IZVEDENCIIN KRAJANIZ DIALOGOM DO SKUPNIH REŠITEV
Prostor pod soncem si snujemo sami
Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da Je prostor-aka sltuaclja v Centru tako občutljlva problematlka, da Je ne moremo urejatl a atrokovno nedodelanlml In admlnlstratlvnlml odločitvaml, zlaatl pa ne brez tvor-nega sodelovanja prlzadetlh občanov.
To spoznanje se vedno bolj utr-juje tudi med krajani, kar nam potrjujeta dobri udeležbi na zad-njih dveh sekcijah s to tematiko v KS Josip Prašnikar in KS Kolo-dvor. Na njih je predstavil svoje delo odbor za prenovo Petkov-škovega nabrežja, ki ga vodi prof. Marjan Ocvirk.
Odkrito in strpno je stekla bese-da o nekaterih, v preteklem ob-dobju zelo spomih lokacijah, kot je recimo gradnja objekta na loka-ciji L-3 (Tekstil). Odbor je krajane seznanil z novim predlogom načr-tovalcev. Stavba ima manj stano-vanj, je nižja, ne vključuje garaž-nih prostorov, predvsem pa so njeno gradnjo povezali s prenovo starejših stavb ob Trubarjevi uli-ci. S tem se bo izenačil stanovanj-ski standard občanov v neposre-dni soseščini.
Mnogo hude krvi je y poprejš-njih razpravah povzročila proble-matika gostk^kih lokalov na tem območju. lOTjani že dalj časa opozaijajo, da je preveč gostin-skih lokalov, kjer gostu ponujajo le pijačo. Upravni organi pa se kljub temu srečujejo z npvimi in novimi zahtevami po poslovnih prostorih v te namene. Odbor za prenovo Petkovškovega nabrežja sfe je zato odločil, da pregleda go-stinsko ponudbo slehernega loka-la na tem območju in jo uskladi z vsebino uporabnih dovoljenj za njihovo poslovanje. Ob vsaki otvoritvi novega gostinskega lo-kala pa moramo opredeliti in ka-sneje zanj tudi uveljaviti želeno vsebinsko podobo. Restavracija v stavbi Ajdovega zrna bo tako sp>e-cializirana s ponudbo tipičnih je-di slovenske narodne kuhinje, bo brez točilne mize, investitorji pa so se zavezali, da bodo gostom nudili tudi primerne oblike kul-turnega programa.
Sekcija v KS Josip Prašnikar se je opredelila tudi do gradnje no-vega mostu čez Ljubljanico. Gradnja je nujna zato, ker bo most nosil nekatere komunalne vode, vendar pa hkrati predstav-lja tudi možnost za razširitev tržnih površin na Petkovškovo nabrežje. Krajani načelno niso več proti temu posegu, vendar pa hkrati odločno zahtevajo, da na Petkovškovem nabrežju, ki je tu-di stanovanjski predel, pride le čistejši del ponudbe na tržnici.
Odboru za prenovo Petkovško-vega nabrežja je v obeh krajevnih skiipnostih uspelo prebiti že kar klasično nezaupanje krajanov do slehernega posega v prostor. Uve
ljavil je spoznanje, da ni dovolj biti kar vnaprej proti, pač pa se je potrebno aktivno vključiti v vsa načrtovalska snovanja, predvsem pa pri krajanih vzgajati aktiven odnos do vseh problemov napo-srednega bivalnega okolja.
Odbor predstavlja s svojim de-lom pomembno novost v postop-kih pri urejanju prostorske pro-blematike. V načrtovalska snova-
nja vključuje neposredno priza-dete krajane in s tem poskuša premostiti doslej pogosto obču-ten prepad med njihoviini intere-si ter intaresi investitoijev in od-ločitvami upravnih organov. Po drugi strani pa vključuje v proce-se prostorskega planiranja stro-kovnjake in javne delavce iz ra-zličnih drugih področij, kar omo-goča kompleksnejše, strokovno vsestransko pretehtane in tudi družbeno odgovorne odločitve o prihodnji podobi centralnega mestnega prostora. Odbor zato zasliiži naše priznanje, še bolj kot to pa podporo pri svojem nadaJj-njemdelu.                        A. Babič