Stev. 22.
V Mariboru, 25. novembra 1896.
Tečaj XVII.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 rld. — pol leta 1 „ (50 četrt , — „ 80 Posamezne štev.
15 kr. Oznanila Ikrat natisnena od vrste 15 kr.
Naročnina, oznanila in reklamacijo
pošiljajo se upravn ištvu v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasiio
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo sc uredništvu v Maribor, Rciserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se prdene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise seneoziramo.
Nefrankovana pisma, se ne sprejemajo. R o k o p i s i in na occno poslane knjige se ne vračajo.
Slovenskemu učiteljstvu!
S tolikim naporom ustanovljena „Knjižnica za mladino" jc v nevarnosti, da — preneha izhajati. Gosp. urednik Gabršček nam je sporočil, da „Knjižnice" ne more več izdajati, ker bo imel do konca tekočega leta — 1200 gld. deficita. Temu se tudi ni čuditi, ker ima to prekoristno podjetje do zdaj samo 500 naročnikov.
Tovariši! Nikakor ne smemo pripustiti, da podjetje, ki je zares učiteljstvu slovenskemu v čast, mladini slovenski pa v veliko korist, tako sramotno propade! Potrudimo se, delajmo z vsemi močmi, da rešimo našo „Knjižnico" pogina.
Ponavljamo besede, ki jih je o tej stvari govoril g. J. Dimnik ob priliki glavne skupščine v Opatiji. Vsak učitelj bodi naročnik, a sveta mu bodi dolžnost delovati na to, da dobi ^Knjižnica" kar največ naročnikov in podpornikov. V zavednih narodnih krogih, pri krajnih šolskih svetih, občinskih odborih, slovenskih posojilnicah in sploh pri vsaki ugodni priliki agitujmo zanjo.
Tu ne delamo za kak dobiček podjetniku, kajti, kakor je znano, noče imeti gosp. Gabršček pri tem podjetju nikakoršne koristi, pač se pa kaže, da bo imel baš nasprotni uspeh.
Zastavimo svoje moči, da si ohranimo knjižnico! Pokažimo, da smo mej narodom upliven činitelj, da marsikaj lahko dosežemo, ako imamo v to le nekoliko resne volje.
Predsedništvo ,.Zaveze slov. učiteljskih društev" v Št. Juriju pri Kranju,
dne 21. listopada 1896.
L. Jelene,	Dragotin Cesnik,
tačasili predsednik.	tačasni tajnik.
■
Stilistična razvojna teorija Schiessl-ova.
Podava L-udovik Cernej.
Pri letošnji okrajni konferenci me jc zadela častna naloga, podavati „0 metodi pouka v spisju".
Pri tej priliki sem izpregovoril o Schiessl-ovi razvojni teoriji, na katero sc nam je bilo namignilo, kakor i na Frisch-evo razpravo: ,.Der Aufsatz in der Volks- und Biirger-sc-hule".
Omenil pa sem takrat, da sc nameravam natančneje baviti s Schiessl-ovim delom v nPopotniku". — Celo nepričakovano se je potem določilo, naj sc objavi moja naloga v ložje premišljevanje.
Priredil sem torej to stvar tako: najprej priobčim svoje misli o Schiessl-ovi knjigi, potem pa omenjeno nalogo.
Ker pa se bavim pri nalogi večkrat s Schiessl-om, ne bodem ponavljal v prvem delu istih mislij. Predstavil bodeni imenovano delo po glavnih točkah, a popolnil svojo kritiko nekoliko v nalogi sami.
Pred vsem pa naglašam. da me je vodila pri tem ne ravno naj prijetnejšem delu jedino le navdušenost za dobro stvar in pa hrepenenje po vzoru vseh vzorov, po sveti resnici. —
Dosedanja kritika Scliiessl-ovega dola.
O Schiessl-ovem delu slišimo čudno dvojno kritiko. Dočim jo nekateri hvalijo, in le hvalijo, zavržujejo jo drugi — tisti, ki ne mislijo radi globeje — z zanimivo opazko, da je preveč teoretično. Pridružiti se ne moremo ne tem, ne ovim!
Če pomislimo, da je Schliessl preoral tako rekoč ledino, a mu neizprosna Morana ni dovolila izkoriščati zakladov, katere je spravil na dan, umemo lahko, da ne more biti njegovo delo dovršeno.
Vsaka teorija nastaja in se popolnjuje tekom časa po izkustvu, in sicer najbolje po nje duševnem očetu, a nadalje tudi po drugih misliteljih, katere je ta vzbudil. — Napačno je torej, če kdo vse hvali in priporočuje, tudi pogreške, naj si tudi iz — krive pietete do avtorja! Pameten človek izkorišča, kar je dobro, a pusti, kar mu ne ugaja, liki bučela strup v cvetici. Komur pa je mar občnega blagostanja, naglaša vrline, a omenja tudi nedostatke, ter jih skuša odstraniti.
V opravičenje tistih, ki brez premisleka zavržujejo Schiessl-ovo delo, dalo bi se navesti, da je pisano v istini neprikupljivo: knjigi manjka blagodejna kratkost in jasnost zloga. Jedna in ista misel je ponovljena mnogokrat brez potrebe. No, avtor se je menda ravnal po pravilu, da se to, kar je prav in dobro, ne more dovoljkrat ponoviti. Sploh bi se to vse dalo zopet opravičiti z opazko, da je delo prvo te vrste. Toda knjiga ima tudi neki čuden nedostatek, o katerem pa moramo izpregovoriti natančneje.
Vsekakor pa je toli važna, da bi jo naj pregledal in premišljeval natanko vsak učitelj. Ker mislim, da se je to nekoliko že zgodilo, in da se bodo s knjigo še drugi bavili, ne bodem je premotraval tukaj natanko, ampak — kakor sem že omenil — dotakniti se hočem glavnih točk.
Glavne točke Schiessl-ove razvojne teorije.
I.
Stilistična razvojna teorija.
Schicssl naglaša glavno misel svoje teorije tako-le: „ Vsak stilističen razkaz (Dar-stcllung) je v nevezani besedi pisan razvoj mislij o določenem predmetu v dosego določenega smotra."
Iz te deliuicijc je razvil ves svoj zistem. Poglejmo torej, ali je primerna, istinita. ali ne!
Pisatelj piše: „Iz misli se misel mu snuje", kakor pravi tako krasno naš Levstik. On piše o kaki določeni stvari, o kakem predmetu ter hoče s svojim razkazovanjem nekaj gotovega doseči — smoter. Oziraje se vedno na ta smoter, razlaga po vrsti tako, da teži vse pripovedovanje proti njemu. Nastane tako rekoč tok mislij, ki se izliva v smoter. To snovanje mislij imenuje Schicssl Gedankcnentvvicklung razvoj mislij.
Vidimo toiej, da je definicija bistvena.
Iz nje jc razvil Schicssl najprej nauk o komponovanji, ki se glasi:
1. Smoter mora vso sestavo in izpeljavo razkaza od začetka določevati: vsebina, kompozicija in stilizaeija mora biti namerjena (bereehnet) na smoter.
2.	Vsa razlaganja morajo biti sredstvo v dosego stavljenega smotra: zato se ne sme predmet po volji razširiti, ampak razložiti se ima le to, kar je stvarno, to se pravi, kar zahteva isti smoter; stvar sama ni predmet razvoja, ampak le oskrbovalka snovi: od nje in od tega, kar je ž njo v zvezi, dobiva pisatelj snov za upodobljenje vsebine razkaza, kakor jo zahteva konkretni smoter.
3.	Vsak stilističen razkaz mora se slednjič priličiti danim razmeram, to se pravi, pisatelj mora računiti z danimi razmerami in ustrojiti svoj razkaz tako, kakor je v konkretnem slučaju primerno, pristojno, pripravno ali potrebno. Res pripravno namreč ni, kar bi bilo samo ob sebi pripravno, ampak le to, kar jc pripravno v posebnih danih razmerah — kar nam obeta vspeh."
Tej tretji točki pristavil je Schiessl tale stavek: »Ker bi pa moglo neomejeno izkoriščanje danih razmer in jedino oziranje na vspeh, ki se ima doseči, dovesti na kriva pota glede nravnosti, zato mora pisatelj pripoznati tudi višji etični korektiv: on si ne sme staviti smotrov in no sme rabiti sredstev, ki bi jih zavrgel nravstveni zakon, in kateri bi se zdeli le količkaj nevarni."
Ta stavek bi naj bil avtor posebno naglasil, ne pa ga podredil ovi točki, a namesto besede »korektiv" naj bi bil rekel »glavni princip"; kajti resnica je, kakor pravi Knilling, da mora biti pravemu pisatelju nravstveni zakon »najvišje (prvo!) pravilo njegovega delovanja, odločujoče vodilo pri sklepu, potem pri izbiranju sredstev, konečno pri izpeljavi in razložbi njegovih mislij".
Schiessl nadaljuje potem: »Ako namerja pisatelj vso sestavo in izpeljavo svojega razkaza in tudi stilizacijo korakoma na uresničenje jednotnega končnega (?) smotra, mora celo naravno njegovo razlaganje mislij postajati v svoji sestavi in izpeljavi vedno bolj konkretno upodobljajoči se organizem, nameravan razvoj mislij."
Potem pravi, da je razkaz tem lepši, čim bolj je razvoj, in pride do zaključka: »Ako bi naj torej stilističen razkaz zadovoljil tudi estetično, ne sme biti le pripraven (zvveckentspreehend), stvaren in priličen danim razmeram, ampak tudi kolikor možno dovršen razvoj mislij, imeti mora torej te-le lastnosti, ki se lahko izvedejo iz razvojnega pojma:
1.	Vsak dobro komponovan razkaz mora biti razvoj, imajoč začetek, vršitek in konec, torej, če je obširen, biti mora zunanje razdeljen.
2.	Med posameznimi deli pa mora biti neprestan napredek in notranja pragmatična zveza (z nanašanjem vseh delov na isti končni smoter), in vsak del mora biti jednak celoti, to se pravi, biti mora sam zopet razvoj, ki pa se podvržuje celoti.
3.	V svojej skupnosti pa mora biti vsak razkaz jedinstvena, v sebi završena or-ganična celota."
Ta estetična pravila o komponovanji so jako važna, toda po mojem mnenju ne zadostujejo. Spis ima lahko vse ove lastnosti, tudi zna biti dovršen razvoj, a vendar še morebiti ne ugaja estetiki, ki zahteva nadalje tudi izborili jezik, živahno razkazovanje itd.
Schiessl je potem »stlačil" — kakor pravi sam — ves nauk o komponovanju po stilistični teoriji v stavek, ki se glasi:
»Vsak stilističen razkaz mora biti uresničenje smotra, v svoji sestavi in izpeljavi kolikor možno dovršen razvoj — ali: Vsak stilističen razkaz mora biti razvoj, v katerem jc vse namerjeno na končni smoter, ki se ima doseči."
II.
O komponovanj u.
Schiessl ima celo prav, ko trdi, da sc ne da komponovati po splošnih, umetno — izmišljenih načrtih in šablonah; kajti že vsak pripovedan razkaz ima poseben, le njemu
22*
lasten smoter, ki nas mora voditi pri komponovanju. Kako bi se neki dala komponovati dva pripovedna spisa, s popolno različnima smotroma po istem splošnem načrtu? — Istina je tudi, da pride le tedaj v ves pripovedni razkaz prava natančna logika, ako se damo voditi pravemu stilističnemu smotru.
Avtor pravi: »Če boče kdo kak smoter uresničiti in noče vsega prepustiti slučaju, mora si najprej razjasniti, kaj prav za prav boče, potem mora pomisliti o sredstvih in potih, napraviti si mora načrt in konečno izpeljati ta načrt svest si namena." Iz tega izvaja ta-le
Opravila pisateljeva:
1.	Pisatelj si mora najprej razjasniti, kaj hoče ali mora — povpraševati se mora torej o svoji nalogi, o predmetu in smotru svojega razkaza. Jas njen je naloge. (Opazka: Schiessl jc postavil tukaj predmet na prvo, a smoter na drugo mesto, kar pa jc napačno in se ne vjeina z bistvom teorije.)
2.	Na to mora pretehtovati dane razmere in premisliti, kar mora neprestano napreduje korakoma povedati, da doseže v istem slučaju določeni smoter in da spravi razvoj v razkaz. Sestava načrta.
3.	Konečno mora dobljeni načrt korakoma izvesti. Izpeljava načrta.
Vse to opravlja pisatelj s pomočjo vprašanj, katere stavi sam sebi. Schliessl podava torej za prakso to-lc
Vodilo:
1.	Vprašaj se: kaj jc moja naloga, kaj predmet in kaj smoter mojega razkaza? (Smoter bi naj bil na prvem mestu!)
2.	Vprašaj se na to, kaj moraš torej korakoma povedati, da dosežeš, neprestano napreduje, v istem slučaju smoter in sicer: kaj najprej? kaj potem? kaj na to? itd. in kaj končno?
3.	Zapiši takoj, kar najdeš tako korakoma!
4.	Preglej potem načrt in popravi, kar je potrebno poprave!
5.	Izpelji ta načrt korakoma in upodobi svoj razkaz kot razvoj !
Schiessl ima prav, da se mora tudi učence navajati komponovati po teh pravilih, da si zna pomagati pozneje v življenju.
Omenjena vprašanja, koja si stavi pisatelj nehote, podpirajo ga jako. Časih pa mu jc povpraševati iz stališča čitatcljevega, kakor popisuje to Schiessl, n. pr.: Kaj bi rad čitatclj najprej vedel? kaj potem? itd.
Na to pravi avtor — kar je pač umljivo po sebi —: „Ko bi naj pisali razkaz o kakem predmetu, ki ga ne poznamo natančneje, moramo se najprej ž njim razjasniti."
Nadalje razpravlja, kako se naj glavne misli že pri sestavi načrta takoj prav uvrščajo, ter popisuje bistvo in naglaša važnost ternarja.
Koncem še omenja, da mora pri komponovanju tudi sodelovati instinkt in gorečnost za stvar, kar jc po našem prepričanju jako važno.	(Dalje sledi.)
VILI. skupščina„Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 11). in 20. avgusta meseca v Opatiji.
(Dodatek.)
Ker sc nam jc od spoštljive strani izrekla pismeno želja učiteljstva, tla sc v »Popotniku" objavijo tudi pozdravi, katere je prejela »Zaveza" povodom VIII. glavne skupščine v Opatiji, ustrežemo drage volje tej želji ter podamo dotične pozdrave. Evo:
A. Telegrami:
A j d o v š č i n a, Nadjaje se, da je glavni zbor sprejel predloge Ravnikar-jeve glede zboljšanja gmotnega stanja in da se store v bližnji prihodnosti vsi potrebni koraki, kličemo zbranim iz srca, da današnje delo donaša dober vspeh. Naprej za boljšo prihodnost ! Živili!
Medcešček, Bajt Franc, Možina, Vilhar, Smigoj, Kamine.
Blatna. Bratrskv pozdrav pokrOčilemu učitelstvu slovinskemu neeht' af dilo vaše potka se skvelvm vysledkem. Živili shro-maždeni.	Budeč Blatenskd.
Brez niče. Bratii povolanim jazvkem, krvi, prejeme vam zdaru v praci volajice »Živio" slovinske nčitelstvo!
Vgbor jednoft•/ Bieznice.
D o ln i Brezno. Prejeme v duchn bra-trskemu učitelstvu slovinskemu stesti zdar ve vsem co podnika ku vzdelani a povzne-šeni mileneho lidu slovinskčho. Od učitelske jednoty »Komenskeho" v Jilovem u Prahv.
Starosta Prokop Bajer.
Gradec. Presrčni tovariški pozdrav in najboljše uspehe. Udeležniki rakotvornega tečaja v Gradcu : Nekerman, Kutnar.
Hlinsko. Ku slavnemu dnešnimu dnu piijmete naš bratrskv pozdrav. Rokovsini vašemu všeho zdaru preje.
Učitelskg spolek Komenskg v Hlinsku, Cechg.
Hrastnik. Neljubo zadržan v duhu pri vas prisrčno pozdravljeni vsi! Mnogo uspeha sklepom Vašim ; združeni bodimo; živela solidarnost naša! A rut. Gradišnik.
Z K1 a t o v. Klatovv prejeme mnoho zdaru učitelskemu sjezdu vašemu a zasilame mu bratrsky pozdrav.	Bozdech.
Kobarid. Mnogo uspeha želi današnjemu zborovanju »Zaveze".
Tolminsko učiteljsko dritštro.
Kolin. Učitelska jednota Komenskv v Koline posila Vam svuj vrouci bratrskv pozdrav a preje jednani Vašemu plneho zdaru.
Ljubljana. Obilo najlepšega uspeha in vesele zabave želi vsem zbranim udeležencem s kolegijalnim pozdravom
Juraj Rezek.
L j u b 1 j an a. Učitelji - vojaki pozdravljajo vas zbrane ob obalili sinje Adrijc. Bog Vas živi!
Baraga, Bergant, Berce, Graj/aml, Iglic, Javoršek, Krek, Kosec, Lartižar, Kavčič, 1'acčič, Pretnar.
L j u b 1 j a n a. Živili zavezniki! V slogi je moč in začetek boljše bodočnosti. Bratski pozdrav!	Bezlaj.
M a r i b o r. Dober uspeli! Srčne pozdrave vsem.	Krajnc, Porekar.
Miletin. Mat'Slavie neeht' pod kridlo-ma svvma shromaždi veškere nčitelstvo.
Beseda učitelska Miletin, ('cehg. Mirowice. Jednota učitelska okresu Mirovvickeho zašila sjezdu srdečnv pozdrav a preje jednani zdaru nejlepšiho.
Mokronog. Radi bolezni zadržan. Bog Vas živi in blagoslovi Vaše sklepe. Živio!	Tratar,
delegat celjskega učiteljskega društva.
Mšeno. Budeč libochovicka v kra-lovstvi češkem slednje s radosti jednani sjezdu prcjic uprimne na Zdar. Vgl/or.
Z Nepomuk. Učitelska jednota Ne-pomucka bratrim preje všeho zdaru.
Viskra.
Nova P a k a. Učitelstvu slovanske bašty jizni v praci za osvetli lidu, a ku po-vznešeni bratrskeho narodu, zdar a vitezstvi!
Budeč.
Ormož. Zadržani Vas navdušujemo k vrlemu delovanju, katero blagoslovi Bog. Živeli! Za učiteljsko društvo :
Porekar, Freuensfeld, Sabee.
Pardubice. Učitele cesti v Budči Holicke pronašeji Vam, draži bratii na Save, sve sympathie a pak vrouci prani, aby sjezd Vaš prispel ku blaliu a slave mileneho nam naroda slovinskčho.
Budeč v Holicich.
Pardubice. Draži bratri prejeme vašemu jednani z liloubi srdce nejlepšiho zdaru.	Budeč pardubickd.
P o 1 i č a n e. Dični zavezi srčan pozdrav! Pri konferenci v Ločah zbrani tovariši in tovarišice smarskega in konjiškega okraja: iS'trmšek, Brinar, Debelak, Ferlinc, Blenk, Bošker, Kur/ms, G ril, Zmavc, Koser, Jtvpič, Ziegler, Grah, Tribnik, Podpečan, Zei, Graschitz, Jurko, Jurkovič, Kokot, Eberl, Cugmus, JDotninkuš, Planer, Scharlach, Wruss, Stuner, Franc, Serajnik, Trobiš, Močnik, Snuderl.
Polička. Budeč Poličska vola vam bratrske »Nazdar".	Vgbor.
Praha. Našim bratrim slovinskym naš pozdrav neeht' idea komenskeho sdruži nas rozptvlene syny Slavie.
Adolf Frumar, predseda Komenskeho, Praha.
Pfelouč. Dnešmmu sjezdu uči tel u bra-trskych Slovincu preje mnobo zdani a vola jim hrimave ,.Slava".
Bndeč Prrlonfskd r Cechdcli.
Pri bi si a v. Jednani vašemu prejeme plneho uspechu. Bratiskj pozdrav.
Pribgs/avski/ Konicnsky.
P i-i brani. Mnoho zdani preje vam s bratfskym pozdravem. Živili.
I lin leč Pr!brani skd.
ž Kič a n. Biuleč v Ričanech (Čcchv) preje ku dnešnimu jednani upfimnelio zdani. Živili.	Victorin, predseda.
Roudniee na Labi. Bratci! Radu-jeme se z činnosti Vaši! Dueh nesmrtelneho areiučitele Koinenskelio siliž Vas v praci Vaši. ž konani Vašelio neeht' vzejde zdar a slava vsemu lidu slovinskemu. ža uči-telskou jednotu »Budeč" v Roudniei nad Labem v Čechach.
A. Pfeiffer, t. č. predseda. Nons, jednatel.
ž e S n e ž k y v C e e li a c b. Slavna skup-štino jihoslovanskvh bratru učiteluo v Opatiji ! S vrebolu Snežkv zasihim Vam srdečnv pobratimskv pozdrav i prani zdani v jednani Vašem. Od modre Adrie až ku temenum Krkonoš neelit1 dueh Komenskeho provazi a
sili učitelstvo, neeht' vyjafuje mlade/, pro vše krasne a vznesene. v Vaš severni brat
Kliment Cermdk, nčitel mešt'anskych škol a čestnv člen hr-vatskoga starinarskoga društvu u Kninu.
Sobot k a. Pri j mete srdečny pozdrav od Českvch bratn a sester; duchem jsme s vami. Slava! Živili! Za biuleč v Sobotee zeislova pokladni.	Smrž, predseda.
Smirice. Bratrum v Povolani lilnčne »Nazdar" za I Sadeč Jaronierskou.
Sem i I. Zdar pniei Vaši' učitelskv spolek ,,Komensky".	Seinili/, (Why.
S r e d i š e e. Zadržana osebno udeležiti se zborovanja dične naše »Zaveze", želiva tem potom udeležencem najboljši uspeh. V duhu sva z vami. I\ralj Ivanka, Kosi Anton.
Tolmin. Zborujoči zavezi bratski pozdrav in njenim koristnim sklepom srečen uspeh.	Vrtovec, Kosca, K rajnik.
Trst. Srčno se zahvaljujem za priznanje ter želim, naj zaveza cvete v korist šolstva.	Klodic.
Žalec. Srčen pozdrav zbranemu zavednemu slovenskemu učiteljstvu.
■ Pefriček.
(Še pride.)

Društveni vestnik.
Iz »Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Dne 5. listopada t. 1. imel je direktorij »Zaveze" svojo drugo letošnjo sejo. Izmed raznih rešenih točk omeniti mi je zlasti naslednjih.
Volarič-eve skladbe hodo izšle v A. Ga-brščekovi tiskarni v Gorici. Prvi zvezek izide o Veliki noči prihodnjega leta. Naročniki naj se — kakor doslej •— oglašajo pri »Zavezinem" pred-sedništvu.
Na otoku Krku se je ustanovilo novo »učiteljsko društvokotaraKrčkoga u Istri", katero se povabi, da pristopi k »Zavezi".
It a v n i k a r-j e v govor o gmotnem stanju slovenskega učiteljstva se je dal ponatisniti v 100 izvodih. Vposlal se je vsem državnim in deželnim poslancem slovenskim, raznim šolskim oblastvom ter vsem važnejšim časopisom slovenskim v objavo.
»Zaveza" je stopila v dogovor z vsemi avstrijskimi (češkimi in nemškimi) deželnimi učiteljskimi zvezami v svrho jednotnega, uspešnega postopanja glede izboljšanja našega stanja. Pri glavnem zborovanju v Opatiji na podlagi Ravnikar-jevega govora vsprejete resolucije so se vposlale vsem gori omenjenim učiteljskim zvezam na vpogled.
Pisava »Slo ven če v a" o slovenskem učiteljstvu in o »Učiteljskem Tovarišu" se kot nedostojna obsoja. Store se potrebni koraki, da se vse slovensko učiteljstvo takim napadom primerno odzove.	D. C.
Maribor. (Zborovanje.) Dne 5. t. m. je zborovalo učiteljsko društvo za mariborsko okolico v poslopju tukajšnjega c. kr. učiteljišča. Prišlo je gospodov tovarišev in jedna gospodičina tovarišica — ki sploh prisostuje vsakemu shodu — od vseli strani, da je bilo veselje gledati lepo trumo vnetih vzgojevalcev nadepolue mladine ter navdušenih udeležencev razgovorov o stanovskih razmerah.
Vabilna točka „0 zemljepisju v ljudski šoli" ugajala je gotovo vsakemu tovarišu ter ga nagibala, da pride k zborovanju.
Vneti in ob jednem spretni c. kr. vadnični učitelj, g. Jožef Fistravec, uprizoril je zborovaleem mesto predavanja učno sliko iz zemljepisa v tretjem razredu vadnice. Dobra učna slika je sploh večjega učinka na povzdigo poučevalne spretnosti, kakor dobro teoretično predavanje o istem predmetu.
Gosp. Fistravec jc obravnaval s 1. oddelkom svojega razreda ozemlje „Kozjak", ki leži na severozahodni strani od Maribora. Višji oddelek je pisal o avstrijskih deželah po zemljepisni legi.
Pri pouku smo kar opazili formalne stopnje, /a pripravo je g. Fistravec ponovil ozemlje „Slov. gorice". l'o vzbujenih, potrebnih predstavah je prešel k obravnavi nove tvarine. To je nekaj podajal, nekaj razvijal po samodelavnosti učencev, čitajočih raz zemljevid kakovost dotične površine. Od te so učenci sklepali na kakovost živali, rastlin, kulture na „Kozjaku". Pridobljena snov se je ponovila in vglohila.
O dovršeni učni sliki se je vnel jako živahen razgovor. Gosp. Fistravec je razložil njeno dispozicijo ter glede na risanje trdil, da z ozirom na pičli čas ni treba risati vsake posameznosti, ako zadostuje dober zemljevid ; važno in potrebno je le, risati deželo kot celoto.
Tudi večina poslušalcev je trdila, da se naj risanje pojedinih ozemelj opusti, ker je za učence pretežavno in ker porabi preveč časa. Kadar se pa obravnava cela kronovina, naj rišejo učenci z učiteljem, toda le toliko, kolikor si učenec zapomniti mora in more.
Po zaključiti razgovora o zemljepisni učni sliki je prečital g. Lesjak zapisnik o zadnjem zborovanju. Zapisnik se je brez ugovora odobril. Gosp. predsednik, nadučitelj Lasbacher, je zahvalil mnogo-brojne udeležence na njihovem vztrajnem zanimanju pri hospitaciji, ki se je vršila na šoli v Rušah. Dalje je poročal g. predsednik, da se je preskrbel diplom častnemu udu učiteljskega društva, našemu uadzorniku, precenjenemu g. Schreiner-ju, ki je imel veselje s skromnim priznanjem.
Povabilu na slovesno odkritje spomenika, postavljenega nepozabnemu tovarišu Ribnikar-ju, se je učiteljsko društvo odzvalo s primerno brzojavko.
Prečital se je nadalje dopis mariborskega učiteljskega društva, v katerem poziva, da pritrdi naše društvo tirjatvi, da se pri uredbi učiteljskih plač uredijo tudi pokojnine. Proti mnenju nekaterih, ki so bili za to, se je vendar sklenilo, da bi se v korist hitrejše, vspešne regulacije jtlač ne stavile nove zahteve.
Pri dopisu glede na prispevke za Dittes-ov spomenik je častni ud g. Scbreiner ocenil kratko zasluge imenovanega pedagoga in povdarjal, da je Dittes delal duhovito in probudno, če tudi mu ne moremo prikimati povsod.
Za spomenik Dittes-ov se je potem nabrala lepa vsotica prostovoljnih prispevkov.
Konečno se je govorilo o glasilu Lebrerbund-ovem. Naglašalo se je, da je glasilo društvu naravna potreba, ker bi sicer ne mogli učitelji raz-motrivati stanovskih rečij ter pospeševati napredka na šolskem polju.
Tudi bi ne bilo častno, životariti brez glasila, in treba je težiti po tem, tla se ustanovi strokovni list. —
Ker predlogov ni bilo, zaključi gospod pred -sodnik zborovanje.	A. I'.
Orešnjice pri Celju. (O zborovanju učiteljskega društva za celjski in laški okraj dne 2. novembra meseca 1.1.) Navzlic deževnemu vremenu se je zbralo 24 udov. Žal, da zopet ni bilo med nami našega omiljenega predsednika, tovariša Jlrezovnika; kajti, še vedno bolehen, se v tako neugodnem vremenu, ki je gotovo spla-šilo tudi več drugih udov, ni upal podati od doma. Nekaj tovarišev je manjkalo, ker so sc dan poprej odpeljali k skušnji učne usposobljenosti. V naše kolo smo sprejeli zopet novega uda, tovariša Al. Recelj-na iz Št. Jurja ob juž. žel. V 2»/a uri trajajočem zborovanju reševalo se je mnogo važnih točk, katerim so navzoči — štiri tovariši so sicer odšli že pred dovršenim vsporedom — sledili s zanimanjem in pazljivostjo.
Zborovanje otvori podpredsednik, tovariš A. Gradišnik s prijaznim nagovorom do vseh navzočih, sporoči srčan pozdrav od odsotnega predsednika, čestita tovarišu Ouleku, da je dobil učiteljsko j službo v Št. Jurju ob juž. žel. ter prijazno pozdravi novega uda.
Ko se prečita in sprejme zadnji zapisnik, pridejo na vrsto nastopne društvene reči:
a)	Okrožnica štajerskega „Lehrerbuuda", v kateri se podava 12 točk obsezajoče poročilo o od-borovej seji z dne 13. septembra meseca t. 1. — Se vzame na znanje.
b)	Obširna okrožnica Alberta Horvateka, učitelj v Guss\verku, v katerej stavi nasvete, kako bi se štajersko učiteljstvo po vzgledu in s pomočjo nemškega deželnega učiteljskega društva na Češkem gospodarsko opomoglo. — Važno je, da štajerski slovenski učitelji o tej zadevi svoje stališče natančno in jasno določimo. Zato se da ta točka za prihodnje zborovanje še enkrat na dnevni red. Da se pa more vsakdo seznaniti z vsebino te okrožnice in potem o njej izraziti svoje mnenje, sklene se taisto predložiti slav. uredništvu »Popotnika", da jo blagovoli v prihodnji številki v prevodu priobčiti. *
cj Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega vabi k odkritju Ribnikar-jevega nagrobnega spomenika. — Naše društvo in štajersko slov. učiteljstvo sploh je pri dotični slavnosti zastopal I tovariš A. Gradišnik.
č; Za Volarič-eve skladbe se oglasita še dva naročnika.
d) Izvrševalni odbor za urejevanje učiteljskih plač na Štajerskem je poslal za celjski okraj peticijo, ki se ima predložiti vis. dež. zboru, da j jo podpišejo vsi učitelji(ce). | * Želji ustrežemo prihodnjič. Uredništvo.
Dalje na strani 3~>0.
Načrt za računanje na
(Profesor L. Lav t ar.)
II. Učni
					Š o 1	s k o
Ura	prvo		drugo		tretje	
	neposredno	posredno	neposredno	posredno	neposredno	posredno
1.	Oblečene naloge za seštevan je več kot 2 števil (kratko)	r v Seštevanje 2 in 3 jednakili števil (1. rač., 22, 23)		Vrste za odštevanje		Izvršitev in odgovor posredno (3. Reb., 78,711) Obleč. naloge, sklep v zvezi: „to izračunamo, ako.... delimo"
2.	detto.	v . Seštevanje jednakili števil (1. rač., 23, 24)		lxl v vrstah		detto.
3.	detto. samo, da so števila jcd-naka	detto.		1 v jeden v vrstah	Op. Neposr. se ne obravnava več	detto.
4.	Krajše izraze vanje vaj prejšnjih ur, n. pr.: 2+2+2= 3X2	Krajše pisanje prejšnjih vaj, n. pr.: 2+2+2= 3X2		delitev v vrstah (1 : 1)	Sestavljene obleč. naloge (3. Rch., 79, 'nal. 1—6)	detto.
5.		detto.	Shvatba ulomkov „ polovica, tretjina"	Namešane vaje za se-in odštevanje, množenje in deljenje; vse znane stopnje		Namešane obleč. nal. (3. Rch. 79, 80)
	Pripravljalne vaje na množenje		Vrste za odštevanje — 1X1, l:l v vrstah — Shvatba nlomkov „ polovica, tretjina"		Obleč. naloge a) za deljenje, sklep v zvezi: to , izračunamo, ako .... delimo, h) namešane, c) sestavljene	
jednorazredni ljudski šoli.
(Dalje.)
načrt.
1 e t	O					3
četrto		peto		6. 7. in 8.		
neposredno	posredno	neposredno | posredno		neposredno	posredno	4. H
	Ponavljanje znanih vaj za shvatbo ulomkov (4. Rch., 9)		Obrestni račun kot sestavljeni sklepni rač.		Izračunanje glavnice	I 32.
	detto.		detto.		detto.	
	detto.		detto.		detto.	
	Vaje: h/m m Ptdm m 10 (4. Rch., 15)		detto.		detto.	
	Pisanje dvo-imenast. števil kot mešana števila, n. pr: 46 lg. 3 pl. = 46^ lg.		detto.		detto.	
Ponavljanje znanih vaj za shvatbo ulomkov — Vpeljava v decimalne ulomke na podlagi mnogo-imenastih števil		Kakor 31. teden		Izračunanje glavnice		
(Dalie sledi.t
Tovariš K rajne nadaljuje svoje v zadnjem zborovanju pričeto poročilo o letošnjem tečaju za deška ročna dela na Dunaju. Razlaga, kako se je to vprašanje v novejšem času razvijalo in kako so se o njem izražali odlični in vplivni možje ter povdarja veliki vzgojni pomen deških ročnih del. Potem pa zopet razkazuje in tolmači lično zbirko svojih rezbarskih in zlep-ljenskih (kartonažkih) izdelkov. Marsikateremu poslušalcu so se vzbudile želje po tem tečaju. Toda, to stane denar. Prav umestno je povdarjal predsednik, zahvalivši se poročevalcu za trud, da so oblastva pri nas na Štajerskem v tem oziru s podporami preskopa.
Tovariš Logar poroča obširno in prav zanimivo o letošnji glavni skupščini »Zaveze" v Opatiji; izvedeli smo več podrobnosti, katerih ni bilo citati po časopisih.
Dodatno k temu poročilu se po daljšem razgovoru sprejme nastopni predlog:
„Direktorij oziroma upravni odbor »Zaveze" se prosi,
a) naj izposluje, da se objavi podrobni račun o dohodkih in stroških »Popotnika" *
h) da pojasni, na čegave stroške so se tiskala po tovarišu Knafliču v »Popotniku" objavljena pravila o preosnovi »Zaveze", ki so se o priliki letošnje glavne skupščine v posebnih izvodih delila med udeležence?
Iz naše vprašalne skrinjice:
a)	111. računica, str. 40, naloga 154: Od katerega števila je */4 za 1(5 manjši nego število samo ? — Mesto IG naj stoji 15; kajti '/4+15 je celo število, 15 je torej 3/4 števila, '/4 je 5, celo število je 20.
b)	III. računica str. 7, naloga li): Ivisar hoče 114Z kisa, zato ker je prekisel, pomešati z vodo; koliko litrov vode mora priliti, da bode liter mešanice vreden 32h? — Se ne da izračuniti, ker manjka, po čem da je kis prvotno.
c J Ali ti sme šolsko oblasfvo dobo počitnic prikrajšati takoj za pol meseca ali še več s tem, da te pošlje začasno na kako drugo šolo, kjer se sklene šolsko leto pozneje, kakor na tvoji šoli ? — Ne pravice do vživanja počitnic ti ne more nihče kratiti.
Nasveti:
a)	Neka domača učiteljska konferenca je stavila nasvet, da se naj na duri šolskih sob pritrdijo tablice z napisom, da je vstop med poukom prepovedan in želi, da bi društvo naročilo take tablice s primernim tiskanim besedilom. — Dobil bi se težko kak založnik; zato je bolje, da si tam, kjer se mislijo uvesti take tablice, taiste učitelji sami napravijo.
b)	Tovariš Kupni k želi, naj bi se z ozirom na naredbo vis. naučnega ministerstva od 4. junija
* Zgodi se v prihodnji številki »Popotnika".
Uredništvo.
1893, št. 12 299, zadevajočo pospeševanje lanarstvri, pri ženskih ročnih delih učilo tudi presti; torej kolovrat v šolo! — Ta misel se priporoča šolskim oblastvam v preudarek.
Prihodnje in sicer glavno zborovanje se vrši na prvo nedeljo po Novem letu. Upamo, da bo takrat udeležba prav obilna. Brin ar, zapisu.
Iz; Šaleške doline. Pozno v jeseni je že, bliža se zima. Krivec se vedno bolj čuti in slabo vreme imamo dan za dnevom. Žalosten pogled v naravi vzbuja človeku otožne misli. Ptice pevke so nas zapustile, mnogo živalij spravilo se je k zimskemu spanju: narava potrebuje počitka.
K počitku se pa hoče spravljati tudi — Šaleško učiteljsko društvo, akoravno se ni pri letošnjem delovanju nič prenapelo in mu sploh zimskega spanja ni treba. Nekateri bi mu že radi poslednjo luč prižgali, drugi hočejo še poprej posamezne drtt-štvenike dramiti, da se mu reši življenje.
Letos je bilo sklicanih pet zborovanj, h katerim je trikrat prišlo vsaj toliko društvenikov, da so bili sklepčni; k drugim prišlo jih je premalo ali pa tudi — nič. Posebno vztrajni v odsotnosti so se kazali gg. tovariši v južno-zahodnem kotu šo-štanjskega okraja, kateri imajo železnično postajo pred nosom. Kakšne izgovoie so imeli nekateri, nočemo tukaj priobčiti, ker te vrstice nimajo namena, katerega koli tovariša žaliti, vender ga do dobrega vzdramiti, da se bode na naše društvo boljše spominjal. Ali bo treba vsakemu g. tovarišu razložiti, koliko bi imel storiti za naše društvo in koliko je do zdaj storil? Ali še bo treba posameznikom očitati, za katere stvari se bolj brigajo, kakor za stanovske dolžnosti? Upamo, da tega ne bode treba; toda če res ne bo boljše, se tudi naše pero ne bo branilo dregniti katerega tovariša; drugim bode pa naše društvo v svarilen vzgled, kako daleč se pride, ako se društvene dolžnosti zanemarjajo.
Društvcniki! Vzdramite se in udeležite se prihodnjega zborovanja o novem letu v polnem številu' Ker je upati trde zime, ne pozabite kožuha in polhovke, da vam ne bode premrzlo.
Toliko za danes. Po prihodnjem zborovanju poročamo v tem listu natanko o našem delovanju.
—n—.
Iz kozjanskega okraja. Tretje letošnje zborovanje kozjanskega učiteljskega društva vršilo se je dne 1. septembra meseca v Kozjem. Navzočih nas je bilo 21, med temi štiri gosti: Gospa Moric; g. Albin Šmit, učitelj iz Šent Pavla; gdč. Ida Gherbaz, učit. kand. iz Ljubljane in g. A. Ilohnjec, učiteljski kand. iz Maribora. Koncem zborovanja razvesilil nas je s svojim pohodom še g. Eksel, predsednik brežko-sevniškega učiteljskega društva; na počitnicah bivajoča gdč. Ida Božič poslala nam je pa pismeni pozdrav.
V začetku bili so na vrsti dopisi, izmej katerih naj zabilježim:
1.	Cesarjevo zahvalo na poslanem sožalju.
2.	Vabilo k naročbi Volaričevih kompozicij. -Oglasi se 10 naročnikov.
3.	Vabilo, naj pristopimo k društvu „Selbst-hilfe". Stirnajst udov prijavi svoj pristop.
Z velikim zanimanjem smo sledili poročilu g. IlOnigmanna o deških ročnih delili. Gosp. referent, ki se je letos vežbal v kartonaži in šolskem mizarstvu v Gradcu, razjasnil nam je pomen ročnih del, podal kratek zgodovinski obris tega predmeta in priporočal, naj se tudi v naših šolah upelje, najprej kot neobvezni predmet, posebno v zimskih tečajih. Ugovor, da je le-ta pouk samo za mestne šole, ne velja, ako pomislimo, da se v Švediji goji v vseh šolah; zato si tudi skandinavski kmetje sami izdeljujejo svoja orodja, kar bi tudi našemu kmetu ne škodovalo. Slednjič smo si ogledali od vis. c. kr. učnega ministerstva potrjeno delo gospodov Urban in Richter, kakor tudi mnogovrstne lične izdelke g. poročevalca.
Podpisani opozori na „Poziv" g. Koprivnika v lanskem „Popotniku", da bi pridno nabirali izraze o vinstvu in na dr. Strekelj-na „Prošnjo za narodno blago".
II koncu bila je vaja dveh pesmij za mešani zbor: „Gospodov dan" in „Na planine". Šetinc.
Od Save. (Iz zborovanja s e v n i š k o - b r e -žiškega učiteljskega društva.) Sevniško-brežiško učiteljsko društvo je vzelo v svojem zadnjem zborovanju na Vidmu poročilo zadevajoče apro-hacijo Sclnventner-jevih pisank in risank z zado-voljnostjo na znanje, izjavilo se proti predlogu mariborskega učiteljskega društva zastran urejenja učiteljskih pokojnin ter odmerilo za Dittes-ov spomenik po živahnem razgovoru na predlog gdč. blagaj-ničarice 5 gld. s pogojeni, da se smatra dariteljem za spomenik avstrijsko učiteljstvo sploh, a ne nemško-avstrijska učiteljska zaveza. Dalje je društvo sklenilo uložiti slav. okr. šolskima svetoma z ozirom na odlok, ki nalaga provizorično nameščenim izdelovati pismeno svoje preparacije ter jih o priliki nadzorovanja predložiti gosp. nadzorniku v pregled, po temeljitem in živahnem razgovoru pripomnico, naj se olajša oziroma razveljavi isti ukaz. Šolske oblastnije naj blagovoljno uvažujejo, da so imenovane učne moči preobložene z delom za drugi izpit, da utrudijo začetnika naporne šolske ure, ki jih predpisuje učni načrt, da ga sedanje gmotne razmere ne morejo ogrevati v tem obsegu za svoj poklic, da je revizija takih preparacij težavna, ker je možno — da se zadosti obliki — izdelati jih za tedne naprej, a ravno tako jih tudi nadomestiti za zamujene tedne in mesce, a da tako početje nasprotuje vzgoji odkritih značajev itd. Vestni učitelj izdeloval bo, kakor do sedaj, tudi naprej svoje po-
I trebne priprave, a to bodi njega zasebna marljivost, katere svedok pa ostanejo učiteljevi učenci. Iz prostega nagiba, za ideal ter pri mirnem in prijaznem razmerju z višjimi, doseči se more marsikaj!
Poročilo g. Exela o podrobnem učnem načrtu za spisje se je vzelo na znanje. Obsegalo je metodično razvrščeno tvarino iz spisja za 3., 4. in 5. šol. leto, katero nam nujajo naša berila. Važnost spis-nega pouka v življenju, kakor tudi njega obravnava zahtevata, da ima učitelj spisno tvarino za vso leto naprej pripravljeno in izdelano. Take vaje naj bi bile v rokah slehernega učitelja. Društvo je sklenilo sestaviti po načelih omenjenega poročila podrobni učni načrt za spisje za vse kategorije naših šol. Določil se je na to odbor, ki se bo bavil s hvaležno nalogo ter poročal o nji uspehih pri prihodnjem zborovanju.
Ko se je še rešila peticija štajerskih učiteljev na deželni zbor, toplo priporočala »Knjižica za mladino" ter določilo jednomerno izkazanje šolskih zamud, se zaključi živahno zborovanje ob I. uri popoludne.
Pripomniti nain je, da se je vkljub slabemu vremenu udeležilo zborovanja 15 članov; zastopani so bili mej drugim najoddaljeni kraji: Podgorje, Zabukovje, Sv. Anton, kar velja, da se javno priznava. Da, celo gostov smo šteli v svojej sredini: gdč. učiteljico Gašperin in g. tovariša Potrebina, oba iz Kostanjevice.
Živel tak vzajemni duh!
Iz ljutomerskih goric. Po minulih počitnicah zbralo se je v četrtek 5. novembra meseca 18 čla-i nov ljutomerskega učiteljskega društva k rednemu zborovanju, katero je predsednik nadučitelj Robič otvoril s prijaznim pozdravom vseh in tudi na novo pristopivših članov (gdč. Iluber v Ljutomeru in g. Prelog pri Mali Nedelji). Predsednik je izrazil tudi sožalje društva prisotnemu g. učitelju Zacherlu, kateremu je zadnje dni meseca oktobra pobrala nemila smrt blagega očeta.
I.	Zapisnik zborovanja z dne 3. septembra meseca se prečita in odobri.
II.	Predsednik prečita peticijo štajerskega učiteljstva na vis. dež. zbor v zadevi zboljšanja naših gmotnih, uradnih in pravnih razmer; peticijo podpišejo takoj vsi člani ter se izreče dotičnemu izvr-ševalnemu odboru, osobito njega načelniku, g. učitelju Horvateku, zahvala za izredno trudoljubivo poslovanje.
Z ozirom na to, da štajerska učiteljska zveza (Lehrerbund) glede pospeševanja nas in naš stan zadevajočih koristi imenom štajerskega učiteljstva nič storiti ne more, ker niso vsa štajerska učiteljska društva člani te zveze in uvaževaje, da le občno združenje vseh štajerskih učiteljev in učiteljic v skupno celoto zamore podkrepiti teženje učiteljstva po zboljšanju našega gmotnega stanja, sklene se, da
ljutomersko učiteljsko društvo vnovič pristopi kot član štajerske učiteljske zveze, vendar z pridržkom, da ostane nje član le tako dolgo, dokler se bode zveza izogibala žaljenja slovenskega učiteljstva in pospeševala le šolski in učiteljski interes.
III.	Ker ni bilo na dnevnem redu nobenega podavanja, čital je gospod predsednik Drescher-jevo najnovejšo razpravo : „Kako naj šola razširja dobra vzgojevalna načela med ljudstvom ?" Ta našemu času primerna razprava za vzgojo uradno in lite-rarično neumorno delujočega in velezaslužnega gospoda ravnatelja Drescher-ja v Gradcu je res zanimiva ter tudi zadovoljila vse zborovalee.
IV.	Ker se po nekem odloku vis. dež. sveta
Iz Vurlierga. (Vabilo) k zborovanju »Učiteljskega društva za ptujski okraj", katero bodo dne 3. decembra meseca t. 1. v Ptuju. Začetek ob 10. uri. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje o „vzgoji pritlikovcev" (gospod profesor M. ( ilenšek). 4. Slučajnosti in nasveti. Ker nam je dne 2. novembra slabo vreme zborovanje preprečilo ter glede na zanimivo predavanje pričakuje se prav obilna udeležba.	O d b o r.
Sv. Trojica v Slov. gor. (Vabilo.) Št. Le-nartsko učiteljsko društvo zboruje dne (!. decembra meseca t. 1. ob 11. uri dopoludno pri Sv. Trojici v Slov. gor. Vspored: 1. Dopisi. 2. Zapisnik. 3. „1*0-
smejo rabiti Sclnventuer-jevi zvezki samo na šolali govarjanje učnih slik, izdelanih po formalnih stop-
brežiškega okrajnega glavarstva, sklene se prositi vis. dež. šolski svet, da so ti zvezki uvedejo tudi v šolah ljutomerskega okraja. - Konečno se določi glavni zbor na 3. dan meseea decembra.
njali" (poročevalci gg. Črnko, Krajnc iu Bregant). 4. Nasveti. K obilni vdeležbi se vabijo udje in tudi sosedni sodrugi.	Odbor.
Ljutomer. (Vabilo). Učiteljsko društvo ima v četrtek dne 3. decembra meseca oh 10. uri v Franc Jožefovi šoli svoj glavni zbor. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila. 4. Volitev novega odbora za leto 1897. 5. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi	predsedni k.
Iz Sežane. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj zborovalo hode dne 3. decembra meseca 1890. 1. ob 10. uri predpoludne v šolskem poslopju na Devinščini pri Proseku s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Prečitanje in overovljenje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Prostoročno risanje s praktičnim poskusom. 4. Bazgovor o našem gmotnem stanju. 5. Nasveti. Iv obilni udeležbi vabi najuljudneje
o d b o r.
-
Dopisi in druge vesti.
Maribor. K izpitu učne usposobljenosti se je pri mariborski izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole oglasilo v jesenskem roku 2S kandidatov oziroma kandidatinj, in sicer za ljudske šole 21 kandidatov in 3 kandidatinje, za meščanske šole 1 kandidat, za angleški jezik 1 kandidatinja in za francoski jezik 2 kandidatinji.
Od ljudskošolskih kandidatov je jeden pred ustnim izpitom odstopil, jeden pa je propal. Vsi drugi pa so izpite dostali, in sicer g. Josip Schnio-ranzer, učitelj v celjski okolici za meščansko šolo III. skup. Za ljudske šole pa gospice Lujza Ortwcin, Julija Prapertnig in Marija Selišek ter gg. Anton Brumen, Kngelbert, llinterholzer (z odliko), llugo Irgolič, Hinko Ivarničnik, Friderik Klauschcr, Silv. Košutnik, Janez Koropec, Rudolf Kotzmuth, Janez Ivvac, Jožef Lovrec, Kari Mez, Jožef Purkart, Gott-fried Rossmann, F,mil Riipprich, Lovro Serajnik, Ignacij Skerbinšek, Anton Šumljak, Raj k o Vrečer in Jožef Widmoser.
Iz angleščine gospica Olga Nadeniczek, iz francoščine pa gospici liožena Sernec (z odliko z nemškim in slovenskim učnim jezikom) in Lujza Petritsch.
Kandidati oziroma kandidatinje so dobili ta-le pismena vprašanja.
A) za ljudske šole.
1.	Iz p edagogike. 1. Die Privatlcctiire als Krziehungsmittel. Wie ist dieselbe zu pflegen ? 2. Es sind nacli Thunlichkeit einige Jugendschriften an-zugeben und ilire erziehliche Venvertung anzudeuten.
II.	Iz slovenščine. Suhoparnost in dolgočasnost je jedna največjih napak učiteljevih.
III.	Iz računanja. 1. Kine Hausfrau ver-kauft tiiglich im Durchschnitte 3 l Milch a 8 li; \venn sie davon die Ausgaben fiir Zucker und Katfee bestreitet. und monatlich 3 '/., % Zucker zu 78 h per hj und I */4 kg Katfee a 3 K 4 1 h verbraucht, vvie viel eriibrigt sie jiihrlich (305 Tage) von dem Milcherlos?
Diese Aufgabe ist methodiseh zu behandeln und z\var von den Slovenen slovenisch.
2.	An einer fiir 100 K por q eingekauften Ware vverden beim Verkaufe 12 "/0 gevvonnen; wie viel °/o \verden hci demselben Verkaufspreise gevvonnen, wenn der r/ fiir 170 K eingekauft wird V
3.	Fin in Form eines Kegelstumpfes angefer-tigtes 0'309 m hohes GefaB soli unten 0.72 m und oben 0'84 m Umfang haben; wie viel Liter fasst es? — Die Losung ist dem Fassungsvermogen der Volksschiiler entsprechend auszufiihren.
IV.	Iz r c a J i j.
a)	Geografija. \Vie wird beim geographi-selien Unterrichte die Selbstthfttigkeit der Schiiler gefordert? (Ist an Beis])ielen zu erlautcrn.)
b)	Zgodovina. Welclie Lehrmittel gebraucht man beim geschichtlichen Unterrichte und \vie \verden dieselben beim Unterrichte venvendet? (An liei-spielen zu erliiutern.)
cj Naravoslovje. Ebene Spiegel. Die me-thodische Beliandlung derselben ist zu skizzieren.
BJ Za meščanske šole.
1.	Iz pedagogike. Das Interesse. Begrilf und padagogische Bedeutung desselhen. Pflege des Interesses.
II.	Iz slovenščine. O analitičnem in sintetičnem pouku s posebnim ozirom na matematični pouk v meščanski šoli.
III.	Iz matematike.
1' / 3<~"	---------
z:<	y—4
2. 2.«. 3X 1 . ix 2 = 5
3. Zwei Rohren liefern zusammen in 20 Minuten 540 J "\Vasser; die erste Ilolire braucht, 11111 allein diese Quantitat \Vasser zu liefern, 9 Minuten mehr als die zweite. Wie viel Liter \Vasser liefert jede in 1 Minute?
i ft 4. Welchen Cubikinhalt bat ein Kegel, vvenn die in eine Ebene ausgebreitete Mantelflache einen Kreissector bildet, dessen Centriwinkel 90" misst und dessen Halbmesser Ji — 32 867 cm lang ist?
5. Der Mantel eines Kegels, dessen Holie h ist, soli durch zwei zur Grundfliiche parallele Ehenen in drei gleiche Theile getheilt \verden. In welcher Ent-fernung von der Spitze sind diese Ebenen zu legen ?
V.	Iz Geometrije. 1. Das Grundstiick eines Schulgartens Lat init einem Naclibarfelde die ge-radlinig gebrochene Grenze ABCD gemein; beide Grundstucke befinden sicli z\visclien zwei parallelen AVegen (np\\BC\\qrJ. Da die Giite des Bodens gleicbmassig dieselbe ist, so kommt man iiberein, anstatt der gebrochenen Grenze eine einzige gerade Linie festzustellen, die senkreclit zur Strassen-riclitung geht. Wie muss dieselbe gelien, damit beide Grundstucke nach wie vor dieselbe Fl&che besitzcii? (Slike k tej nalogi iz tehničnih ozirov ne moremo podati. — Uredništvo.)
2.	Zwisclieu einem Kreise von 4 cm Ilalbinesser und einer an diesem in der Entfernung von 4 cm (vom Kreisumfange) voriibergehenden Geraden bewegt sicli ein Kreis, der scine Grosse veriindert; dieser Kreis berillirt aber stets die gegebenen 2 festen Linien. Was fiir eine Linie beschreibt der Mittel-punkt des be\veglichen Kreises? Welches sind deren Hauptbestimmungsstiicke ?
3.	Die Diagonale eines Wiirfels ist 10 cm lang; man soli die vollstiindige Rechhvinkelprojectiou des |
Wiirfels auf eine Zeichenfliiclie zeichnen, wenn der zu erhaltende Umriss ein regelmassiger vverden soli: eine \Yiirfelflache liegt in der Zeichenflache; die ubrigen Eck-Coten sind in cm anzugeben. Wenn man zum Umriss die AViirfeldiagonalen in der Zeicli-nung als zusammengehorige Projectionen von Ivanten eines Korpers recbnet, \velcher Korper ist dies ?
C. Za tuj e j ez i ke.
1.	Iz pedagogike: Erziehung zur Wahr-heitsliebe: a) im vorschulpflichtigen, b) im scliul-pflichtigen Alter.
Iz angleščine: 1. Ueliersetzung aus dem Deutschen ins Englische. Es ist die beiliegende Erziihlung „G race D a r 1 i 11 g" (Grace Darling \var die Tochter — — — — — — — — — — sie starb 4 Jahre spiiter, im October 1842) ins Englische zu iibersetzen.
2.	Es ist der Inhalt des Literaturwerkes A. Christmas ('arol von Ch. Dickens im Umfange von beiliiutig zwei Seiten in der Form eines freien Aufsatzes in englischer Sprache anzugeben.
3.	Es ist John Milton's Lebensgeschichte in englicher Sprache darzustellen.
II. Iz francoščine: 1. Es ist der beiliegende „Brief der Frau von Sevigne an Frau von Grigman ilire Tochter" ins Franzosiche zu iibersetzen.
Moutelimar den 5. October 1673.
Liebe Tochter!
lleute ist ein schreckliclier Tag, liebes Kind; ich gestehe dir, dass ich es nicht mehr aushalten kanil. Ich babe dicli in einem Zustande verlassen, der inich befiirchten liisst, dass du nicht gesund liist. Ich denke an alle Schritte, welche du machst und an alle, die ich mache; und icli fiirchte wohl, dass, wenn wir auf die Art weiter gehen, wir uns nie begegnen konnen. Mein Ilerz ist in Rulie, wenn es bei dir ist: dass ist sein natiirlicher Zustand, und der einzige, welclier ihm getallen kann. Fern von dir fiirchte ich immer, dass dir irgend ein Ungliick geschelien wird. Mein llerz babe ich erfiillt von dir: ich kann nicht daran denken, ohtie zu weinen, und ich denke immer daran, so dass ich selir fiirchte, dass der Zustand, in dem ich bin, et\vas ist, was man nicht liinger aushalten kann : da er das ausserste ist, so glaube ich nicht, dass er in dieser Heftigkeit dauert. Ich suclie dicli be-stilndig, und ich fiirchte, dass mir alles fehlen vvird, weil du mir felilst. Die angenehme Zeit, \velche zugebracht worden ist, macht die jetzige scbmerzhaft, bis ich ein vvenig daran gewohnt sein werde; aber ich fiirchte nicht, dass sie mich tinden wird, gltihend zu \viinschen, dich zu umarmen. Ich darf niclits Besseres von der Zukunft als von der Gegenwart hotfen; ich \veiss, was deine Alnvesen-lieit mich bat leideu lassen, ich werde noch mehr zu beklagen sein, weil ich mir unkluger AVeise
einc notkwendige Gewolinheit daraus gemaclit babe, dich zu seben. Es scheint mir, dass ich dich nicbt genug beirn Abschiede umarmt babe. Ich fiirchte, dass ich dir nicht genug gesagt babe, wie selir ich mit deiner Zartlichkeit zufrieden bin; ich z\veifle, dass ich dir deinem Gatten genug empfoblen babe; icli fiirchte, dass ich ihm nicht genug fiir alle seine Aufmerksamkeiten und fiir die Freundschaft, \velche er fiir mich bat, gedankt babe. Furchtest du nicht, dass dieses Vergessen ihm schmerzlich gewesen ist? Ich liofte rJ'rost nur aus deinen Briefen, welche mich noch tief seufzen lassen werden.
Lebe wohl, liebes Kind; baldage mich, dass ich dich verlassen babe.
2.	Es ist der Inba.lt der Tragodie: „Le Cid" von P. Corneille im Umfange von beiliiufig 2 Seiten in der Form eines freien Aufsatzes anzugeben in franzosisclier Sprache.
3.	Es ist die Lebensgeschichte des „Pierre Corneille" in franzosisclier Sprache darzustellen.
III. UebersetzungindasSlovenische: Fenelon: Les aventures de Telemaque fils d' Ulvsse.
Livre (piinzieme; Cependant Telemai|ue.......
etaient in curables.
Dolenji Logatec. (Konec.) Pozdravi, ki so došli o priliki odkritja Ribnikar-jevega spomenika dotič-nemu odboru in Ribnikar-jevim častilcem, in katere smo morali zadnjič radi tesnega prostora odložiti, glase se tako-le:
„Duh dičnog pokojnika bio uzorom bratske sloge, požrtvovalnosti samo prije gora hrvatsko slo-venskomu učiteljstvu. Na njegovem grobu kličemo slava.	Društvo kotara Volosko."
Sežana: Zadržan pristosovati. Slava Ribni-kar-ju ! Vojtehovo mirno, vstrajno, rodoljubno delovanje bodri, navdušuj nas. Slava slavilcem!
Kante.
Krško: Slava rajnemu uzornemu tovarišu! Pozdrav častilcem! Pedagogijsko društvo.
Maribor: Presrčni pozdrav zbranim tovarišem in prijateljem rajnega Ribnikar-ja; umrlemu pa trajni spomin.
Učit. društvo mariborske okolice.
Ljubljana: Poslovno zadržan, da se ne morem udeležiti slavnosti, kličem: Slava spominu Ribnikar-jevemu, slava njegovim častilcem.
E. Gangl.
Pozdravljeni iskreno mi bodite — Vi vsi, ki Vojtehov spomin slavite! — Bil naš voditelj je, vrl Slave sin, — Na veke naj živi njegov spomin !
Trebelno.	Janko Leban.
Učit. društvo za celjski in laški okraj: Ker se je pri nas že povsod zopet šola pričela, ne bo se, žal, menda nihče mogel udeležiti Vašega blagega početja. — Bodite pa, dragi tovariši,
uverjeni, da tugujemo tudi mi vsi ob gomili veliko prerano umrlega, dičnega Vojteh Ribnikar-ja!
Slava njegovemu spominu!
Živeli njegovi častilci!
Vojni k, dne 21. oktobra 1896.
Tone Brezovnik.
Slavili odbor Ribnikar-jeve slavnosti
v Logatcu!
Po nujnih uradnih upravkih,- nekaj pa tudi po svoji bolelinosti, zadržan osebno se udeležiti Ribnikar-jeve slavnosti, sem vendar v duhu med zbranimi slavljenci dragega mi tovariša - prijatelja in bivšega dičnega, pa prezgodaj preminolega predsednika „Zaveze".
Ribnikar-jev spomin je neizbrisljivo vtisnjen v mojo dušo in upam, trajen tudi pri vsem zavednem slov. učiteljstvu. Navdaja me vroča želja, da bi mi lostljivi Bog podaril našemu stanu prav mnogo tako kremenitih in blagih značajev, kakor je bil dragi rajnki, kateremu odkrivajo danes od vseh strani došli tovariši in hvaležni narod skromen spominek. Naš ugled bode potem rastel vedno bolj in bolj vkljub nakanam naših nasprotnikov in naše truda-polno delovanje bode vsled tega tudi obrodilo mnogo blagonosnega sadu v prid našemu milemu narodu in v čast našemu stanu. V to pomozi Bog! Trikrat „Slava" Ribnikar-jevemu spominu! Sla.va "pa tudi čast. slavnostnemu odboru in zbranim Ribnikar-jevim častilcem ! Slava!
V Mariboru, dne 22. okt. meseca 1896. 1.
M. Nerat, urednik „Popotnik-ev".
Pozor! Ali bi ne kazalo protestirati učiteljstvu proti nasilstvu liekojih okr. šolskih svetov, ki učiteljska mesta do gotovega termina razpisujejo, potem pa pred potečenim rokom sklicujejo seje, v katerih se sklepajo predlogi v nameščenje dotičnega izpraznjenega učnega mesta do više šolske oblasti brez ozira na prošnjike, katerih prošnje so tudi še o pravem času došle. Kdo bode tem prošnjikom povrnil potrošen denar za koleke?!
Več učiteljev.
(Odlikovanje.) Presvitli cesar podelil je ravnatelju I. deške mestne šole in c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku, g. Andreju Zumer-ju, zlati zaslužni križec s krono. Čestitamo!
(Nekaj o našej volilni pravici.) Pro-vizorični podučitelj, ki šc ni star 24 let je pri občinski volitvi v nelcej občini na Spodnjem Štajerskem volil za neko udovo —• posestnico s pooblastilom. Nasprotni volilci, ki so propali, vložili so protest proti volitvi in med drugimi tudi to točko omenili, na kar pa jim je namestnija dala sledeči pouk: „Belangend die Eiiiwendung in Betreff der Bevoll-machtigung des N. N. zur Ausiibung des \Vahl-reehtes fiir X. Y., so muss dieselbe als unbegriin-
det zuruckgeviesen werden, weil der Genannte als Unterlehrer, wenngleicli in provisoriseher Eigenschaft auf einer definitiv systemisierten Stelle angestellt ist und demselben daber, als nach § 1 lit. / der Ge meindevvahlordnung wahlberechtigt, die Qualiiication zur Ausiibung des Walilrechtes als Vollmachttriiger \vegen nocli nicbt erreichten 24. Lebensjabres niclit abgesprocben werden kanu."
(U s p o s o b 1 j e n o s t n i izpiti v L j u bi j a n i.) Pred izpraševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani so prestali usposoblje-nostni izpit za II. skupino meščanske šole gospod Henrik Adam (z odliko) in gospodičina Gabrijela Cidrick; za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom gospodje Anton Aparnik, Anton Božič, Al. Gorjup, Miha Kosec, Ivan Kren, Fran Potokar, Jakob Slapar, Julij Slapšak, Anton Smrdelj, Andrej Zmavc in gospodičine Pavla Kren, Angela Milčinski in Evgenija Pehani; z nemškim učnim jezikom pa gospodje Otmar Ilerbst, Matija Petsehe, Josip Samide, šolska sestra Marija Pavla Alberti in gospodičina Semirami Schmalz. Gospod učitelj Šile je prebil dopolnilni izpit za katoliški verouk.
(Požarne hrambe in učitelji.) Na interpelacijo dr. Bareuter-ja je uaučni minister baron Gautsch te dni odgovoril, da pač želi, naj bi bili učitelji člani ■ gasilnih društev, da pa ne kaže, da bi bili načelniki takih društev.
(VII. iz kaze k. Za V. Ribnik a r-jev nagroben s p o m i n e k) je darovalo: slavno »slovenje-bistriško učiteljsko društvo" gld. 3'05 Srčna hvala! Do sedaj je nabranih gld. 183'40
Dolenji Logatec, 20. novembra meseca 1890. 1.
I v a n Šega.
Književno naznanilo.
Vsem onim gospodom, ki me vprašujejo zastran moje zbirke »Narodnih legend za slovensko mladino", tem potom uljudno naznanjam, da mi je prva izdaja te mladinske knjižice že pred letom dnij v vseh zvezkih popolnoma pošla. Zato pa sem podpisanec priredil drugo, popravljeno in zda t no pomnoženo iz-d a j o, katera zagleda morebiti še letošnjo zimo pri svojem založniku J. Giontini-ju v Ljubljani in sicer i 1 u s t r o v a n a, beli dan. Nova zbirka bode obsegala sto najboljših 1 eg en d, med katerimi je le kakih 40 povzetih iz prve izdaje, ostale pa so nabrane na novo, deloma iz raznih slovenskih listov in knjig, deloma pa iz naroda samega, in še torej do sedaj niso bile nikjer natisnjene. Kdor si želi omisliti navedeno zbirko, obrne se naj svoje-časno do nje založnika, g. Giontini-ja, kojemu sem dotični rokopis že izročil.
V Središču, meseca novembra 1896. 1.
Anton Kosi.
»Slovenski List" je naslov novemu tedniku, katerega prva številka nam jc pred kratkim došla. List se imenuje »neodvisno slovensko krščansko-socijalno glasilo". Izdajatelj je g. dr. V. Gregorič, urednik g. Anton Trstenjak.
»Slovanska knjižnica". Snopiča 55. in 56. obsegata znano krasno povest Puškinovo »Kapitanova hči", poslovenil Semen Semenovič. Prelagatelj je dodal kratek životopis Puškina, v kateri je upletel prevod slavne Lermontov-ljeve pesmi »Na smrt Puškina". Lična knjižica, obsezajoča 178 strani, stane samo 36 kr.
»Kateheze". Spisal Jožef Kragelj, dekan v Tolminu. 1. zvezek. Z dovolitvijo prečastitega knezo-nadškotijskega ordinariata goriškega. V Gorici 1896. Založil pisatelj; natisnila tiskarna sv. Hilarija (Hilarijanska). — Gena ? — Kolikor je nam znano, je to 1. delo te vrste v Slovencih, zato bode časti-tim gospodom katehetom gotovo dobro došlo.
»Knjižnice za mladino" izide 30. t. m. dvoj-nati (22. in 23.) snopič. Prinese pesmice in povesti pod naslovom: »V domačem krogu". Zbirka pesmij in povesti za mladino. Izvirno spisal ali na podlagi hrvaških, italijanskih in nemških izvirnikov priredil Janko Leban, nadučitelj v Trebelncm pri Mokronogu. — P. n. čitatelje naše opozarjamo na te knjižnice se tičoči poziv na prvem mestu današnjega lista.
»Popotnikov koledar" za slovenske učitelje izide za praznike v založbi »Goriške Tiskarne" (A. Gabršček) v Gorici. Poleg navadne koledarske vsebine bo — kakor v prejšnjih letnikih — obsegal točen imenik vsega ljudskega šolstva po Slovenskem. — Cena lično v platno vezan gld. 140, z zlato obrezo gld. 1'50, v usnje vezan gld. 1'70, z zlato obrezo gld. 1'80. — Naroča se pri založniku v Gorici, kateremu bi bilo zelo vstreženo, ako se oglase naročniki že naprej z nakaznico. Zlasti oni častiti naročniki, kateri žele v usnje vezan komad, bodo služili lastnemu interesu, ako se z naročbo požurijo.
Razpis častnih nagrad.
Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor »Slovenske Matice" iznova po določilih „Jurčič-Tom-šič-eve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna
povest, razpisujeta se zajcdno tudi dve častni nagradi po 10 0 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi.
Spisi, ki so poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prej m o vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati odboru »Slov. Matice"
(lo 1. oktobra 1897. leta.
Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljubljani dne 15. novembra 1896.
Fr. Leveč, predsednik.	E. Lah, tajnik.
Zahvala.
Vsem gospodom učiteljem, kateri so oskrbeli spomenik rajnemu mojemu soprogu, g. Jakobu Vodlaku, in tistim, ki so se slavnosti odkritja tega spomenika udeležili, izrekam na tem mestu najsrčnejšo zahvalo.
Na S1 a d k i g o r i, dne 12. nov. meseca 1896. 1.
Marija Vodlak, učiteljeva udova.
Razpis natečaja.
Najavili jednorazredni ljudski šoli 111. plačilnega razreda z utrakvističnim učnim jezikom v Kapeli, umestiti jc definitivno učiteljsko mesto.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje, s spričevalom zrelosti in učne usposobljenosti opremljene prošnje potom predstojnega okr. šolskega sveta do 20. decembra meseca 1896. I. pri krajnem šolskem svetu v Kapeli.
Okr. šol. svet v Brežicah, dno 16. nov. mes. 1896. I.
Predsednik: Tax s. r.
Razglas.
(Učiteljska in podučiteljska mesta.)
V ptujskem politiškem okraju je popolniti ta-le učna mesta detinitivno, event. tudi provizorično: V ptujskem šolske m o k- raj u.
•* 1. Učiteljsko mesto na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Vidu poleg Ptuja, 111. plač. razred in prosto stanovanje.
2. Podučiteljska mesta pri Sv. Janžu na Dravskem polju, v Selah, Stopercah in Cirkovcah, III. plač. razred in proste izbe.
V o r m o ž k e m šolske m o k r a j u.
1.	Podučiteljsko mesto na II umu, pošta Ormož, III. plač. razred, prosto stanovanje s potrebnim pohištvom in tri m" drv za kurjavo.
2.	Podučiteljsko mesto pri Sv. Lenartu b 1 i z o Velike nedelje, III. plač. razred in prosta izba.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti s spričevalom zrelosti in učne usposobljenosti, pri še nena-meščenih tudi z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) potoni predstojnega okr. šolskega sveta do 25. decembra meseca 1896. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
V Ptuju, dne 14. novembra meseca 1896. 1. 1—1-	Predsednik: Scherer s. r.
P^DTTa CHHIIJ^	ITH^ Ciff^ PTT^ PTT^ PfT^ Gn^ tnr^ gu^^i^ Pir^PTi^ DTr^^rPljrr^lj^	[?TrQDrtrt3 trfTriE?i7T] CrTr^ DTri] PTrn Cn^ fH]
k jfib j	Higijenične	|
1 iir^ m S	c. i 11 kr. pri v. šolske klopi |
i	dovoljenje za njih ponarejanje
|jjj	j]p jpj^ priporoča po prav nizki ceni tudi na obroke in pošlje jjj
|	v Kamilici pri Mariboru n.D.	nadučitelj."	|
Leto se bliža koneu in mnogi naročniki sc za tekoče teto še niso odzvali z naročnino. Nujno jih torej prosimo, da blagovolijo to storiti gotovo prihodnji — zadnji, mesec.	Upravništvo.
Vsebina. I. Slovenskemu učiteljstvu! — II. Stilistična razvojna teorija Sehiessl-ova. (L. Cernej.) (I.) — III. VIII. skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev". (Dodatek.) — IV. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (XXI.) — V. Društveni vestnik. — VI. Dopisi in druge vesti. — VII. Natečaji in inserat.
Lastnik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v .Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)