gledališča Tone Čufar z Jesenic za otroke južnega in severnega dela občine:
8.   igrica Pika Nogavička srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani za vse otroke v občini
Nekaj prireditev seje že zvrstilo pred izidom glasila, zato jih pač ni na seznamu. V ponedeljek in torek, 28. in 29. decembra 1987, bodo še prireditve dedka Mraza za cicibane iz VVZ Krško.
Nedelja, 27. 12. 1987
ob 14.00 uri:
dedek Mraz bo obdaril predšolske otroke ostalega dela levega brega Krškega:
ob 16.00:
dedek Mraz bo obdaril predšolske otroke KS Zdole v Domu Bena Zupančiča na Zdolah.
Ponedeljek, 28. 12. 1987 ob 11.00 in 16.30 uri.
iorek, 29. 12. 1987
ob 11.00 in 16.30 uri:
koncerti MAČJA GODBA za vse otroke občine v DKD E. Kardelja Krško.
Sreda, 30. 12. 1987
ob 9.00 uri:
prihod in program dedka Mraza za učence OŠ Jurij Dalmatin in učence OS dr. M. Rostohar Krško v DKD E. Kardelja Krško:
ob 16.30 uri:
igrica PIKA NOGAVIČKA za vse otroke občine Krško v DKD E. Kardelja Krško.
SEVERNI DEL OBČINE
Ponedeljek, 28. 12. 1987
ob 11.00 uri:
lutkovna predstava PRINCESKA NA ZRNU GRAHA v Domu XIV divizije na Senovem.
Torek, 29. 12. 1987
ob 13.30 uri:
darila dedka Mraza v OŠ Koprivnica za predšolske otroke KS Koprivnica:
ohlS.OOuri:
darila in program dedka Mraza v Domu XIV. divizije Senovo za predšolske otroke KS Senovo:
ob 16.00 uri:
darila dedka Mraza v COS Brestanica za predšolske otroke KS Brestanica in KS Rožno—Presladol.
Sreda, 30. 12. 1987
ob 8.00 uri:
program dedka Mraza v OS Koprivnica za učence osnovne šole:
ob 9.30 uri:
v Domu XIV. divizije Senovo za učence OS Senovo:
ob 10.00 uri:
v COS Brestanica za učence celodnevne OŠ Brestanica.
JUŽNI DEL OBČINE
Ponedeljek, 28. 12. 1987
ob 8.30 uri:
v Domu kulture v Kostanjevici lutkovna predstava PRINCESKA NA ZRN L  GRAHA.
Sreda. 30. 12. 1987
ob 8.00 uri:
prihod in program dedka mraza s Piko Nogavičko v telovadnici OŠ Milke Kerin Leskovec za učence šolskega okoliša OŠ Leskovec in predšolske otroke VVl. Leskovec. KS Leskovec. Senuše in Veliki Trn ter delno KS Krško:
ob 9.15 uri:
dedek Mraz bo obiska/ kolektiv Delavnice pod posebnimi pogoji v Leskovcu:
32
Naš glas 12. 25. december 1987
Izvedbo programa novoletne jelke so omogočili vsi podpi-
sniki samoupravnega sporazuma v občini Krško.
ob 10.00 uri:
prihod in program dedka Mraza s Piko Nogavičko za učence OS Raka in predšolske otroke VVE Raka in predšolske otroke KS Raka:
ob 12.30 uri:
dedek Mraz bo obiskal učence OS gorjanskega bataljona Podbočje in otroke VVE Podbočje in KS Podbočje v telovadnici osnovne šole:
ob 13.45 uri:
prihod dedka Mraza za učence OŠ Jože Gorjup v Domu kulture v Kostanjevici:
ob 14.30 uri:
dedek Mraz bo obiskal predšolske otroke v VVE in KS Kostanjevica:
ob 15.15 uri:
zadnja prireditev dedka Mraza za južni del občine v gasilskem domu v Velikem Podlogu za učence OŠ Veliki Podlog in predšolske otroke KS Veliki Podlog in Krško polje.
** + * + + + ******* + + ** + * V*************+***************+** + »C*******.********!«-***********
Gospodarstvo v občini Krško:
Ugotoviti dejansko stanje
Pretekli teden (22., 23., in 24. decembra) je izvršni svet SO Krško organiziral sestanke z vsemi nosilci gospodarskega in druž-
benopolitičnega življenja. Osnovni namen vseh teh sestankov, sklicanih po skupinah v skladu z dejavnostjo, ki so jo zastopali (OZD iz gospodarstva in negospodarstva ter iz krajevnih skup-nosti),je bil: izdelati oceno vpliva ukrepov protiinflacijskega programa zvezne skupščine ter zvezne in republiške resolucije za leto 1988 na gospodarjenje v naši družbenopolitični skupnosti.
Potrebujete še kaj, da razveselite najbližje? Bi želeli občutiti prihajajoče '88. leto?
Otroku ni dovolj, da dedka Mraza vidi le enkrat ali pa samo na televiziji?
PRIDITE
26. in 27. decembra
od 13. do 18. ure,
28., 29. in 30. decembra pa
od 14. do 19. ure
NA TRG M A TI JE GUBCA V KRŠKEM!!!
—   Morda boste prav tu našli kaj lepega, primernega, da razveselite najbližje...
—   Morda se boste prav tu ob primerni okrasitvi, ponudbi s stojnic in vzdušju počutili prijetneje ob spoznanju, da prihaja novo leto...
—   28., 29., 30. decembra bo Trg Matije Gubca okoli 16. ure obiskal tudi dedek Mraz ter otroke povabil na njihovo prireditev ob 16.30 (v ponedeljek in torek — Mačja godba, v sredo — Pika Nogavička)...
—   Mogoče boste prišli le zato, ker je to nekaj novega pri nas...
m
S*
Sestanki so, žal.bili v času, ko je Naš glas v tiskarni in ga ni možno več dopolniti. Informacija o teh razgovorih pa se nam zdi vendarle zelo pomembna, ob tem pa je bila v sredo, 23. decembra.še zadnja seja občinskega komiteja ZKS Krško. Zato smo sklenili, da vso to problematiko skušamo vsaj na kratko, kolikor nam je pač čas dopuščal, predstaviti.
*   I »PUSTNE
NOVICE« NA PRAGU!
Po dveletnem premoru bo Turistično društvo Krško zopet izdalo med krajani zelo priljubljeno glasilo Pustne novice. Marsikaj seje v tem času dogajalo in zgodilo, mnogoteri problemi in odnosi so zagrenili naš vsakdanjik. Toda kar je najbolj razveseljivo, mnogi aktualni problemi, ki so jih izpostavile Pustne novice v dosedanjih izdajah, so rešeni. Prav ta ugotovitev bi nam morala biti v vzpodbudo, da nadaljujemo z našim poslanstvom.
Zato vabimo k sodelovanju vse krajane, da nam pošljejo svoje pismene prispevke, karikature in podobno. Potožimo naše težave, probleme, ovire in slabe manire pustu, zaščitniku zdravega humorja in razvedrila. Tudi tokrat bodo trije najboljši literarni prispevki oziroma karikature nagrajeni. Z javnim povabilom k sodelovanju vas naprošamo, da pošljete svoje prispevke čim prej, najkasneje pa do 20. januarja 1988 na naslov Turistično društvo Krško, cesta 4. jul. 59. Sodelujte in ne bo vam žal!
Uredniški odbor Pustnih novic
šmmmmmmmmm