Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Leto VIN. - Štev. 2 Trst « Gorica 8. januarja 1954 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-32 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta.it. 18, CENA: posamezna številka L i!5. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, ietno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 51-7223. Gorice štev. 9-1812.7 Izhaja vsak petek Nauk s Koroške Minilo je komaj dobrega poi leta, odkar je Branko Babič iz Ljubljane, torej z varnega, svetoval zamejskim Slovencem, naj se vendar odrečejo »nacionalizmu« in naj se pridružijo raznim »progresivnim« gibanjem tistih držav, v katerih živijo, in že imamo prve dokaze, ki potrjujejo našo takratno ugotovitev, da je taka politika zgrešena in pogubna. Kakor je znano, titovska poli-. tifna skupina na zadnjih volitvah na Koroškem ni več nastopila samostojno. Skladno z najnovejšo iz Ljubljane ukazano »linijo« je svoje glasove podarila socialistom.. Na zunaj torej kažejo volilni rezultati samo toliko slovenskih glasov, kolikor je bilo žena in mož, ki so glasovali za nekomunistično Tischler-jevo skupino. Titovci, ki so sklenili to kupčijo s socialisti, so eno-dušno poudarjali, da je to nekaj velepametnega. Socialisti, ki na Koroškem vedrijo in oblačijo, naj bf po ' tem Zatrjevanju dali velika jamstva za spoštovanje slovenske narodne manjšine, v vidu naj bi bile koncesije, katerih koroški Slovenci ne bi nikdar dosegli, če ne bi hodili z roko v roki z nalfmoč-nejša pokrajinsko stranko. Odprava samostojnega volilnega nastopa levičarskih Slovencev je bila torej sestavni del cene, katero je bilo treba plačati za ugodnosti, ki se jih je pričakovalo. Poletje, ki je sledilo, je res potekalo nekako v znaku »medenih tednov« te nove politike. Izmenjavali so se medsebojni obiski, koroški socialistični veljaki so odhajali v Jugoslavijo, jugoslovanske glave so prihajale na Koroško, v Celovcu je gostovalo ljubljansko gledališče, na eni izmed teh prireditev je bil med gosti celo sam deželni glavar. V primerjavi s tem, kar se dogaja v Trstu, kjer obstoja,, razen pri komunistih, med Slovenci in Italijani pravi kitajski zid, to r,i bila malenkost. Ko smo torej mi vstali proti novi liniji, s katero j? Babič — to mu je treba pač priznati — iskreno povedal, da so ljubljanski titovski veljaki zaenkrat politično odpisali slovenske narodne manjšine v obmejnih državah,. so skušali njegovi pristaši s primernim poudarjanjem omenjenih koroških formalnih uspehov spodbiti upravičenost naše kritike. Razvoj na Koroškem je celo služil za odkrito ponujanje podobnega sporazuma tržaškim socialistom v Gorici pa se je precej govorilo in se še govori o pritisku za poveza-vo z Magnanijevo skupino. Toda, dejstva, ki edino štejejo, so zdaj pokazala, da se je za vsemi . vljudnostnimi nasmeški vendarle skrivala prav takšna realnost, kakršno smo mi napovedali in pričakovali. Koroška deželna vlada je namreč objavila osnutek novega zakona o ureditvi dvojezičnosti na c-snovnih in srednjih šolah na Koroškem. Osnutek predvideva ukinitev dvojezičnega pouka na 37 c-snovnih Šolah, v katerih sta bita po uredbi iz leta 1946 obvezna slovenski in nemški jezik. Zanimivo je, da je »Primorski dnevnik« p j-ročai o tem težkem, pripravljajočem se udarcu za koroške Slaven-, ce šele 29. decembra in še to v krathi notici, s samimi šestnajstimi vrsticami komentarja, medtem ko je »Corriere di Trieste« poročaj o tem že 25. decembra v obširnem članku s štirlkolonskim naslovom, v katerem beremo med o-stalim, »da je ukrep posledica stalnega nazadovanja števila slovensko govorečih ljudi na Koroškem..., kar te opaža med ostalim tudi v Italiji in na Gradiščanskem... in kar je popolnoma naravno«. Tako utemeljujejo svoj predlog namreč avtorji zakonskega predloga. »Corriere di Trieste« ve tudi povedati, d^ se bo število dvojezičnih šol na Koroškem v primeru, da bo zakonski osnutek potrjen in sprejet, zmanjšalo za 38.7 odstotkov, torej za dobro tretjino. Taka je v svoji goli stvarnosti prva velika »pridobitev« nove iz Ljubljane ukazane manjšinske politike, ki pri 'koroških Slovencih Samo pomaga ubijati narodno zavest in zaupanje vase, pri krajev nih partnerjih drugih narodnosti pa je dovedla do zmanjšanja sp j itovanja in upoštevanja ljudi, ki nočejo politično stati na svojih lastnih nogah. Naj bi ta izkušnja bila nauk vsaj za primorske Slovence, kateri se še niso uklonili novim težnjam sedanjega vodstva v matični domovini. Ce hočemo, da se nas bo upoštevalo in da se nam bo kaj dalo, potem moramo ob vsaki priliki najprej pokazati, da smo. To je veljalo včeraj, velja danes *n i>o veljata jutri. Atom - materija miru in sprape? WASHINGTON, 6. januarja. — Drža,vno tajništvo v Washingtonu javlja, da sQ se Združene države in Sovjetska zveza sporazumele 2u pričetek pogajanj o predlogih predsednika Eisenhowerja o med.na.rod-ni atomski ustanovi.. Kljub pogostim napetostim, Ki so prav na našem ozemlju tekmovale ? vsemi odtenki hladne vojne, je leto 1953 vendar nakazalo p‘r memben preobrat. Ta je pričel na dan korejskega premirja; ko je bilo pogašeno nevarno ognjišče, ki je ograialo svetovni mir. S tem pa mrzlično oboroževanje v obeh nasprotnih si taborih ni prenehalo, tudi nasprotovanja v hladni vojni niso prav nič izgubila na ostrinah. Vendar vsa znamenja pričajo, da se le bližamo obdobju, v katerem bo maiterija premagala nerazsodnosti državnikov. Ta materija, ta snov se imenuje atom. Čeprav še vedno prevladujejo nasprotna zatrjevanja, ki so morda resnična ali pa zgolj ponižne želje, je vendar zelo verjetno, da se danes Zahod ne more več zanesljivo' ponašati z zavestjo, da je na področju atomskih raziskovanj še vedno tako daleč pred Vzhodom, kakor se je to dozdevalo še v nedavni preteklosti. V glavnem sedežu atlantske armade je javna tajnost, da je Sovjetska zveza v zadnjem času dosegla pomembne napredke v izdelovanju atomskih bomb in v izdelavi težkih bombnikov za prenašanje atomskega tovora. Razdalja med zahodnimi »n vzhodnimi atomskimi tekmeci je po mnenju mnogih strokovnih o-pazovalcev čedalje manjša. Tudi v zahodnih krogih se je uveljavilo splošno mnenje, da je popolno u-niče.nje v primeru nove vojne mogoče tako po volji ene kakor druge strani. In prav ta spoznanja so opozorila državnike na misel, ali ne bi kazalo poiskati pota in sredstva, ki bi pripeljala oba sprta svetova do sporazuma. Tak sporazum seveda zaenkrat še ne uporablja jezika, ki bi ga vodila resnična stremljenja po miru, pač pa je to jezik, ki ga imperativno zapoveduje atomska vojna. In vendar se bodo državniki naučili tudi v tem jeziku — razpravljati. Predsednik Eisenhower je s tem jezikom že pričel, to je tisti predsednik, katerega politično pasivnost so z zaskrbljenostjo zasledovali ne samo v Ameriki, pač pa tudi po ostalem svobodnem svetu. In prav ta predsednik je nenadoma prišel z načrtom, ki je v stanju, da svetovno politiko usmeri v povsem nove tokove. Načrt, ki je predložil plenumu Združenih narodov, vsebuje predlog za ustanovitev mednarodne atomske ustanove, ki bi jamčila uporabo atomske energije v svetli v zgolj miro-j ljubne namene. Ta predsednikov predlog je sovjetsko nezaupanje do ameriških strategičnih namer pogodil naravnost v sredino. Moskva je reagirala s čudovito in nenavadno hitrostjo in v jeziku, ki je bil doslej v Kremlju popolnoma neznan. Prvič so Sovjeti v svojem pritrdilnem odgovoru opustili običajne psovke »o zahodnih vojnih hujskačih« in »imperialističnih kapitalistih«. Prvič govori kremeljska nota o »sijajnem vojaškem voditelju«.... Pripravljenost Moskve, da z Združenimi državami načne tajne razgovore o atomskem vprašanju vzbuja upanje, da Sovjeti .morda le mislijo resno, povratek na klasično tajno diplomacijo pomeni: o sredotočenje vseh naporov na stvarno stran problema. Tajna pogaja-i nja ni mogoč? propagandistično izkoriščati in taka pogajanja ne dovoljujejo nobenega kričanja skozi okno, kakor je bilo vse doslej pri Sovjetih to v navadi. Pravijo, da 'e pri tej nenavadni spremembi sovjetske ohstrmelostl botroval stari Churchill, ki je menda že nekaj mesecev v živahni »zasebni korespondenci« z novitp 'kremeljskim poglavarjem. Ce zagotavljajo danes optimisti mecjfiii-rodne diplpmacije, da bo leto 1954 leto miru in sprave, potem verjetno gradijo svoje napovedi med n-staljro meji na odločityj britanskega predsednika vlade, ki je svojo kraljico odposlal na šestmesečno potovanje po svetovnem britanskem imperiju v zavesti, da svetovnemu miru ne preti nobena nevarnost. Atom preha5a tPrej iz laboratorijev in tovarn na diplomatsko mizo. Prvi koraki za odstranitev medsebojnega strahu so na pohodu. Mir pa je dosegljiv samo s potrpežljivostjo. Sveta, ki je nabit strahu in nezaupanja, ni mogoče spreobrniti čez noč. Se nikoli od, 1.. 1945 dalje razsodnost ni imela, takih izgledov na uspeh, kakor, prav na pragu novega leta 1954. Verjetno je, da bo atomskq vprašanje našlo pot do prvih stvarnih stikov že za časa bodoče berlinske konference štirih zunanjih ministrov. Za Sovjete je atomsko vprašanje vsekakor, važnejše od avstrijske in nemške mirovne pogodbe i.n zelo je verjetno, da so jSovjeti pr?v paradi tega vprašanja podaljšali rok na 25. januar. Tako se bo berlinska konferenca •štirih zunanjih ministrov morda spreinenila v zgodovinski kongres postopnega pomirjenja v svetu. Ufpajmo, da bo razsodnost, ki jo nakazuje atomsko vprašanje, objela tudi naše področje in da bodo v okviru atomskega pomirjenja državniki našli za nas tisto rešitev, ki kljub svoji malopomembnosti v okviru svetovnih dogajanj, pomeni potrditev miroljubnih naporo/, to je uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Novoletna golitifai Dva dogodka zahodne politike I vprašanja in udeležbo v evropski sta pomembna za bližnjo bodoč- obrambi; vendar pa ni nobenega Srednje Evrope: volitve frau- nost coskega predsednika in prikrita kriza italijanske vlade. Ne bomo torej pogrešili, če med enim in drugim dogodkom zazremo neko povezavo. ’ Tik pred predsedniškimi volitvami je v Franciji minister zunanjih zadev Bidault o vprašanju francoske udeležbe v francoski obramoi izrekel svoj znameniti govor, v katerem je poudaril: »Brez Posarja ni udeležbe v evropski obrambi.« Naj tu omenimo, da 'je prišlo do te Bld^Hitove izjave po njegovem razgovoru z italijanskim ministrskim predsednikom fello. Pp odgovoni Foster »premislekih''glede evropske politike« je Bidault postavil svojo kandidaturo, toda kmalu so ga prisilili, da jo je tudi umaknil. Francoski parlament se ni dal vezati po Bidaultovem junctimu. Zato ni izključeno, da bo posledica tega stališča francoskega parlamenta, o okrepitvi in podčrtavanju socialnih reform. Nacionalizem je sicer prav lepa stvar in celo komunisti se ga poslužujejo, kadar jim je to v korist; vendar je pa komunistična moč prav v tem, da v prvo vrsto stavljajo socialno politiko. Ce bi torej hoteli še nadalje tekmovati s komunisti, bi morali pač tudi demokrščani prvenstveno voditi socialno politiko. Zaradi tega je bil tudi Pella prisljen začasno opustiti nacionalistično napihnjenost in vsaj začasno svojo Politična nujnost Ameriška agencija »United Press« je 7. januarja, to je točno po preteku treh mesecev od objave sklepa, s katerim so Zedinjene države in Velika Britanija napovedale svojo odločitev, da izročijo Italiji upravo nad področjem A Svobodnega tržaškega ozemlja, razširila vest, ki upravičeno zasluži vso našo pozornost. Britanski in francoski diplomatski krogi naj bi .v teh treh mesecih prišli do prepričanja, da je izvršitev omenjenega 8-oktobrskega sklepa washingtonske in londonske vlade nemogoča. Edinole ameriški diplomatski krogi si še prizadevajo pri iskanju primerne možnosti sklicanja petstranske konference, ki jo je predlagala Jugoslavija in na katero je tudi Italija pogojno pristala, ki naj bi dokončno uredila viiede tržaiko vpraianje. Čeprav ne pripisujemo agenciji »United Press« vaeznaloati v tržaških zadevah In čeprav $ previd- nostjo zasledujemo njene vesti, odkar je s svojo zadnjo beograjsko raco dala Italiji povod, da je poslala svojo vojsko na jugoslovansko mejo in s tem dosegla slične ukrepe na jugoslovanski strani z očitno nevarnostjo izbruha vojne med obema našima sosedoma, vendar zasluži njena najnovejša vest o razpoloženju britanske in francoske diplomacije glede Trsta vse naše zanimanje. Borili smo se v najkritičnejših trenutkih, po objavi 20-marčne izjave in tudi po objavi 8-oktobrske-ga sklepa, proti kršitvi mirovne pogodbe z Italijo in za uveljavitev vseh določb glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato se opravičeno veselimo vsakega, čeprav skromnega uspeha te .naše borbe! Zavedamo se namreč, da stoji za nami vsa demokratsko čuteča ilovenska in tudi italijanska jav-nosrt na Tržaškem. paznjo njem. Težišče italijanske politike prehaja torej na novo osnovo in ta je vsaj v tržaškem vprašanju nujno pomirljiva. Ta prehod z nacionalizma na krščanski socializem pa seveda še ne pomenja opustitve tržaške zadeve. Ni pa izključeno, da pomenja pripravljalno stopnjo za revizijo ita-ifjanskfiga načeinega stališča. Mnogi znaki 'govore namreč za to, da prihajajo v italijanskem javnem mišljenju do izraza čisto druge težnje kot pa do zdaj. Revizija mirovne pogodbe ni prinesla zaželenih uspehov. Izjava od 20. marca 1948 ni Italiji prinesla drugega kot povečanje obmejne napetosti, novih stroškov in novih težav. Poskusi, da bf prebredli mrtvo točko z organizacijo periodičnih nemirov so Italiji prinesli samo razpčaranja, Trstu pa gospodarsko škodo ter ojačenje jndipen-dentistiene struje. Celo v Italiji sami se množe glasovi zaskrbljenosti zaradi takega razvoja, ker se Italija zaradi tržaškega vprašanja v vedno občutnej-šj meri veže na ameriško obrambo Evrope. Ce bi Italija priključitev Trsta morala plačati s krvjo, pri tem pa žrtvovati še celo področje B, se mnogim zdi zelo drago plačana in dvomljiva korist. Kajti, kar se nacionalne strani, tržaškega vprašanja tiče, ni naj7 manjšega dvoma o tem, da nihče niti v snu tržaškim Italijanom ne osporava pravice, da ostanejo Italijani, in sicer v najpopiolnejši meri, da jim tako v šolstvu kot v gospodarstvu pritiče najjačja udeležba, kar sicer že zdaj imajo. Ce pa se stvari ne bodo in :ie morejo menjati glede nujnosti <>-stvaritve Svobodnega tržaškega o-zemlja, se pač mnogi Italijani v, Italiji morajo vprašati, v čigavo korist se Italija izpostavlja sovraštvu; v čigavo korist Italija vzdrn žuje delovanje »Fiumanov« in zakulisje spletke hrvatskih desničarjev Paveliče ve šole; v čigavo korist prav zd.aj mobilizirajo javne knjižnice in arhive za zgodovinska raziskovanja zelo sumljive narave. Vse to je zvezano s stroški v korist zajedalskih ustanov ip pustolovskih življenj. IPrav pri nas v Trstu žive posamezniki, ki brez prave zaposlitve žive dokaj brezbrižno življenje ter so dobro sprejeti v krogih tukajšnjega iredentizma. Sami Italijani, ki to vidijo in ki lahko premerijo obseg sredstev, ki so za to potrebna, morajo na konci* koncev uvideti, da vsi -ti poborniki nekega dokaj motnega in sumljivega rodoljubi a pomenijo le breme brez vsa-Jce koristi in samo povečuieio ob mejne napetosti. Eskomptiranie Tit tove bolezni, toombaških podvigov •in drugih atentatorskih akcii, vse to je morda privlačno početje za politične obupance, ne more .biti pa resno orožje politične borbe, posebno pa tke more biti dos*ojpo orožje zunanje politike velike države, kakršna hoče biti 'talija. Bilo je sicer v neposredni italijanski preteklosti trenutkov, ko so take melodiamske organizacije ie le cvetele, ampak si tudi prizadevale, da bi igrale vidno vlogo. Skozi desetletja §o vzdrževali zbirališča in legla hrvatskih in črnogor7 skih nezadovoljnežev ter mnogi zarotniki so prehajali preko jugoslovanske meje, da bi tam zanetili ne-fijtre. Ali kaj je Italija imela od take politične igre? Uspela je v tem, da so jo zapletli v drugo svetovno vojno, da je izgubila svojo afriško posest ter se spravila v položaj, da bo prej ali slej izgubila še Južno Tirolsko, in vse to v korist komunistične prevratniške propagande. Kajti nobenega dvoma ni, da ni mogoče zahtevati samoodločbe samo za tiste kraje in ljudi, ki so I-taliji naklonjeni, v isti sapi pa odrekati to pravico tistim, ki Italiji niso naklonjeni. Ce naj nekateri kraji Istre zahtevajo možnost samoodločbe, tedaj ne moremo razumeti, zakaj mi Slovenci ne bi smeli Uživati iste pravice v vseh onih krajih in občinah, kjer prebivamo skozi več kot tisoč let. Področja občin Pirana, Ižole in Kopra ozemeljsko niso večja od področij Zgonika, ftepeptabra, Nabrežine in Doline ter slovenskih vasi, ki so vključene v tržaško občino. Svobodno tržaško ozemlje je v narodnostnem pogledu mešano ozemlje, pa je zaradi tega na podlagi ugotovitev mednarodne komisije, ki je te kraje obiskala 1. 1946, z mirovno pogodbo proglašena enakoprav7 nost Italijanov in Slovencev, ki j* tukajšnji Italijani niti pred prihodom Italije .po prvi svetovni vojni niso spoštovali. Neuvidevanje teh dejstev, neupoštevanje zgodovine in stvarnosti so hibe italijanske p>olitike, ki pač ne morejo ostati neznane (tudi samim Italijanom. Zato se tudi v Italiji ninože zna-ki nezadovoljstva. Zato so opozarjali Pello na to, da bi glavno skrb posvetil socialni politiki in da ne bi trošil svojih sil pri vzdrževanju praznega nacionalizma. Gasi so sc spremenili! Opozorila Pelli so bila morda predigra za pomembne spremembe v italiianski politiki. Danes je morda še prezgodaj misliti na prenehanje revizionizma. Vendar se postopoma meni-a položaj v tej smeri, in sicer v toliko, da se ie bomo čudili, če bo uradna Italija v spoznanju, da se mirovna pogodba ne da spremeniti, na koncu koncev zahtevala njeno izvršitev. Ce se to torej zares dogaja za kulisami sedanje italijanske vlad' ee kriz«, potem ne moremo biti nezadovoljni z njenim izbruhom. Cns, ki je dober zdravnik tudi •za razne politične nevšečnosti, nam bo prikazal, če so ta naša s pre-ceišniimi dejstvi podprta ugibenia stonela na zanesljivem tolmačenju refivoia italijanskega političnega dogajanja. dvoma, da je živo želel, da bi Bi-daultova pobuda uspela, ker bi p) njegovem pomenila precedens za Italijo. Foster Dulles je verjetno :tvar tako občutil. Zato je bilo njegovo stališče nasproti Bidaultovi izjavi tako odločno: ali bo Francija (in p>od tem je razumeti tudi Italijo) brezpogojno pristala na sodelovanje v evropski obrambi, aii pa bodo Zedinjene države svojo glavno skrb posvetile Nemčiji fin pod .tem je glede italijanske udeležbe razumeti Jugoslavijo). Torej, ali bosta Francija in Italija pristali na udeležbo pri evropski o-brambi brez Posarja in brez Trsta, ali pa bo težišče evropske obrambe prešlo na Nemčijo in na države balkanske zveze. Bidaultov neuspeh in italijanska ministrska kriza imata torej eno in isto podlag' neuspeh povezave vprašanja Posarja odnosno vprašanja Trsta z atlantsko obrambo. Zadnje izjave jugoslovanskega tajnika zunanjih zadev Koče Popoviča in samega Tita se morejo tolmačiti samo z vidika povečanega zanimanja Amerike za države, ki neposredno meje na sovjetski blok. Za nas je verjetnost francoske krize manjše neposredne važnosti. Vsa podoba je, da bo novi predsednik francoske republike, kakor je sam najavil, vcdil bolj računa o potrebah notranje utrditve Francije in da bo v skladu s to potrebo vsaj za nekaj časa temu smotru podredil zunanjepolitična vprašanja. Ce se ne motimo, je mogoče opaziti znake, da se ta potreba po notranji utrditvi danes v enaki meri čuti tudi v Italiji in da so po tej potrebi notranje utrditve pričeli urejevati tudi vprašanja zunanje politike. Ali na kratko' rečemo: ni več Trst, ki bi prednjačil pred notranjepolitičnimi vprašanji Italije, ampak .so notranjepolitična vprašanja Italije, ki zadobivajo prednost pred tržaškim vprašanjem. Posveti in zasedanja italijanske vlade dajo slutiti to potrebo. V gospodarski smeri naglašajo, da je italijanska plačilna bilanca vse ne-pjovoljnejša, in to prav glede na dolarsko valuto. Glede notranjepolitične smeri pa naglašajo, da je, socialna politika 'Pelle zatajila. V tej smeri je prišla do izraza intervencija De Gasparija. Razen tega ne smemo prezreti dejstva, da znaša italijanski javni dolg ogromno vsoto Štiri sto tisoč milijard lir! Se bolj pa prihaja do izraza posredovanje Adriana Olivetti ja, prvaka novega fašističnega socialnega gibanja. Vsa podoba je, da ima ta dvojna intervencija za px>dlago določena konkretna opažanja: glede okrenitve delavskih mas h komunizmu, in to v toliko jačji obli-v kolikor se je močneje pojavljala italijanska nacionalistična težnja. Izkušnja je torej pokazala, da vprav nacionalistično napihovanje tržaškega vprašanja v bistvu* pomeni le učinkovit doprinos k jača-nju komunističnega pritiska. Te dvojna izkušnja po eni strani v Franciji, po drugi pa v Italiji, more služiti kot nova pobuda za revizijo evropske politike. Vse bolj se namreč kaže, da se nacionalizmu v oni ostri' obliki, ki je prišla do izraza v Franciji proti Nemčiji in v Italiji p>roti Jugoslaviji, počasi izmika vsaka podlaga v vrstah lastnega naroda. Po eni strani se vedno bolj veča število onih Francozov, ki .niso za to, da bi vzdrževali razpoloženje nestrpnosti proti Nemčiji, po drugi pa postaja vedno večje število tistih Italijanov, ki uvidevajo, da vzdrževanje na- -petosti nasproti Jugoslaviji samo godi podvigom protiitalijanske konkurence na področju raznih industrij. Vedno več ljudi v Italiji uvide-va, da ne kaže zaradi nekega v nedovoljni tneri italijansko usmerjenega Trsta žrtvovati prav konkretne italijanske socialne in gospodarske koristi! Ce je za Henrika IV. Pariz veljal le eno mašo, tedaj Trst .za Pello vo vlado ni vreden niti stotega dela tistega, kar jo danes vsakodnevno stane. Saj italijanska politika ni asa delu zato, da bi vzdrževala Bartolija in njegov krog, saj izkušnja kaže, da so vsai doslej bili ti politični pustolovci samo na škodo dejanskim italijanskim koristim. Značajnost v načelih Bolj kot kdaj koli velja v naših časih, pod vladavino demokracije, pravilo zvestobe človeka domovini in načelom svobode. Vsako načelo pa, ki hoče načelo .res 'biti, zahteva najprej jasnost pojmov in značajnost njihovega, tolmačenja in stvarnega izvajanja. Kjer -vlada prava demokracija, ki nudi državljanom ne samo :i-*tavo in zakone, ki temeljijo na demokratičnih človečanskih svoboščinah, ampak tudi dejansko uživanje teh svoboščin prav pod zaščito ustave in zakonov, je značaj-nost v načelih kolikor toliko lahka stvar, če je pri posamezniku le kaj .prida in poštenosti. Težkoče nastanejo, ko se na vladi pojavijo svobodi človeka- in domovini sploh sovražni možje ali stranke, ki ustavo in zakone podredijo svoji volji in svojemu pohlepu. Od državljanov pa zahteva-;jo strogo pokorščino policijskemu režimu, ki so ga uvedli, ,naj bo še tako krivičen in še tako krvav. Pri takih pojavih nasilniških režimov se značajnost državljana in človeka sploh najbolj izkaže! Proti nasilju mora vsako pametno bitje nastopiti z, vso odločnostjo v o-■brambo zasužnjene domovine, preganjanih i.n trpečih bratov, teptanih pravic in svoboščin, ogrožanega zasebnega in javnega gospodarstva. Ta dolžnost je nujnega značaja in izvira iz naravnega zakona samoobrambe in vzajemne pomoči, v korist posameznika in skupnosti! Je torej zakon višje sile pred nasilnikom ali nasilniki, ki so se stavili izven zakona, -tako da je nastop proti njim ne le dovoljen, ampak tudi dolžnos-t! Nastop v meji demokratične borbe in Z demokratičnimi sredstvi, ki •jih prilike nudijo ali zahtevajo! Ne blati domovine in ne ruši njenega ugleda, kdor se bori za ■njeno svobodo in za svobodo bratov! Ne deluje proti domovini, kdor se z demokratičnimi sredstvi bori proti nasilju in nasilje pred vsem svetom obsoja; -nasilnike pa žigosa in zahteva njihov odstop a-■li tudi njihovo kaznovanje. Jasno je, da ne sme nihče, ob .nobeni priliki in za nobeno ceno svoje domovine izdajati, bilo to tudi samo zaradi borbe proti krvavemu policijskemu strankarskemu režimu! Izdajalec je in -t"1* ostane za vse čase, pa naj ta svoj zločin opira n bilo katere vzroke i.n razloge! Obsodbe vredni pa so tudi vsi itisti, ki nasilniški režim s svojim delovanjem podpirajo in mu na ia način pomagajo ostati pri življenju, da še naprej preganja ljudstvo, dela nasilje, uničuje kulturne in gospodarske pridobitve, razsipa javni denar v svoje strankarske namene! Zavedati se moramo, da si nasilnik pravice do oblasti nikoli ne more pridobiti, ker ima tako pra-vi-vezane tudi s študijskimi štipendijami in s posebnimi povabili ameriških institutov, daje Zavezniška čitalnica v Trstu, ulica Trento, 2. Piflk spfcihFvsšciiu ni inivini Prof. U. Urbanaz-Urbani bo nadaljeval s predavanji iz srbohrvaščine 12. januarja, in sicer v starem univerzitetnem poslopju. Predavanja so vsak torek, sredo in četrtek ob 10. uri. Udeležijo se jih lahko tudi osebe, ki niso vpisane na univerzi. Mislimo, da ni treba poudarjati koristnosti posečanja teh predavanj srbohrvaščine na tržaški univerzi. Za družine emigrantov Dr. Bogwm.il Vošnjak je 30. septembra 1952 predložil komisiji Združenih narodov za človeške in državljanske pravice spomenico o ekspatriaciji dru-iin jugoslovanskih emigrantov, katere izvleček v naslednjem objavljamo: V imenu tisočev beguncev, ki so zapustili Jugoslavijo, kjer so jih čaka4i samo smrt, zapori ali taborišča, se pozivamo na pamet in demokratično vest zahodnih demokracij, ki so Slanice Združenih narodov. Od pomladi 1943 dalje je na tisoče političnih beguncev zapustilo Jugoslavijo, kjer so pustili svoje družine. Boreč se z vsakodnevnimi težavami v tujem svetu, najbolj pogrešajo srečno rodbinsko življenje.- V klasičnem grškem javnem življenju je bila premagana manjšina pogos-toma pregnana iz domovine. Toda v grških časih ni bilo oblasti, ki bi si upala preprečili družini izgnanca, da odide za .njim iz domovine. Tedanja družba je spoštovala svetost zveze moža in .žene, staršev in otrok. Država pa, ki namenoma preprečuje združitev emigrantov z rodbinami, je nemoralna in necivilizirana. Zgodovinski pregled pravice eks-patriacije nam kaže, kako svobodoumna so bila pretekla stoletja. Sokrat je zapisal: »Ce nekomu mesto in njegova ustava nista pogodu, ga ni zakona, ki bi mu preprečeval ali onemogočal odhod kamor koli, bodisi v kolonije ali v kakšno tujo deželo. S seboj lahko odnese svoje premoženje.« Cice-ro je opozoril na stari rimski zakon: »Nikogar ni mogoče prisiliti, da se proti svoji volji izseli iz mesta, ali v njem proti svoji volji ostane.« Ameriški profesor Lauterpacht s ponosom ugotavlja, da so Združene države vedno spoštovale pravico ekspatriacije. Država, ki -zanikuje svojim državljanom pravico, da se izselijo, se sama izenačuje z Haho Bolgari praznujejo božic Želim seznaniti brate Slovence « božičnimi običaji bolgarskega «aroda. Božič spada med največje cerkvene praznike pri Bolgarih. Naš narod globoko veruje v rojstvo Sinu -božjega Jezusa Kristusa. Zaradi tega hočemo pričakati Njegovo rojstvo čisti in brez greha: zato ae pred božičem postimo petdeset dni, vse do božičijega večera ali po naše do badnjega večera. Vsaka hiša ima ta večer božično pogačo in božično jelko. Vse, kar je pripravljeno za bad-nji večer, postavimo pred jelko. Vse pa je postno, nezabeljeno. Na mizi je po starem običaju tudi beli luk. Na ;ta večer se ljudje zgodaj z.be--rejo -na svojem domu. Najstarejši ' član družine zajame s pladnjem žerjavico, nanjo vsuje kadila in pokadi večerjo; družina medtem moli očenaš. Po večerji razprostrejo po hiši slamo, na kateri spijo do polnoči. Po polnoči hodijo otj-oci od hiše do hiše in pojejo božične pesmi. V vsaki hiši jih lepo sprejmejo kot oznanjevalce blagov° *i o rojstvu Gospodovem in jih obdarujejo. Nato prižgejo svečke na jelki, se umijejo in pripravijo za odhod v cerkev. Po ei.tanju svetega pisma v cerkvi se vsakdo očisti, ker misli, da se po očiščenju, lahko raduje in veseli, da bi se njegova radost in veselje zlila z radostjo in ves?-ijem Matere božje, ki je po petdesetih dneh muke in trpljenja rodila Odrešenika. Božično praznično razpoloženje traja tri dni: 6., 7. in 8. januarja. V teh treh dneh pojejo božične pesmi. To je stoletno božično izročilo Bolgarov, ki jih komunistična vlada povsod zatira, a zaman. Bolgari, ki smo razkropljeni po svetu, se s solznimi očmi spominjamo na božič v domovini in upamo, da bo Novorojeni Jezus kmalu obžaril s svojo milostjo tudi našo bedo. Angel Mitev Med terskimi Slovenci Izmed raznih -običajev ki se digravajo po stari šegi pri tersk-h Slovencih, je omembe vreden oni, ki se vrši v pustnem času v glavnem kraju občine Brdo. Vsako soboto, začenši od sv. Treh kraljev, hodijo mladeniči (si-nojčici) oblečeni v pustni obleki, po gostilnah in boljših hišah, kjer sm°šijo razne neprijetne dogodke, ki so se odigrali v eni ali drugi družini v istem letu, ali pa namigujejo nagajivo na kak neuspeh, bodisi da je kaka ženitev šla po vodi, ali da je kaka kupčija slabo izpadla itd. Seveda povedo vse hudomušno in na pretkan način, tako da jim tega nihče ne more zi-meriti. Smešijo na zbodljiv način tudi morebitne spore med eno in drugo vasjo. Pri takih prizorih sodelujejo tudi odrasli. Te pustne šege so dobile tam tak sloves in zanimivost, da prihajaj tudi iz bližnjih krajev gledat pustne šale terskih Slovencev. Te šege so zares zanimive in zaslužijo, da iih primerno upoštevamo pri obravnavanju slovenske folklore. jetnišnico. Jugoslovanska ustava o tej pravici ne govori; njo podeljujejo vladajoči komunisti po svoji mili volji. Thomas Jefferson je že 1. 1779 govoril o »naravni pravici, ki jo imajo vsi ljudje, da zapustijo deželo...«. Osebe, ki so se odrekle državljanstvu, so »izvajale svojo naravno pravico izselitve«. Ameriški kongres je 1. 1867 potrdil isto načelo: »Pravica izselitve je naravna in vrojena pravica vseh ljudi...m Na haaški konferenci za kodifikacijo mednarodnega prava je ameriški delegat izgovoril ponosne besede, ki predstavljajo najvišje izročilo človeštvu: »Preteklih sto let ie moja država spoštovala načelo, da imajo vsi njeni državljani naravno in vrojeno pravico izselitve. Res je zvestoba do države dolžnost, vendar ne sme postati veriga, ki človeka drži v sužnosti....« To so naša osnovna načela. Komunistične države prepovedujejo izselitev svojim podanikom - sužnjem. S tem kršijo pravice, ki jih človeštvo pozna že tisoče let ko', eno izmed najplemenitejših načel. Ta sijajna dediščina preteklosti, ki zagotavlja osebne svoboščine, i-ma v komunizmu neizprosnega sovražnika. Brezbožna družba ne priznava nobene naravne človeške pravice, ki se nezakoniti sili postavlja po ribu z moralno silo božjega in človeškega. V tem je prava slika komunističnega materializma, ki ne priznava, da tvorijo naravne človeške pravice del o-snovnega zakona države. Zahodni svet branih te pravice kot veliko povlas-tico svojih državljanov. Komunistična Jugoslavija ruši temelje, na katerih zgrajena zahodna družba. Krši ves ustroj pravic, ki dovoljujejo posameznika-da odide iz svoje države, kadar nepozvani oblastniki omejujejo njegovo versko ali politično zavest. Deklaracija Združenih narodov o človeških pravicah zatrjuje v čl. 13 (2): »Vsakdo ima pravico zapustiti katero koli državo, tudi svojo, in pravico, vrniti se v svojo -državo.« Deklaracijo je Jugoslavija podpisala. Ali je ta Deklaracija samo izjava, ki ne ustvarja pravne posledice? Ali Deklaracija ustvarja pravice in dolžnosti? Profesor Lauterpacht pravi nedvoumno, da Mednarodni zakon človeških pravic a-stvarja pravne obveznosti in pravice. Država, ki je -zakon sprejela, je sprejela tudi njegove obveznosti. »Tudi Združeni narodi kot celota... imajo obveznosti, ...da vztrajajo na spoštovanju zakona in, če je potrebno, tudi zahtevajo — od svojih držav-članic — njegovo izvajanje.« Brez vsakega dvoma obstoja pravica kolektivnega nadzorstva, posega in zahteve po izvajanju zakona o človeških pravicah. Stališče jugoslovanske komunistične vlade je popolnoma nezakonito in Združeni narodi imajo pravico in dolžnost zahtevati od nje, da izpremeni svoje nezakonito ravnanje in v celoti izmenja nezakonite upravne postopke, ki itak samo dokazujejo, da je današnja komunistična Jugoslavija država, kjer ne obstoja zahodno pravno pojmovanje. Titovi pandurji na mejah morijo nedolžne jugoslovanske dr-žavl’ane, ki poskušajo prekoračiti mejo in s tem samo izvršujejo pravico, ki jim sledi iz naravnega prava, splošnega in tudi pozitivnega mednarodnega prava Združenih narodov. Sorodniki umorjenih žrtev imajo pravico zahtevati od škodnino pred mednarodnimi sodišči. Sovjeti in njihovi pomagači v zasužnjenih državah uprizarjajo zločine na svoj račon. Titov primer pa je popolnoma drugačen. Zavezniki mu dajejo denar in -a-mo s pomočjo Zahoda se lahko drži na oblasti; brez te pomoči bi njegov .režim padel kot žgra-dba iz igralnih kart. Vse civilizirane države morajo obsoditi takšne zločine. Ce obstoja mednarodni zakon, mora biti tudi spoštovan. Mednarodna uredba, ki je zakonito nastala, bo zapadla, če mednarodni zakonodajalec ne zahteva njenega izvajanja. ■ Zavedamo se, da je potrebno s svetovnega stališča preučevati vprašanje ekspatriacije iz Jugoslavije, zahtevajoč svobodo izselitve, kakor jo jugoslovanskim državljanom zagotavlja čl. 13 Deklaracije človeških pravic. Obračamo se na Združene narode, da prisilijo jugoslovansko komunistično vlado, da u-'godi svojim mednarodnim obveznostim in dovoli izselitev ženam in otrokom političnih beguncev. Vsak korak Združenih narodov v, tem smislu bo v popolnem soglasju z božjii'' ’ pravicami ljudi, s človeško častjo, z nameni Združenih narodov in visokimi ideali krščanskega občestva. (Iz »DOMOVINE<0 Podpore za brezposelne .Zavezniška vojaška uprava je naklonila izredno brezposelno podporo delavcem iz vrst industrije in trgovine na britsko-ameriškem področju Svobodnega trž. ozemlja. SEJA GLAVNEGA ODBORA S D Z bo v ‘ nedeljo 10. januarja ob 9.30 v prostorih v Machiavellijevi ulici 22-11 z naslednjim dnevnim redom: 1) Predsedniško poročilo, 2) Tajniško poročilo, 3) Slučajnosti. Vabimo odbornike, naj se seje zanesljivo udeležijo. Tajništvo Begunci ne bodo zapuščeni Za božične praznike je visoki -komisar Združenih narodov za begunce poslal tem poslednjim prisrčno in iskreno poslanico, v kateri jim zagotavlja, da ne bodo nikdar rozabijeni ali zapuščeni ter da -bodo Združeni narodi zastavili vse svoje moči, da bi se za begunce že skoraj končala trda pot seljenca-brezdomca, in da bi'’ si mogel kmalu zopet postaviti svoj dor mek. Poslanica se konča: »Naj. za tq praznike trdno prepričanje, da ne boste nikdar pozabljeni in zapuščeni, doprinese delež k miru v va-ih srcih in v srcih vaših sorodnikov in prijateljev.« Ob teh besedah se je marsikateremu beguncu odvalil težak kamen s srca. Zarek betlehemske luči je posijal v temno pot begunca, ki že ni videl več varnega pristana; ki je čutil, da je postavljen na milost in nemilost valov življenja, ki sc ga -tirali vedno bo'j 'na odprto morje brezsrčne človeške družbe, ki prepogosto gleda s prezirom na begunce, katere upošteva kvečjemu kot ceneno delovno silo ali kot sredstvo za kako drugo izkoriščanje! Koliko sramotnega ponižanja so na primer ubogi begunci deležni, že pri nekaterih »dobrodelnih« razdeljevanjih raznih pomoči! Po ure in ure čakajo v raznih krajih sveta na mrazu ali dežju, da pridejo na vrsto in si lahko »izberejo« - -povejmo si odkrito — kar je bilo že skrbno izbrano in prebrano!... Zaporedne številke, za katere je treba prositi par tednov prej, ne veljajo. Treba si je v skladišču preskrbeti novih, da bi kak nepoklican ali nekvalificiran »begunec« ne prišel zraven in ne odnesel kakega čevlja, ki nima para!... Ko ga končno milostno spuste v določen prostor skladišča, kjer gotovo ni več shranjeno vse blago, si mora revež v kratkem času med celim kupom raznih ostankov, ki so streseni, kot bi jih veter prinesel od vseh štirih strani sveta, izbrati, kar se mu zdi primerno. Da bi si kdo ne privoščil kake strgane srajce več, marsikomu zvesti uslužbenci, kot skrbni graničarji, prebrskajo in prevrnejo vso culico, da je ponižanje večje in še bolj sramotno! To je postopek, katerega so deležni preprosti begunci, ki ne gojijo ne piščancev, ne kokoši. In vendar z Amerike ne prihajajo v Evropo samo strgane cunje! Včasih so govorili o novih kosih blaga, celo o kožuhih. Toda za te dobrote ni menda zadosti samo zaporedna številka. Treba je baje kaj več, včasih celo državljanski list, prijateljstvo, sorodstvo, da ne-govorimo o krivičnem mamonu, s katerim se lahko odpro vsa vrata! Kdor razpolaga s -tem, ne potrebuje ne prve in ne druge zaporedne številke. Milostljiva gospa v lepi jutranji obleki mu prihiti nasproti, ga nežno prime pod pazduho in ga ljubeznivo povabi: »Prijatelj, pomakni se više!« In ta gre ponosno mimo dolge vrste sključenih revežev, ki čakajo potrpežljivo v mrazu ali dežju, kdaj pridejo na vrsto. To so prizori, ki se na svetu po- navljajo menda že leto za letom in nihče ne dvigne glasu, nihče ne zakriči visoko proti nebu, da bi odmevalo tja do daljne Amerike, kjer Si dobrodelne ustanove prizadevajo, da bi omilile trdo pot be-gunca-.brezdomca. Saj je to vendar greh, ki vpije v nebo! Gorje, če bo nebo maščevalo to krivico, ki jo rev-ni'-begun-ei prenašajo — sedaj še vdano in potrpežljivo v upanju, da bo vendar kdo spregledal in preprečil nadaljevanje takega greha! Človeško s" je čudovit skrivnosten svet, ki ima svoje postave. Marsikako ponižanje lahko preboli in prenese, a pride trenutek, ko postane mera polna. Tedaj se v človeku porodi nadčloveški brezmejni upor, ki je močan kakor smrt in krut kot obup. Ta upor je dal moči hlapcu Jerneju, da si je šel sam iskat pravico, ker mu je ni hotela dati nobena oblast na svetu! • * * ■Po srčnih besedah visokega komisarja Združenih narodov za begunce upam, da ta obupni .klic ponižanih beguncev ne bo ost.al glai vpijočega v puščavi. ,.-.vC In pozivam vse prizadete,, kjer koli na svetu trpijo krivico, naj se s pismom obrnejo -B&ravfrctst na njega glede vsake krivice ali za vsako potrebo, ki je v -svojem kraju, ne morejo doseči. Pika DEDEK MRAZ Vlažnomrzle prepihe komunistične kulturne propagande ne smatra samo kremeljski »olimpijec« Ilija Ehrenburg tako nenadoma za zdravju škodljive, pač pa tudi češkoslovaški prosvetni minister Ki-pecki. Namesto gromovitih, slavospevov traktorjem in udarnikom priporoča komunistični prosvetni minister več snovi »za dobra razpoloženja«. Letnemu času primerno pa priporoča -najprej nekaj prehoda iz vlažnomr-zlega v suhomr-zio ozračje. To je namreč stara zgodba o klavrnem nadomestku Miklavža in Božička, ki mu pravijo »Dedek mraz« in so mu tudi naši titovci ostali zvesti, kljub špetirju z Moskvo. Petnajstega decembra so poslali starega dedka Iz Moskve na pot po vsem komunističnem svetu, brez vizuma za Jugoslavijo. Petindvajsetega decembra je prikrevsal dedek na Češko, v Košiče. Tam so ga slavnostno sprejeli rdeči poglavarji in ga končno poslali 31. decembra naravnost v zlato Prago. Tu je »Dedek mraz« obiskal Pionirski mladinski dom, Češkoslovaško AF2, partijske organizacije in tolažil češke komuniste in nekomuniste, kako toplo je človeku pri srcu, ko začuti kako prijetno -brije suhomrzli prepih iz Moskve.' Tržaške komuniste obeh izpovo-danj je »Dedek mraz« presenetil v ponedeljek, 4. januarja, z darilnimi paketi fourje 113 km na uro in s pristnim pršičem, za -katerega bi nas celo Planica zavidala, če bi ga bilo le malo več. »Korično se; je Vidali le postavil z učinkovitimi novoletnimi dari’.i, da ne ostane osramočen pred a-meriškimi vojaki«, je pripomnil v openskem tramvaju možakar, ki mu je burja pobrala pristno polhovko, s katero ga je obdaroval tovariš Joco. »Konkurenca med komunisti tudi v tem, kdo nam bo poslal pristnejšo zimo« — je dodal in po tržaško -zaklel. »Vsak da, -kar, ma!« -— je dostavila openska ženica in si še trdneje pritrdila volneno ruto okrog vratu. Trst Tržačanom Prejeli smo naslednji, .prispevek od našega naročnika, ki ga radi objavljamo: Ker v teh dneh vsestransko razpravljajo o Trstu in Tržaškem, mi je* prišlo na misel, sestaviti dopis, katerega vsebina je brezdvom-no vsem znana, vendar je marsikomu lahko prišla iz spomina, čeprav dobiva svojo važnost' 'danes. Glavna resnica je, da ni Trst nikoli prapadal -Italiji! Zaradi tega jo lahko vedno zavračamo, da ji Trsta nismo dolžni v-rniti, ker ni bil nikdar njen! Res -je pač, da so Benetke strastno koprnele, prikleniti Tršt v svoj o-bjem, kakor je res, da so Benetke stegale svoje roke po njem, po-stavivši se na njegovo zahodno stran, pa pomežikale istrskemu Borštu, odnosno graščini Moko nad njim, pri čemer se jim je pa zavojevalni načrt izjalovil. Končno so Benetke odnehale, da se i-zog-nejo morebitnemu poraz-u. Tedaj je bilo leta 1382 in nad Trstom je gospodovala Avstrija. Da bodo pa Benetke enkrat za vselej mirovale, so Tržačani sklenili, naprositi avstrijsko vlado, naj jih vzame v varstvo. In Avstrija je svojim podanikom ustregla s tem, da je povabila skupino Tržačanov v štajerski Gradec, kjer so v družbi raznih državnih čini-teljev 30. septembra 1382 zaprisegli zvestobo avstrijskemu cesarju. Po tem činu so se Benetke končno potuhnile in jenjale segati po Trstu. Celih pet sto let sta vladala nato v Trstu mir in blaginja. Petstoletnico tega dogodka so Tržačani proslavili 1. 1882 s svečano razstavo, .katere se je udeležila vsa vladarska rodbina. Trst so dospeli mladi cesar Franc Jožef I., cesarica Elizabeta, mlada princezinja Štefanija in prestolonaslednik Rudolf. Visokim gostom v čast je bila v gledališču »Poli-.teama Rossetti« slavnostna' predstava. Da poudarijo slovesnost petstoletnice, pa so še sklenili, da razkažejo vladarskim goStom spo- Božična podporna ikcija Po navodilih ravnatelja za notranje zadeve in po dogovoru oddelka za socialno skrbstvo -z občinskimi podpornimi ustanovami :z Milj, Devina - Nabrežine, Doline, Zgonika in Repentabra so ustanovili letos pri navedenih ustanovah podporni fond »Božič 1953«, ki naj bi ob priliki božičnih praznikov razdeljeval darilne pakete in podpore šolskim učencem in najpotrebnejšim družinam. V vseh manjših občinah področja so ustanovili posebne odbore, ki so prevzeli organizacijo akcije in l.cordln ranjR vseh drugih podobnih pobud, in ki so predvsem aa podlagi kriterija potrebe izbrali oodpore potrebne. Delo teh odborov, katerim so predsedovali predsedniki občinskih podpornih ustanov navedenih občin in katerim je bil dodeljen tudi funkcionar oddelka za socialno skrbstvo, je bilo zelo Intenzivno. Razdelili so skupno več kot 3.500 darilnih paketov šolskim učencem, poleg tega podelili 900 podpor najpotrebnejšim družinam; skupna vrednost paketov in podpor znaša okoli 6 milijonov lir. Dobri dve tretjini teh izdatkov je prispevala neposredno ZVU. ostali del pa so zbrali s prispevki. menik, ki ga je na kipar Rendič in ki je predstavljal, žensko v nadnaravni velikosti, držečo v roki grb Trsta; vse iz brona in .belega marmorja. Spomenik so postavili v vrtu pred kolodvorom. Vse je bilo slavnostno, vse radostno razpoloženo. Med svečanostjo je neki mladenič streljal iz samokresa v mladega cesarja, a ga ni zadel. To je bil sin nemškega barona Rittmeyerja in njegove slovenska kuharice, Viljem Oberdank, ki so ga za-radi tega obesili. Grgč.-St.pč. Duedba nosili douolienj za zatesni mi Zavezniška vojaška .uprava j^ obnovila in nanovo uvedla dovoljenja za začasni uvoz raznega blaga, tako tudi bombaževe in svilene preje -ter tkanin iz bombažnega pope-lina, kovinskih strojnih delov, surovih kož in popolnih motornih vozil na britsko-ameriško področje Svobodnega tržaškega o-zemlja. POROKA Na praznik, 6. januarja, sta se v Trstu poročila gdč, Nada Gašperšič z g. Edvardom Zetkom. Oba izhajata iz uglednih tržaških trgovskih družin. Mladima poročencema želimo o-bilo sreče! Srednjeevropske karavane V svojih »Azjskih pripovedkah« pravd Gobineau, da je mogoče potovati na razne načine. .So ljudje, ki potujejo kot kovčki in se ;ne vračajo prav nič pametr •nejši, 'kot so bili pred odhodom. . JMjim.izadostuje, da so kraji, v katere prihajajo, drugačni .od domačih krajev. Gore so jim neobičajno visoke ali pa smešno nizke, mesta so lepa ali grda; vse zavisi od tega, če imajo široke ulice in dobro opremljene hotele ali pa jih nimajo. Zopet drugod tožijo potniki zaradi prahu in nečistoče. V puščavah je peska na pretek. V gorskih predelih so prehodi preko potokov nevarni. Yčasih na potih preže raz-toojnikj., Vse to so potankosti, ki prestrašijo le površneža. In vendar. ni treba posebnega truda, da ti opazili posebnosti krajev in ljudi, da bi razlikovali značilnosti in slikovitosti nekega predela, in da bi spoznali njegove značilnosti, po katerih se posamezna ljudstva razlikujejo. Za- nekatere pa obstojata samo dva sveta, eden,, ki so se mu prilagodili, in drugi, od katerega so se’ oddvojili. O prvem ne poznajo “nSčfesar drugega kot nepomembno pročelje; glede drugega se pa trudijo, da ne bi spoznali prav tistih preziranih potez, ki tvorijo bistvo primitivnih, .to pa pomeni prav kulturno svežih ljudi. 2er Rousseau je spoznal nedostat-ke "ljudi, ki so živeli v sv*etu, za-slepljenjem po svojih konvencionalnih predsodkih. Zato je svojim učencem propovedoval povratek k prirodi. Podobno bi kazalo govoriti tudi tistim našim ljudem, ki se dajo preslepiti od zunanjega sijaja prisvojene zahodnjaške udobnosti ter nimajo nobenega smisla več za globoke lepote naših čustvenih ppsebnosti. So ljudje, ki občutijq večne lepote nekega predela, ki ljubijo prav raznolikost krajev, ki jih na potovanjih srečavajo in kasneje spet posečajo. Planine, gozdovi, bujna polja, nagle spremembe obzorja ob prehodu z ene pokrajine na drugo, svečanost gorskih, predelov ob prvem jutranjem svitu in zopet, ko se spušča mrak ob sončnem zatonu. Je bogastvo, ki mu posest denarja ni pogoj; in najti je spet siromaštvo, ki se da povezati z .največjim denarnim i-metjem. So ljudje, ki razumejo lepoto,, kjer koli se j,im ta odkriva; so pa .tudi- taki, ki jim je lepota istovetna z vnaprej očrtanimi šablonami. Ljudje se pogosto zaustavljajo . ob lepoti kraja, redkeje .pa pazijo na to, da bi tudi ljudem prodrli v dušo, tistim ljudem, ki so nastanjeni po teh krajih. To nasprotje med ljudmi, ki i-majo, in takimi, ki nimajo dar.u c-pazovanja, med ljudmi, ki se u-stavljajo ob površini, in tistimi, ki prodirajo do bistva, je proizvod današnjih kulturnih predsodkov. prav ti današnji kulturni predsodki onemogočajo pogled v preteklost. Današnje gledanje, ki ne prodre do bistva socialnih dogajanj (za kar je potrebna posebna, pronicljiva, občutljiva in uvedevna sposobnost), ima za posledico tako slabo poznavanje množice kulturnih činilcev, ki tvorijo glavno vsebino naše' kolektivne ljudske samobitnosti. Da se v njej, razen surove borbe za obstanek, krijejo tudi velikodušnost, hrabrost in darežljivost. da so naši preprosti ljudje, razen enostavnega razlaganja o dajanju in prejemanju, imeli smisla tudi za sočutje, da so v svoje odnose gostoljubnosti in medsebojnega ob- MHisiiiitHiiniiiiuiiiiiiinnifliuinHHHiiniiuiinnniitiiitmiiiiiiuiffiiMiiaiioiiBiiiniuniiiffiuiiuu rd VZZZ. ‘ “ A. 11 i ‘ ■ Ko je Jožef II., tedaj rimski cesar, 1. 1775 prišel v Trst, je bila luka res v slabem stanju. V novih mestnih četrtih so le malo gradili in mnogo menic je šlo v protest. Poročilo, ki ga je Jožef II. poslal materi, jo je privedel do odločitve, da je ukinila kameralno intenda-turo, kateri je bil Trst podrejen, in Trst proglasila za neposredno avstrijsko mesto. Leta 1776 je Trst dobil za namestnika grofa Karla Zinzensdor-fa, zelo izobraženega človeka in — kar je zadevalo trgovino —- človeka, ki je bil navdahnjen z načeli popolne svobode. Ni izključeno, da sla bila tako Zinzensdoi-f kot njegov naslednik zelo blizu prostozidarjem. Zinzensdorfova dejavnost je bila vsekakor navdahnjena po dalekovidni širokogrud-nosti. Kot neposredno mesto je Trst zavzemal položaj posebne pokrajine. Občinski svet, z delokrogom deželnega zbora, je dobil prvič zastopnike slovenske okolice. Za naselitev novega mesita so odredili parcelacijo zemljišča in posameznikom so pod pogojem .gradnje hiše odstopili potrebno parcelo. Tedaj so zgradili tudi cerkev sv. Antona Novega, sicčr ne v sedanji obliki, stala je pa na skraj- čevanja umeli vnesti tudi plemenite poteze nesebičnosti in poštenja, o vsem tem današnji »kulturni ljudje« ne vedo ničesar. In vendar ni treba prav bujne domišljije, da bi dojeli kulturno-sociakio važnost tistega, kar pojmujemo pod izrazom »karavanske zveze«. Te so, kar.se naših krajev tiče, zelo, zelo stare, saj, segajo v drugo tisočletje pred Kristusom in obsegajo vso dobo do izgradnje železnic, zajemajo torej časovni razmak skoro štirih tisočletij. Med Vzhodno Prusijo in južnim morjem sta skozi ves ta čas vodili dve glavni karavanski poti: ena krajša, ki je vodila čez venec vzhodnih Karpatov in se ob reki Dnjestru spuščala do obale Črnega morja, medtem ko je druga, daljša, sekala zahodne Karpate ter ob reki Moravi vodila .na Moravsko polje, mimo Dunaja čez Smernik v naše Primorje. Posest teh karavanskih potov je bil predmet večstoletnih in od časa do časa zelo ogorčenih trenj, o katerih pa neposredni zgodovinski viri poročajo le malo. Sele čas ve-lkega pritiska plemenskih skupnosti na zahod —in to je čas tako imenovanih velikih preseljevanj --je S'ovanom odprl pot bodočnosti. V starem keltoili-rskem četverokotniku, ki ga je rimska vladavina delila na Dalmacijo in Panonijo, so se redko in le , v posameznih utrjenih središčih naselili Ostrogo-ti. Ko so ti podlegli -vzhodnorimskemu protinapadu, so jih pa krog 1. 550 prisilili najprej Langobardi in Gepidi, da jim prepus*e prometne proge, kasneje so jih pa morali prepustiti tudi Slovanom in Obrom. Te borbe za karavanska križišča in središča so bile gotovo ostre in ogorčene tam, kjer se planinski 'ri in štiri člane, včasih tudi več. Ce vzamete v poštev, da tako življenje žive pa dve do tri leta (in če gre tako naprej, ga lahko žive še sto let!), tedaj boste uvideli, da je to res veliko delo. Toda skoro bi bil pozabil reči, da vsi ti ljudje žele vselej v dežele velikih demokracij, in sicer prav v tiste, ki so ijih preko tiska in ra-d!a pozivale, naj pridejo. Vsi ti begunci so prispeli v ta kot z namenom, da bi prišli skozenj kot skozi neko rajsko predsobje. Sodili so, da se bodo " njem pomudili največ dva do tri mesece. Toda, glej! Spet se je zgodil čudež! Meseci so se spremenili v leta, emigracija se >je spremenila pa v nevidljiv ali bolje neotipljiv privid. Iz navadne in najnavadnejše emigracije je postala sveta Emigracija. Toda svetniki so kot .svetniki vedno le v nebesih, ne pa na zemlji, to je pa, kar bo vsakdo -rad priznal, dokaj daleč in dokaj . . . visoko. Le tvorci komedij in tragedij nadaljujejo in ustvarjajo nova velika -dela. Tako na primer objavljajo, da bo pričela nova, masovna emigracija z otoka beguncev v eno izmed velikih demokratičnih, velikodušnih dežel. In zdaj postavimo, da so »veliki« .sklenili postati velikodušni, ter označili neko številko, recimo dva -tisoč, kar pomeni, da jih bo dva tisoč emigriralo. V ta namen so stavili v pogon svoj propagandni stroj ter ga spravili v največji obrat, in to pomeni film;, predavanja, plaka brošure in pretnje. In, kaj mislite, dragi čitalci, kaj se je zgodilo? Nič! Kajti nihče se morda si.o ni vpisal ali točneje ljudi. Propagandni stroj je dosegel svoj višek in se v tolikšni meri o-gre-1, da .bi ob njem mogel speči celega vola. Tedaj so ojačili še pretnje in izjave, da je to edinstvena in morda poslednja prilika za emigracijo. 'Reklama je bila pisana in bučna, da -bi s svojim -truščem prima-mila ljudi pod šotor, kjer naj bi videli »nevideno čudo«. Uspeh ni izostal. Vpisalo se je nadaljnjih devet sto ljudi. Toda še vedno malo, kajti doseči je bilo treba število dva tisoč. Vprašam begunca: »Zakaj?« »Zato — mi odgovori — ker mnogi ne žele v to deželo. Kajti vzeti je treba v poštev, da imajo mnogi begunci že svojce v inozemstvu (očeta, mater, brata, sestro itd.), in da žele priti k njim. Naj vam povem svoj primer. Imam o-četa v Braziliji. Po kakšni logiki naj torej odidem v Južno Afriko ali Avstralijo?« Več ga nisem vprašal. Slučaj je hotel, da sem se takoj za tem seznanil s človekom srednjih let, tudi beguncem. Glavo je imel povito z veliko volneno ruto. Njegova zunanjost me je spravila na misel, da se je verjetno ranil pri težki prometni nesreči. Ko sem ga vprašal, zakaj ima povezano glavo, je žalostno zamahnil z roko: »Pomislite — mi ,je rekel — da Dl mogel emigrirati, sem si moral dati izruvati sedem zob; ti sicefr niso -bili zdravi, a me vendarle niso boleli. Toda ne bilo bi mi žal, ko bi vsaj sedaj mogel emigrirati, pa so me odklonili. In zakaj? Ker sem pred 20 leti imel vnetje pore-•brnice. Pravijo, da nisem zdrav. Zglasim se pri taboriščnem zdravniku, da bi me zdravil. In, pomislite, kaj mi je rekel? Da sem popolnoma zdrav in da bolj zdravega človeka še ni videl. Človek bi od jeze izvršil samomor, toda premislil sem se, saj umreti nikdar ni prepozno. Toda, da bi moj obup dosegel silo ognjenika, je v taborišče prispela posebna komisija, ki je izbirala bolne bcgunce, ki naj bi odpotovali v sanatorij, ki leži v eni najlepših dežel Srednje Evrope. Prijavil sem se za bolnika. Pregledali so me, slišali so moja pljuča in slednjič ugotovili ter mi s svečanim glasom, kot da bi me hoteli promovirati za doktorja filozofije, izjavili, da sem popolnoma zdrav. Zdaj - se vprašam, alf sem zdrav ali sem bolan?« Toda to je šele prva inačica, druga je še zanimivejša. V -taborišču so ljudje, stari preko 50 let. Zanje ni emigracije. Prestari so za emigracijo, premladi pa za domove starcev v Franciji in Švedski. V .te sprejemajo le ljudi, stare nad 60 let. In, kaj zdaj? Nič posebnega. Najsrečnejši so tisti, ki so dopolnili 59 let, ker morajo počakati samo še leto, težko je pa tistim, ki imajo 51 let, kajti čakati bodo morali celih devet let. Devet 'let taboriščnega življenja je torej še pred njimi, nato pa sijajna bodočnost, dom starcev. In vendarle najbolj obžalujem tiste, ki so v taborišče prišli z 48 leti in ki so, čakajoč na emigracijo, dosegli ali pa presegli 50 let. Tretja inačica ni tako zanimiva, morda pa vendar ne bo odveč, če tudi to omenim, toda prihodnjič. Ali si že poraonat naročnino? stal sam doma, saj bo zaspal. Hitro je pogrnila Cičko z odejami in jo poljubila. »Nikar ne pozabi opolnoči, mamica!«, je kričala za njo mala punčka. • • • Sprva je bila v sobi trda tema. Počasi pa se je Cička privadila temi i,n je skoro razločila predmete v sobi. Ni in ni mogla zaspati. (Zdelo se ji 'je, da je mizica v kotu oživela in da se ji nasmiha. O-brnila se je proti steni. Na! Zazdelo se ji je, da na steni pleše slika in se pritajeno smeji. Nenadoma je nekaj zaškripalo. Cička se ni mogla več premagovati in je rahlo kriknila. V beli srajčici je splezala iz postelje. Dotipala je luč in stikalo. Tako! Strah je odšel. Počasi je zlezla spet med odeje. Priprla je oči. Soba se je razširila v prostrano gmajno in v skalnati duplini gori ogenj. Cička pogleda v kot. »Saj res — v kotu so pa moje jaslice in drevček!« Drevček je ves okinčan in bele srebrne krogle se smejejo: »Kdo nam kaj more!« Pisani ptiček se ziblje na smrekovi vejici in beli repek mu drhti v luči. Colj! Cička posluša: -saj ni mogoče! In vendar se ji zdi, da čisto razločno sliši šepetanje in zvonklanje, ki prihaja tam od drevca. Seveda! Pisani možic na zeleni veji se trudi, da' bi se izmotal iz zanke, na kateri visi. »Čakaj, čakaj dekletce, k -tebi bom prišel, da se poigrava!«, mu zveni tenki glasek. Tam z vrha smrečice se oglaša čuden glas. Zvezda re-jatica se nekaj šopiri in govoriči sama s seboj. Kajpada, vsakdo nima te časti, da bi .bil zvezda in povrhu še repatica. Zdajci se oglasi boben. Zamorski kralj se oglaša, a kaj! Cička ga pri najboljši volji prav nič ne razume. Nenadoma pa, kot na ukaz, začuje Cička lepo veselo pesem. Očke ji zablešče. Glej, glej! Zamorski kralj tolče na boben, pastirček piska na tenko piščal in še ogenj poskuša tenko cviliti. Cička se smeje. Njene oči so modre, bolj modre kot pa sinjži halja onega velikeg angela nad hlevčkom. Sveti Jožef poskuša spremljati pesem s svojim debelim glasom in mati Marija se nežno smehlja. Zlata zvezdica na smrečici se ziblje in pravi: cin, cin. Cička bi najraje sama zapela ono: »Kaj__ se vam zdi, pastirčki vi, al’ ste Tcaj slišali..,.« O, saj jo zna prav dobro!- Dedek jo je naučil in za sveti večer sta jo peli skupno z mamico. Vsi pojejo: sveti trije kralji, sveti Jožef, pastirčki, vsi bleščeči o-kraski na drevesu; samo zvezda repatica nekaj momlja, pač nima posluha. Cička posluša in posluša. Naenkrat se ji zazdi, da sliši nežen glasek. Seveda! Jezušček je to! Revček je pokrit le s tenko preprano pleničko. Cička, zebe me, pravi. Cička je v strašni zadregi. Le kaj naj stori? Odeje mu ne more dati, prevelika je! Pač, nečesa se je domislila. Skoči s posteljice in vzame vžigalico. Mamica pač gotovo ne bo huda. Cička vzame drobno svečko, jo prižge in stopi k jaslicam. Sve-čin soj ji ožarja sinje oči, ki resno zro v Detece! »Vidiš, ne bo te več zeblo, Jezušček!« Sveto Detece se prisrčno smehlja v zahvalo. Vesela pesem se vedno doni okrog jaslic. Pisani rdeči in modri ptiček kima z glat vico, češ, pridna si, Cička. Sveti Jožef brunda nekaj v svojo dolgo košato brado od zadovoljstva. Vsaj za novo leto te ne bo (Konec na 4. strani) iiuiiiini »umil Koma dolguje Trst suoio oeličino? ■nem robu novega naselja blizu obrežja potoka Ključa. Most, ki je spajal oba brega potoka, je stal ria mestu, kjer je danes obokani prehod pri Ključu (VSlti di Chiozza), dalje so ss pa raztezali vrtovi. Toda prav .zato, ker je bila v njhovih rokah uprava samostojne mestne občine, so stare patricijske družine znova začele dvigati glave. Nek prigodni pesnik se jim je duhovito rogal, da s svojo nadutostjo škodijo same sebi, ter da bi storili bolje, če bi s svojimi ladjami trgovale (»barchis traficate per or-bem«). Zakonodaja se je zavedala pn-voljnih pa tudi nepovoljnih možnosti. Tako so leta 1758 izdali pravilnik o trgovcih in stečajih. Istega leta so izdali tudi zakon o plovbi, ki. je dokončno obliko dobil leta 1774 v znamenitem »Političnem ediktu o plovbi«. Gozdni zakon bi moral preprečiti opustošenje gozdov na visoravni okrog Trsta. V kratkem časovnem razmahu so izdali menični zakon, sodni poslovnik, uredbo o zemljiški knjigi, spisek zemljišč po vrsti In po donosnosti ali kataster, židovski statut, uredbo o konzularni ‘službi po Le-■vanti 'itd. Novi lazaret "i nalezljive bolezni so zgradili v Rojanu in cesto na Opčine so 1. 1780 popolnoma obnovili. Vedno večje je postalo povpraševanje po ladjah. Toda tedaj :':e ni prispelo dovolj pomorcev, čeprav so izdali nove cenike -za su-hozemne prevoze in prenose z rečnim namenom, da bi pospeši.'.: odpremo blaga v ^rst in tako pobijali konkurenco Hamburga, ki so jo kljub vsem prizadevanjem še vedno močno občutili. Sodobniki so neprestano imeli pred očmi jačji položaj Hamburga. Antonio de Giuliani, član stare tržaške lože, se je 1. 1775 izrazil o tem zelo nepovoljno. Avstrijski, dvor je nedvomno doprinesel svoje, vendar v čigavo korist? »Pustolovcem in razbojnikom, ki si prisvajaj monopol v trgovini in v prometu, in ki s svojim nepoštenim postopkom Trstu hočejo vsiliti neprimerne običaje. To so ljudje, ki so prišli s planin. Zanje ne velja, metati v morje milijone in milijone goldinarjev. Oblasti se pa zanašajo nanje, ki niso odgojeni in v svojem neznanju nesramno drzni ter pripravljeni izrabiti tuje poštenje.« Greh je tem ljudem odpirati vsa vrata in pošteno dom-i-če plemstvo spraviti v obup. Za Giulianija ni bilo nobenega dvoma, da se na ta način Trst nikdar .ne bo dvignil. Toda po zaslugi raznih prepovedi na škodo Hamburga je kolonialno blago pričelo prihajati v Trst. Lela 1771 je Marija Terezija z lastnoročnim razpisom prepovedala uvoz kolonialnega blaga preko Hamhurga. Leta 1776 so priplule prve ladje z Daljnega vzhoda. Dalmatinski pomorci so 1. 1773 osnovali poslovalnico na Nikobar-sk;h otokih. Drugi zopet so pluli po Nilu navzgor in vse do Asuana v upanju, da bodo z ladjami prispeli v Rdeče morje, kar je bilo nemogoče. Kavo in sladkor so pričeli kupovati v San Domingu, kjer so svoje plantaže imeli Francozi. Leta 1775 so zgradili ladjedelnico Panifili. Leta 1781 so osnovali »Cesarsko združenje za Azijo« (»Soci6t6 im-pčriale asiatique«). Ne bo težko pogoditi, da je tedanji Giuliani, kot današnji iredentisti, zasluge za vse tisto, kar so pravzaprav storili tako prezirani prišleki, prisodil svojim ljudem. Toda mestnim očetom ni bilo lahko pri duši. V novem delu mesta je bilo slišati razne jezike. Mnogo prebivalcev je govorilo nemško. Prav nič izključeno in celo verjetno je, da je bilo med temi »Nemci« tudi mnogo Slovencev. Saj je tudi Zois iz svojega nemškega domačega jezika prispel v ljubljansko sredino in do slovenske narodne zdvesti! Pa naj je že bilo kakor koli, ti ljudje so bili tržaškim mestnim plemičem zelo -durni, saj so čutili, da jih gledajo po strani. Vendar to preziranje ni pomenilo narodnostne opredelitve, saj so sami mestni plemiči znali in s svojimi kmeti govorili slovensko, ampak je to bilo stanovsko nasprotje. Med temi preziranim' tujimi trgovci in obrtniki je bilo namreč tadi takih, ljudi iz Italije in Levante, in prav ti so prinesli v Trst, ki je sicer govoril ladinsko-furlanski jezik še v preteklem stoletju, levantinsko - italijansko narečje, ki so ga ob koncu XVIII. stoletja govorili na Bližnjem vzhodu od Krfa do Izmira ter od Aleksandrije preko Carigrada do Tra-pezunta. (Se nadaljuje) Od 1. 1766 se je pričel razvijati zavarovalni posel po levantinskem vzoru tudi v Trstu. L. 1795 je to poslovanje prekoračilo vrednost sedemdesetih milijonov goldinarjev. Število prebivalstva je od leta 1775 do 1. 1785 naraslo od 10 tisoč 664 na 17 tisoč 600. Ta nagli pro-cvit je sprožil najdrznejše zasnove; pričeli so celo govoriti o gradnji kanala med Dunajem in Trstom! Sedaj je isti Antonio Giulia:li, ki je še 1. 1775 vse videl črno, spisal hvalospev: »Naj vsakdo, ki je sposoben razmišljati, pride semkaj, da bi spoznal, kako se grade mesta (»a me-ditare sopra il modo con cui na-•scono e si fondano le citta«), Naj pridejo tisti, ki so zasnovali to veličino, da spoznajo, ,kaj je znal zasnovati IZinzensdorf. Toda n(i še pravega pristanišča, ni še dovolj ladij in tudi brodogradnja ni dosegla še potrebnega razvoja. Gradite delavnice, gradite nove hiše, dajte nam samostojnost in svoboden Trst bo pokazal svetu, kaj je sposoben storiti!« C01 SO MRIJBA VIA OELI/ISTRIA NM5 STEVBRJAN 116 Ludvik Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNICI -KUHINJE ITD. — PO NA-BOCILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R BI I N Cormans - prov. Gorizia lnterexport - Trst ■REDA RUS-MIKULETIČ & MILAN BJELICA-ŽIVKO VIČ INIPORT - EXPORT SRAMOTNA POŽREŠNOST Čok Mirko GOSTILNA želi srečno novo leto 1954 LONJER 269 TRGOVINA JESTVIN MAURIČ želi srečno novo leto 1954 TRZIC - ul. C. Cosulich 47 HOTEL KRAS bivša gostilna Rauber želi srečno novo leto 1954 RBPENTABOR Lupše Ivan TRGOVINA »PRI SOLNCU« Manifaktusa - Galanterija In vse vrste Perila teli srečno novo leto 1954 TRST ul. Nizza - ul. Rismondo 1 Viljem Pauietič JESTVINE teli srečno nova leto 1954 STANDRE2 1(0 NANUT ALOJZ TRGOVINA JESTVIN želi srečno novo leto 1954 STANDRE2 pri Gorici 150 živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudino posebne popuste in ugodne plačilne pogoje tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno §|i pjsmeno na naš nasiov: URAD - Riva Srumula 6.I., tel. 29-S02 - P.O. Box 1219 j|kl#0i$6e: Punto Franco magg. II vrata 70, tel. 7232 Zahtevamo dodeliteo stavbe pri So. Juanu za naše srednje šole GOSTILNA KOPvlBiL želi srečno novo leto 1954 GORICA Via Trieste 104 Rudolf Tetice ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA želi srečno novo leto 1954 Stanko Koren ELEKTRIČNE in VODOVODNE NAPELJAVE želi srečno novo leto 1954 ul. Mattioli 11 GORICA „Gentval 0<2r" - Opčine želi srečno novo leta 1954 § o s ti In a »Pri belem konjičku”' i Lastnica: MIROSLAVA ŽERJAL Skedenj ui. Servoi* 44 KAREL ČOK TRGOVINA JESTVIN ... želi srečno novo leto 1954 TRST. Lonjer 269 Bratje BRAJNIK Avtoprevoznik o podjetje teli srečno novo leto 1954 STANDREZ 83 Pertot Danilo KAROSERIJA želi *rečno novo leto 1954 BARKOVLJE, Bovedo 5 tel. 29-121 Riolino Mario TRGOVINA JESTVIN želi srečno novo leto, 1954 ZGONIK in MALI REPEN GOSTILNA „Pri Konjičku“ želi srečno novo teto 1954 GORICA Mizarji kmetovalci podjetnih: » i Deske rnmreko-ve, macesnove in trdih lesov trame in par-krte nudi najugodneje C A L E A tel. --------------------- 90441 TRST Vlala Sonnlno, 2 4 Ne moremo drugače nazvati zločinskega početja tukajšnjih iredentistov v pogledu šolske stavbe pri Sv. Ivanu, ki so jo zavezniška o-b siva da a zgraditi iz svojih sredstev in jo namenila slovenskim srednjim šolam v Trstu. Njihovo glasilo, »Giornale ai Trieste«, vse zadnje čase vodi silovito borbo, da bi to stavbo dodelili italijanski osnovni šoli, čeprav dobro vedo, da je namenjena slovenskim srednjim šolam. Dobro vedo, da je slovenska šolska mladina stisnjena v neprimernih šolskih prostorih ali bolje rečeno v za Silo prirejenih zasebnih stanovanjih, pa ji hočejo s sramotno požrešnostjo ob polnem in odgovornem delovanju ZVU izpred nosa odnesti popolnoma novo šolsko stavbo, ki smo jo dobili iz za-vesniikih sredstev kot delno povračilo za naše ogromne narodne izgube za časa trpljenja pod fašističnim nasiljem. Leta 1948 je Prosvetni urad Z. V. U. ugotovil, da so slovenske srednje šole v Trstu zares potrebne novih primernejših prostorov. Sklep o njihovi zidavi je padel potem, ko so tukajšnja šolska ■<-tolastva odklonila kakršno koli razmestitev slovenskih srednjih šol v starejiih šolskih poslopjih, zasedenih po italijanskih šolah. V glavnem sta prihajali v poštev dve stavbi, in sicer staro poslopje liceja »Dante« za glavno pošto in severno krilo osnovnošolske stavbe v ulici Manna. Baje bi Slovenci s šolskim udejstvovanjem v »italijanski« šolski stavbi oskrunili ita-lijanstvo Trsta!... Prosvetni urad ZVU je po nadrejenih tehničnih, gradbenih in finančnih oblastv.ih izposloval dodelitev občinske stavbne parcele pri Sv. Ivanu in zidavo stavbe poveril občinskemu gradbenemu uradu. Tržaška občina je torej zidala to stavbo s sredstvi ZVU, določenih za stavbo, v kateri naj bi dobile dostojno mesto nekatere slovenske srednje šole. Občinski gradbeni tirad pa je prvotne gradbene načrte samovoljno spremenil in zidal stavbo, ki naj bi bila primerna za osnovnošolsko italijansko deco. Občina je v tem smislu tudi dograjeno šolsko stavbo opremila. Na žalost smo to odkrili prepozno! Ker so i§ lansko pomlad šušljali po "mestu, da hočejo to stavbo zaseči Italijani, se je odposlanstvo tedanjega Odbora za slovensko .šolstvo v Trstu zglasilo pri polk. F. S. Marshallu, zavezniškemu fume-cionarju, odgovornemu za šolske zadeve in ga prosilo pojasnila o stvari. ‘Potrdil je, da je 1. 1948 o-sebno izposloval potrebna denarna sredstva za zidavo šolskega poslopja, namenjenega slovenskim srednjim šolam. Izjavil je, da mora hiti v arhivu ZVU tudi dokumentarno gradivo, ki bi to potrdilo; za vsak primer pa je obljubil, da bo pred svojim odhodom iz Trsta pustil o stvari pismeno izjavo. Kmalu nato je iredentistični de-mokrščanski tisk zagnal velik hrup, češ da ei pripeteni Slovenci skušamo prilastiti popolnoma novo ■stavbo za svoje propadajoče šol-*tvo, in to stavbo zahteval za p.> trebe »vetoivanske italijanske o-snovnošolske dece. Ali si je mogoče zamisliti več.:o požrešnost? Vse so nam z nasiljem vzeli. Zdaj pa nas hočejo oropati še tistega. kar so nam zgradili zavezniki iz svojih sredstev! In to pož’:-n.ajo v času, .ko je ZVU na našem področju v celoti odgovorna za javne zadeve.... Prepričani smo, da bo ZVU držala dano besedo, sporočeno spet pred kratkim, po g. polk. Emery-ju, in že dovršeno stavbo izročila slovenski šolski mladini. Slovenska- javnost v Trstu 'Z vso resnostjo zasleduje razvoj tega kočljivega vprašanja in računa na polno razumevanje italijanske demokratične javnosti in čut odgovornosti zavezniških funkcionarjev. Okovanje Zavezniške čitalnice v leto 1953 Tudi v preteklem letu je Zavezniško čitalnico v ulici Trento obiskovalo številno občinstvo, predvsem dijaki, visokošolci, profesio-nisti in specialisti. V dvanajstih mesecih preteklega leta je čitalni-ico obiskalo Skoro. 90 tisoč gostov, jto je povprečno skoro več kot tri ■sto na dan. Čitalnica ima bogato knjižnico z 10.670 zvezki. V letu 1953 je bilo izposojenih preko 19 tisoč knjig. Skoro štiri sto različnih revij in publikacij prihaja redno v čitalnico; na razstavnih policah zanje so vedno na razpolago njihove najnovejši številke. Poleg tega ima čitalnica tudi zanimivo diskoteko z Soečka brli (Konec s 3. strani) zeblo, mali Jezušček, pomisli Cička in steče v topio posteljico. ‘Saj res, kmalu bo tu mamica. Cička bi jo rada počakala, a ne mere, silno zaspana je. Se enkrat pogleda v kot, v hlevček. Ves žari v soju svečke in po sobi se širi duh po kadilu in dimu. Sveti trije kralji so prižgali kadilo. Cička bi rada še malo pogledala, a se stisne v klobčič in z nasmehom na licih zaspi. V kotu pa se dimi hlevček in nad njim belo božično drevce. • • • Mamica 'je silno nestrpna. Sili dotnov. Skrbi jo hčerka, ki je sama doma. In povrhu vsega ji je še obljubila, da ji bo opolnoči vošči-, la za novo leto. Pet minut pred polnočjo mamica odpira vrata. Sunkoma se ustavi, prisluhne, nato pa plane po hodniku v sobo, kjer so ravnokar pričele prasketati prve veje božičnega drevesca.... En sam krik se iztrga prestrašeni mamici iz ust: »Cička!« Dekletce se prebudi, vidi obj.>-kano mamico, ki je odprla okna, in ki ji venomer ponavlja: »Da s;, le rešen, da si le zdrav, moj otrokj nesrečni!« Cička ne razume prav ničesar. Mamica «e bila zelo pridna, da jo je zbudila. Saj res! Polnoč je! »Srečno novo leto, mamica!«, in jo objame. Zaspane oči gledajo skozi dim mamico in nežna glavica ji sloni na rami. • « * osem sto olbumi in z več sto posameznimi ploščami. Med različne vrste delovanja čitalnice spada tudi stalna in raznovrstna pomoč občinstvu in največjim krajevnim kulturnim ustanovam. Čitalnica pospešuje kulturne izmenjave s tujino, študijske in potovalne štipendije, a poleg tega organizira številne brezplačne tečaje angleščine, ki jih daje v sodelovanju s filmskim oddelkom v Avditoriju ZVU n jih ima pod okriljem raznih društev i,n .ustanov v Trstu. Rpojni tečaj SDD . Slovensko dobrodelno društvo v Trstu sporoča, da se pouk na krojnem tečaju prične 14. januarja 1954 in se bo redno vršil vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure. Prijave sprejema tajništvo v Machiavellijevi ulici 22-11 vsak dan od 16. do 19. ure. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Tr*tu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Fiume. številka 20-111. - 2. nadstopje ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 Zoran Merkelj KROJAŠKA DELAVNICA želi srečno novo leto 1954 ul. Marconi, 11 GORICA Naša javnost je bila spričo te iredentistične demokrščanske ne-*ramnosti upravičeno zaprepašče- V mesta pokajo zl&maški šampanjca in pisane rakete barvajo temno nebo novega leta. VOJKO GORICA ul. Arcivescovado 1 Milivoj Pertot STROJNO MIZARSTVO želi srečno novo leto 1954 BARKOVLJE, BOVETO 32 Ciril Budihna TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM želi srečno novo leto 1954 ul. Veniero 6 GORICA Josip Trampuž TRGOVINA S ČEVLJI želi srečno novo leto 1954 Raštel 36 GORICA FRAfrC TERPIN JESTVINE URARNA IN ZLATARNA Bratina želi srečno novo leto 1954 TRŽIČ - Korzo 18 ,iif|i.i i —— i. ■————————■ Ana Škarabot BAR IN GOSTILNA želi srečno novo leto 1954 GORICA ul. Monte S?nto 34 PRALNIC . HLADILNIKOV » APARATOV ZA ČIŠČENJE PARKETPV IN VSRKA« flnton Podgornik DROGERIJA želi srečno novo leto 1954 GORICA ul. De Amicis 12 tel. •9008 VANIE PRAHU TER ŠIVALNIH STROJEV Nobenega poviška pni cenah za pnpdajo na obroke teli srečno novo leto želi srečno novo leto 1954 Severin Komel Comelli DRVA ZA KURJAVO srečno novo leto 1954 GORICA - PEVMA, tel.3478 URARNA- ZLATARNA Jerkič Zvesta svoji tradiciji poklanja tordka celoletno naroča nino za radio osakomur, ki si na* baoi pri nas radioaparat ali kateri koli drugi aparat iz naše zaloge VELIKA IZBIRA IRADIOAPARATOV