kamniški obćan Gl ASILO SOCIAUSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • STEVILKA 2 MAREC 19<>2 CENA 20 DIN Iz III. plenuma Občinskega komiteja LMS Kamnik V čctrtck, 15. marca, je sklical ObK LMS Kamnik III. razširjeni plenum, katerega so se udeležili poleg predsednikov in sekretarjev mladinskih aktivov tuđi pređstavniki političnih in družbenih orga- nizacij obćine Kamnik. sklad za finansiranje strokovnih šol raznih strok v Mekinjah. S povišanim dopnlnilnim prora- čunskim prispevkom od osobnih dohođkov borno zbrali okoli 20 mi- lijonov dinarjev, ki bodo izključ- no namenjeni za potrebe šolstva. (Jrc torej zato. da bodo proizva- jalci pravilno razumeli odvajanje tistih 231 dinarjev, ki jih bodo morali prispevati na vsakih 10.000 dinarjev čistega prejemka. Na seji zbora proizvajalcev so govorili tuđi o tem, ali naj ne bi dodatni prispevek predstavljal le nekakšno sankcijo proti visokim osebnim đohodkom. Vcndar to v bistvu ni njegov namen. Gre za zbiranje sredstev za kritje skup- nih potrrb. K temu pa naj bi dal svoj prispevek sleherni proizva- jalcc v komuni. Zato bi bilo prav s tega mesta nasloviti na tiste člane zboro pro- izvajalcev, ki so bili proti uvedbi tega prispevka. vprašanjr: Zakaj niste dali namesto enostavnega odklonilncga stališča prcdloga, kako drugače zbrati ta sredstva. Vendar o drugih možnostih na se- ji nišo govorili. Morda se včasih res že vsc premalo zavedamo, da smo proizvajalci in potrošniki hkrati, da smo občani cne komu- ne in da moramo pereca vpraša- nja reševati skupno. F. S. Na plenumu so raspravljali o delu mladine po VII. kongresu. Iz razprave je razvidno, da je imela kamniška mladina velik do- le/ pri uvajanju nove decentrali- zacije delavskcga samoupravlja- nja. Vodstva aktivov v podjetjih so seznanjala in pripravljala mla- dino s predavanji o đclitvi dohod- ka, sistemu dola ekonomskih enot in drugem. Slabši pa je bil odziv pri volitvah v Svete ekonomskih enot, kar pa ni bila krivda mla- dine same, pač pa vseh političnih organizacij v podjetjih, ki so na- stopale premalo povezano. Vzrok temu je tuđi, da je ponekod mla- dina še vse premalo afirmirana med delavci. Mladina se vsestransko udej- stvujc tuđi na kulturnem in šport- nem področju. Zlasti vidni so uspehi v podjetju Stol in Titan. IJruga točka clnevnega reda so bile kadrovske spremembe. Ker je odšel dosedanji predsednik tova- riš Drmal Andrej na šolanje, je njegovo funkcijo prevzol tov. L/av- rič Pctcr. Poleg tega po so iz ko- miteja izključili tuđi nedelavne člane, na njihova mesta pa izvo- 1 ili nove. Plenum je sklentl, da mora posvetiti več pozornosti ko- misijam, ki delujcjo pri komileju, zlasti komisiji za družbeno uprav- ljanje in kmeeki komisiji. Na zaključku plenuma so se mladinci pogovorili o Teđnu mla- dosti, za katerega so priprave že v polnem teku. Koledar priredi- tev je izdelan in že v razpravi. Tcdc.n mladosti bo kamniška mla- dina proslavljala od konca aprila pa tja do srede junija. Naloge, ki jih je plenum naka- zal, so velike, želja nas vseh je. da se uresničijo in našo mladino na vseh področjih afirmirajo. Razširjeni gradbeni odbor za novo solo v Tunjicah pri ogledu načrtov Nova šola v Tunjicah Gradnja osnovne sole ;ic h: dol- goletna želja in zahteva prebival- cev v Tunjicah. Ze v letu 1961 je bilo v občinskem družbenem pla- nu predviđenih 10,000.000 din sred- stev za gradnjo osnovne sole. Do realizacije pa ni prišlo zaradi te- ga, ker nišo bili nacrti pravočasno gotovi. Nacrte so pripravili v letu 19(11 jn zaradi tega so bili prebi- valci, š#"posebno pa gradbeni od- bor za solo, veseli, ko so imeli v letošnjem letu priliko razgrniti in predlagati nacrt osnovne sole. Na tem razširjenem sestanku s prebi- valci v Tunjicah so se pogovorili ter dali tuđi nekatere pripombe na nacrt, ki jih bo gradbeno pod- jetje skupno & projektantom upo- stevalo. Na tem posvetu, ki so se ga udeležili pređstavniki politič- nih in oblastvenih organov občine, so prebivalci sklenili, da bodo z lastnim delom precej prispevali z zbiranjem lesa. Ves les za gradnjo sole in vezavo ostrešja naj bi pre- bivalci prispevali sami. Na ta na- čin bodo znatno zman.jšali stroške predvidenega proračuna, ki znaša samo za gradbena dela cea 30 mi- lijonov. V soli je predviđen tuđi prostor za družbene organizacije in društva. Iz izkustev, ki jih ima- mo, so v Tunjicah vedno zelo do- bro izkoristili dobljena sredstva Ijudskega odbora, še posebno pa nam je garancija, da bodo pri iz- gradnji osnovne sole še bolj so- delovali in pomagali prebivalci, njihov velik interes za novo solo. Z gradnjo sole naj bi pričeli v mesecu aprilu ter naj bi gradbena dela izvršilo gradbeno podjetje ►•Graditelj« v Knmniku. Računa- mo, da bi bila šola gotova v letu 1963. Tako bo končno rešen dolgo- letni problem gradnje nove sole v Tunjicah. G. Češnjice vendar deb; solo Dolgoletna želja prebivalcev va- ši in zaselkov pod Rakitovcem in Sipkom, kl spađajo deloma v na- šo, deloma pa v domžalsko obči- no: zgraditi primerno šolsko stav- bo. bo vcndarlc izpolnjena. Obe ohčini sta se namroč zodinili na podlagi predlogov svetov za šol- stvo, da bosta prispevali vsaka polovico sredstev, potrebnih za gradnjo. Sola spada sicer v dom- žalsko komuno, obiskuje jo pa pretežna većina otrok iz našega območja. Z delom. gradbenim ma- terialom in lesom pa bodo prispe- vali tuđi prebivalci teh krajev, ki so imeli doslej v skrajno nepri- mernem prostoru najslabšo solo na vsem Kamniškem. Z. V. Zakaj dopolnilni proračunski prispevek? Na zadnji seji zbora proizvajal- cev in na skupni seji oboli zborov so mnogo razpravljali o tem, ali je res nujno povečati dopolnilni proračunski prispevek osebnih do- hodkov od sedanjih 10% na 15%. Res je, da iivajanje, zlasti takih prispevknv, ki vplivajo neposred- no na prejemke zaposlenih obča- nov. nikakor ni hvaležna in eno- stavna naloga. Potrebe po sred- stvih, ki jih mora kriti občinski proračun, pa so iz leta v leto več- je. V letošnjem letu terja samo kritje potreb v šolstvu za preko 90 milijonov ve<" sredstev kot lani. Ne gre tu zgolj za osebne pre- jemke, ki so bili v preteklem letu zelo nizki, gre tuđi za potrebe^ ki jih narekujc gradnja novih šol- skih poslopij, izpopolnitev učil, opreme in podobno. Ražen tega pa imamo letos še dodatne stroške za vzdrževanje srednjih strokovnih šol. V ta namen mora kamniška občina prispevati v mcdobčinski Politično udejstvovanje mladine Prc.d kratkim so se v prostorih kamniške Gimnazije zbrali mla- dinci in mladinke na trodevni po- poldanski seminar. Organizirala ga je šolska komisija pri občin- skem komiteju LMS Kamnik. Po- leg deklet in' fantov iz obeh kam- niških osemletk so se seminarja udeležili še mladinci iz Vajeniške- ga doma (internata), Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in Gimnazije. Prvi dan seminarja smo poslu- šali predavanje o vođenju sestan- kov. Pridobljeno znanje so semi- naristi preskusili tuđi' praktično. V petek sta bila na sporedu dva zanimiva in poučna predavanja o nov^m finansiranju šolstva in o razmerah v prosveti, ki so jih predavatelji zelo jasno osvetlili s konkretnimi primeri. Drugi del pa je obravnaval šolsko reformo. Sle- dilo je predavanje o zgodovini mladinskih delovnih akcij in osa- mi organizaciji le-teh v letošnji sezoni. Zadnji dan se je 23 seminari- stov seznanilo s politično-ideolo- škim delom v aktivih ter z vlogo mladinske organizacije na naših šolah. Večer in z njim zaključek seminarja, je prišel zelo kmalu. Iz kratke ankete, ki so jo izpolnili vsi seminaristi, je razvidno, da si takih koristnih srečanj želijo še več. G. M. 2: < n o s < 2 Kje bo stal kamniški spomenik Revolucije? V želji, da bi se prebivalci občine Kamnik ob 20-letnici vstaje ju- goslovanskih narodov proti okupatorju kar najlepše ođdolžili spo- minu najbolj revolucionarnih časov naše zgodovine in še posebej vefc kot 600 ohčanom, ki so za zmago narodnoosvobodilnc borbe in ljudske revolucije darovali svoja dragocena življenja, je občinski ljudski odbor Kamnik na pobudo političnih organizaci.j dne 25. no- vembra 1960 sklenil postaviti v Kamniku spomenik »Revolucije«. Odbor za postav i tev spomenika je imenoval ObLO, in sicer: Zore Franc, predsednik, Vidervol Fran- ce, Koder Lojze'in Cerkvenik Da- nilo. Ti so s pooblastilom obeh zborov ObLO izvedli interni na- tečaj in pripravili vse potrebno za postavitev spomenika. Predložene osnutke smo razsta- vili v avli ObLO. Izmed pre.jet.ih osnutkov je strokovna žirija oce- nila, upoštevajoč likovno vredms!, vsebino in prilagoditev arhitektu- ri, kot najprimernejši osnutek dc- lo akademskega kiparja Drap.a Tršarja iz Ljubljane. Ker je potrebno za postavitev spomenika predhodno soglasje Ko- misije za postavitev spomenikov NOB pri Glavnem odboru ZB NOV Slovenije, smo ji 27. marca 1961 predložili v odobritev osnutka Draga Tršarja in Stojana Batiča. Komisija je izbrala osnutek Draga Tršarja. Svojo odločitev je obraz- ložila takole: »Osnutek je sodobno zasnovan in poudarja predvsem množičnost in dinamičnost akcije. Posamezne figure ne izstopajo tako vidno, da bi se s tem celotna zamisel spome- nika razbila na več detajlov, kar bi šio na škodo osnovne zamisli dveh kolon v obliki peruti, ki dajeta polet ideji in dejanju. Izbrano mo- sto za postavitev spomenika zah- teva predvsem čelno kompozicijo: osnutek temu popolnoma odgovar- ja. Z Dragom Tršarjem smo skleni- li pogodbo za izdelavo plastike. Plastika, v velikosti 600 X 480 cm, bo odlita v bron. Ulivanje bo op- ravila umetniška livarna ŠEBVla- dimirja iz Zagreba, s katero smo sti in nekateri obćani izrekli po- misleke glede ustreznosti določe- nega prostora. Zaradi tega je ime- noval odbor za postavitev spome- nika številnejšo komisijo, ki je proučila dodatno predloge glede prostora. Na prcdlog te komisije je odbor sklenil predlagati obema z boro ma ObLO Kamnik, da bi spremenili prostor in določili no- vega. Le-ta je na vzpetini obGlas- beni soli. Splošno mnenje je, da je ta prostor dejansko mnogo pri- mernejši. Posebno lepo pa bo ućinkoval na okolje, ko bo to ur- banistićno urejeno. V to ureditev tuđi 7,c. sklenili pogodbo. Po tej pogodbi bo plastika pripravljena za prevzem do 10. aprila 1962. Se nekaj besed o mestu, kjcr bo stal spomenik. Prvotno je bilo določeno, da bo stal spomenik pred Domom SZDL, ki ga gradimo ob Ljubljanski ce- sti. Pred nedavnim pa so urbani- sodi tuđi odstranitev zgradbe, v kateri je Glasbena šola. 28. februarja 1962 sta oba zbora ObLO Kamnik tuđi sklenila, da je treba pospešiti dela pri ureditvi neposredne okolice, tako da borno lahko odkrili spomenik 27. JULI- JA 1962, ko praznujemo naš ob- činski praznik. Fotomontaža osnutka spomenika »Revoluciji« v Kamniku Kakšne so potrebe v šolstvu? Prehod na sistem razdelitve do- hodka po delu v gospodarstvu je sprožil določene procese in zahte- ve tuđi v vseh drugih družbenih službah, kot so prosveta, zdrav- stvo in državna uprava. Zakon o finansiranju šolstva, ki je bil spre- jet v letu 1961, nas nujno sili, da v letu 1962 preidemo na nagraje- vanje po delu tuđi na področju šolstva. Popolna samostojnost šol in drugih vzgojnih ustanov pa ni možna brez zadostnih sredstev, ki jih morajo občine tem ustanovam zagotoviti. Svet za šolstvo pri ObLO Kam- nik in upravni odbor sklada za šolstvo sta predložila občinskemu LO potrebe šol in drugih vzgoj- nih ustanov v občini Kamnik za leto 1962. Te potrebe znašajo 283,520.410 din. Ta znesek je raz- deliti na potrebe za osnovno de- javnost šol in za nujne investici- je v šolstvu in vzgojnih ustano- vah. Osnovna dejavnost šol: Svet za šolstvo in upravni od- bor sklada za šolstvo menita, da je nujno v letu 1962 plače pro- svetnih delavcev približati plačam v gospodarstvu. Zato predlagata, da se v proračunu sklada vnese znesek 124,543.910 din, ki je pri- bližno za 22 % višji, kot so bili osebni prejemki prosvetnih de- lavcev v letu 1961. Za materialne izdatke bi bilo po kategorizaciji šol potrebnih 15,880.000 dinarjev. k tem zne- sku je treba prišteti še 5 milijo- nov din za amortizacijo, ki jo uvajamo z letošnjim proračun- skim letom tuđi v šolstvo. Amor- tizacija bo olajšala šolam. nabavo iztrošcnega šolskega inventarja in učil. K tem sredstvom za osnovno dejavnost šol je treba prišteti še 5 milijonov din kot nujno rezer- vo, ki naj zagotovi nemoteno po- slovanje šol ob prehodu na nov način nagrajevanja v šolstvu. Po sklepu OLO Ljubljana mora občina Kamnik prispevati v med- občinski sklad za vzdrževanje stroko'vnih šol v Ljubljani znesek 16,100.000 din. Investicije: V letu 1962 bi bilo nujno dogra- diti novo šolsko stavbo v Kamni- ku do take faze, da bi v letu 1963 bila potrebna edino nabava opre- me. V ta namen bi bilo potrebno zagotoviti 90,000.000 din. Za začetna dela na osnovni soli v Tunjicah bi bilo potrebno vsa.j 10,000.000 din. Za vse druge investicije: nujno popravilo strešnega stola na Soli Mekinje, za dokončanje dveh samskih sob v soli Moste, za cen- tralno kurjavo v otroškem vrtcu, za nekatera manjša popravila v vajenskem domu v Kamniku, za gradnjo nove sole v Cešnjicah nad Blagovico, ki jo obiskujejo tuđi učenci iz ObLO Kamnik ter za stroške načrtov za solo v Ko- mendi bi bilo potrebno skupaj 12,900.000 din. Svet za šolstvo in upravni od- bor sklada za šolstvo pri ObLO Kamnik sta mnenja, da je nujno potrebno, da vsi politični faktorji v občini podpro upravičene zah- teve, ki jih ta dva družbena or- gana predlagata ObLO Kamnik, da jih v svojem proračunu upo- števa. J. A. 45-urni delovni teden V Tovarni kovanega orodja so poskusno uvedli 45-uri delovni te- den že letos v začetku januarja. Ze dalj časa so v kolektivu o tem razpravljali in proučevali mož- nost, kako v skrajšanem delov- nem času doseči enako proizvod- njo. Ko so po enomesečnem poskus- nem obratovanju v skrajšanem delovnem času analizirali proiz- vodnjo ,so ugotovili, da je le-ta narasla; torej — povećala se je tuđi produktivnost. Kar poglejmo podatke: V mese- cu novembru so izdelali 26.216 kg Postavitev spomenika »Revolu- cije« je stvar vseh občanov. Zato borno v prihodnji številki podrnb- neje opisali, kako bo potekala ak- cija za zbiranje prispevkov držav- ljanov. namenjenih postavitvi spo- menika. Omenimo naj le, da bo vsak daroval.ee sam vpisal prispe- vek v posebej za to pripravljene spominske knjige z naslovom: »Prispevali smo sporninu padlih za svobodo«. Po zaključeni nabi- ralni akciji pa bodo te knjige shranjene v Kamniškem muzeju. D. C. Kako smo proslavili Dan žena Letos je vsa naša družba še bolj kot prejšnja leta posvetila pozor- nost pruznovanju Dneva žena — ii. marcu. Širom po naši občini so kolektivi v podjul.jih pripravljali sprejeme za zaslužne žene, pone- kod za vse žene njihovih kolekti- vov. V podjetjih Svilanit in Svit pa so dali posebno priznanje že- nam, ki so že več kot 10 let v podjetju in so s tem v nemali me- ri prispevale za ves gospodarski razvoj naše družbe. Tuđi druga podjetja so na podoben način da- la priznanje ženam. Ražen podjetij so tuđi vse kra- jevne organizacije SZDL v občini ob pomoći šolskih vodstev in Svo- bod pripravile proslave, kamor so povabile žene, jim pripravile bolj ali manj kvaliteten kulturni pro- gram, nato pa so žene skupno pre- živele družabni večer v vedrem razpoloženju. Na Pšajnovici se je proslave Dneva žena udolcžil t.udi zastop- nik Občinskega odbora SZDL, jim govoril o pomenu tega dne, zlasti pa o vlogi naše žene v današnji družbi s posebnim ozirom na kmečko ženo in njene probleme. S tem obiskom so bile žene teh odmaknjonih krajev zelo zado- voljne. Zlasti lepo so Dan žena proslavili v Lokah, kjer so jih ob- iskale žene, priznane umeinice Mila Kačičeva, Mira Mihcličeva in Ema Starčeva, ki so čitale od- lomke svojih del in del priznanih slovenskih pesnikov in pisateljev. Organizacija tega literarnefia ve- čera je predvsem zasluga naše do- mače pesnice Vide Brestove. V mestu samem pa je, poleg šte- vilnih prireditev v podjetjih, bila tuđi akademija, ki jo je organizi- rala krajevna organizacija SZDL. Program so izpolnili učenci in uči- telji Glasbene sole, otroSka balet- na skupina, oktet Solidarnosti in člani dramske skupine. D. D. Kvalifikacija članov ZB in njihovo smeleje vključevanje v družbeno politično življenje Na občnem zboru krajevne or- ganizacije ZB Kamnik so se po- izdelkov, v decembru 27.771 kg, v januorju pa kljub skrajšanemu delovnemu času 28.900 krf izdelko-v. Poleg tega pa bodo zaradi skraj- šanega delovnega časa znatno pri- hranili tuđi na gorivu. Sedaj imamo v naši občini že dve podjetji, ki delata v skrajša- nem delovnem času. Pred tovarno kovanega orodja je namreč, po daljšem proučevanju, skrajšal svoj delovni teden na 45 ur tuđi ko- lektiv podjetja Kamnik. govorili o delu v letu 1961 in ugotovili ,da je bilo to zelo plod- no tako na področju izobraževa- nja kot na področju delovanja ZB sploh ter da so se borci premno- gokrat zavedali svojih pravic, prcv malokrat pa svojih dolžnosti. Od- bor je posvetil posebno pozornost ureditvi priznanja delovne dobe članom, ki se še vedno oglašajo s prošnjami za reševanje le-teh. Referat je tuđi nakazal, da je po- trebno imenovati pri ObLO po- sebnega človeka za urejevanje problemov članov ZB, ker se pri- (Nadaljcvanjc na 3. strani) NAŠ POMENEK SPOPRIJELI SMO SE S PROBLEMI TUDI V KAMNISKIH PODJETJIH SE V ZADNJEM ČASU VSE BOLJ POGOSTO PORAJAJO NOVI ORGANI DELAVSKEGA SA- MOUPRAVLJANJA. TO SO DELAVSKI SVETI PO OBRATIH IN EKONOMSKIH ENOTAII. ZA KRATEK POMENEK SMO NA- PROSILI PREDSEDNIKA ENEGA IZMED DELAVSKIH SVETOV EKONOMSKIH ENOT V SVILANITU - MIHA PERANA. Miha l'cran % Kako kot prcđscđnik svota ekonomske enote ocenjujete delo tega odbora? Težko je še dajati neko splošno oceno dosedanjega dela teh sve- tov, ker delajo sele nekaj već kot mesec dni. Lahko pa povem, da se je delavski svet tkalnice na Pe- rovem, katerega predsednik sem, res krepko spoprijel s problemi gospodarjenja. Delavci. ki sodelu- jejo v našem delavskem svetu, so se začeli /,elo zanimati za pristoj- nosti, ki jih delavski sveti eko- nomskih enot postopoma prcvze- majo od osrednjega delavskega sveta. Q AH se upravljavci vaše eko- nomske enote že zavedajo posa- meznih pristojnosti, ki so jim da- ne? Sevcda. Naj povem samo en pri- mer: osrednja komisija za zapo- slovanje delavcev nam je glede na nekaterc potrebe na določenih d olovnih mestih poslala štiri de- lavcc, ki naj bi jih zaposlili v na- šim obratu. Naš delavski svet pa je ugotovil, da potrebujemo de- jansko le dva delavca, ker bo kljub temu zagotovljen nemoten potek proizvodnje. Podobne pri- mere bi lahko navedel iz dela di- sciplinske komisije, komisije za norme in podobno. 9 Katara pereca vprašanja tre- nutno rešuje svet vaše ekonomske enote? Teh pa res ni malo. Mislim pa, da je eden izmed najbolj aktual- nih problemov, ki ga bo treba čimprej resiti, nesorazmerje med normativi oz. »starti«, kot jih imenujemo mi, v posameznih eko- nomskih enotah. Gre za to, da ne- kature enote visoko presegajo pro- izvodne plane oz. normative, nam pa kljub vsem prizadevanjem to ne uspp. Seveda povzroča to ne- zadovoljstvo med člani kolektiva, saj ta nesorazmerja vplivajo na osebne dohodke. Upamo, da bodo ta problem v kratkom resili, zla- sti zato, ker smo uvedli v pod- jetju analitsko službo. Med ostalimi vprašanji, o kate- rih borno razpravljali te dni, velja omeniti izpopolnjeni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravil- nik delnvskega sveta in podobno. Vsak mesec pa redno razpra vi ja- mo o izpolnitvi proizvodnoga na- crta v preteklem mesecu in o pro- izvodnji, zacrtani v prihodnjem mesecu. % Kako pa je z usposabijanjem proizvajalcev v delovnem svetu ekonomske enote? Nismo organizirali kakega po- sebnega seminarja za člane, ker menimo, da kakega posebnega učinka z njim ne bi dosegli. Mne- nja smo in to nam je potrdila tu- đi že praksa, da je uspešneje, Ce posamezne probleme čimbolje osvetlimo z vseh strani in se hkra- ti pomenimo tuđi o področju, ki ga zadeva posamezni obravnavani problem. Konkretno, če govorimo o delitvi osebnih dohodkov, ne moremo mimo pojma dohodka, skladov in podobno. Miha Peran pri delu v novi tkalnici, katere kolektiv zelo aktivno sodcluje pri reševanju proizvodnih problemov KVALIFIKACIJA ČLANOV ZB IN NJIHOVO SMELEJE VKLJU- CEVANJE V DRUZBENO POLI- TIČNO ŽIVLJENJE (Nadaljcvanjc z 2. strani) stojnosti prenašajo z okrajnega odbora na občinski odbor. Za to je že zadolžen uslužbenec ObLO. Govorili so še o prostorih, ki jih sedaj nimajo, bi jih pa bilo mož- no dobiti v prostorih novega do- ma SZDL. Mnogo borcev je v letu 1961 pridobilo višje kvalifikacije, kar je prav gotovo zasluga občin- skega odbora ZB in posameznih krajevnih organizacij ZB. K raz- pravi se je odlasil tuđi predsednik občinskega odbora SZDL, ki je orisal pomembnost delovanja or- ganizacije ZB kot kolektivnoga elana SZDL in kot organizacije, ki se je vseskozi zavzemala za in- terese delovnega ljudstva in za izgradnjo socializma, zaradi česar je nujno potrebno, posvetiti več pozornosti delovanju krajevnim organizacijam ZB, ki lahko vmno- gocem vplivajo na politiko drugih krajevnih faktorjev in na politiko komune. Udeležba je bila zelo do- bra, kar dokazuje, da je pri član- stvu ZB velik interes za sodelo- Vanje v našem družbenem meha- nizmu, kar mora bodoči odbor upoštevati ter smeleje obravnava- ti posamezna vprašanja in rešitve nakazovati tuđi višjim forumom, v kolikor so takšnega značaja. Krajevna organizacija ZB Kam- nik je zelo pozitivno delala, če- mur je bila dokaz živahna raz- prava. Skratka, organizacija ZB v Kamniku je pravilno doumela svoje naloge. V. rStal leden mladosti ... Lctošnje leto praznuje maršal Tito sedemdeseto obletnico svojega življenja.. Na ta pomemben praznik se je že pričela pripravljati kamniška mladina, ki bo svoje priređitve zlila v čas TEDNA MLADOSTI. V ta namen je bil žc februarja scstavljen poseben pri- pravljalni odbor pri Občinskcm komiteju LMS Kamnik, ki je sestavil podroben program tekmovanj in kulturnih prireditev v Kamniku in okolici. Razvcseljivo je dejstvo, da bo v teh prireditvah sodclovala vsa mladina kamniške obeine. Sport- nih prireditev in zabave bo v TEDNU MLADOSTI na pretek. Svoj praznik bo mladina pričela proslavljati že v mesecu aprilu z izleti k spomenikom NOB, v začetku maja pa se bođo pričela športna tekmovanja med aktivi v šahu, strcljanju, namiznem tenisu, odbojki in nogometu ter teku od spomenika do spomenika. V program so vključena tuđi turistična pre- davanja o 1 enotah naše domovine. V kulturnozabavnem delu Pa se bođo zvrstile prireditve, kot so Veseli večer v dvorani Oclavske univerze in pa zabavna oddaja Srečanjc z novinarji Mladine, v dvorani DOM-a. Na predvečer rojstnega dne Maršala je predviđen ples na trgu, 26. maja pa zaključni ples v telovađnici gimnazije. Na sam rojstni dan 25. maja pa bo javna mladinska oddaja »Spoznavaj svoj domači kraj in svet« v organizaciji idejno-vzgojne komisije pri ObK LMS Kamnik. Teme za tekmovanje so žc določene in poslane na vse mladinske ak- tive. In sicer: NOB v kamniški občini in Beograjska konle- renca. Gradivo pa bođo lahko trpali iz zadnjega Kamniškega zbornika in dnevnoga časopisja, Dupliška mladina pa ima namen organizirati javno od- dajo »Pokaži, kaj znaš!« Poleg tega pa predvidevajo, da bi v mesecu juniju organizirali Festival amaterskih mladinskih gleđaliških skupin. Poleg vseh navedenih prireditev pa se je pripravljalni odbor za TEDEN MLADOSTI povezal tuđi s taborniki, planinci, avto-moto društvom, počitniško zvezo in športniki. Vse to je jamstvo, da bo zastavljeni program uspcl, in kar je najvažnejše, da bo mladina množično manifestirala svojemu dragema Maršalu svoje želje in vošćila. Res pa je, da smo glede ob- veščanja in seznanjanja članov kolektiva, zlasti pa ljudi, ki so v delavskih svetih ekonomskih enot, še premalo storili. V mislih imam pripravo in posredovanje gradiva za seje samoupravnih organov. Morda bodo nekateri pripomnili, ćeš, saj imamo s proizvodnimi na- logami dovolj posla. Vendar je to potrebno, če hoćemo zadostiti na- logam. ki postavljajo pred uprav- ljavce vsak dan večje pristojnosti, s tem pa tuđi večjo odgovornost. F. S. Pozdravi Titu z vrh Grintavca 7. aprila bo z vrh Triglava pre- ko Kranja prispela v Kamnik zvezna Titova štalo ta, ki bo do 25. maja, rojstnega dne maršala Tita, obšla vso državo. Tuđi kam- niška mladina se pripravlja na ta pomembni dogodek. Ilkrati z zvezno štafeto bodo prispele v Kamnik tuđi tri lokalne štafete. Planinci, taborniki in člani avto- moto društva bođo ponesli po- zdrave predsedniku Titu z najviš- jega vrha Kamniških planin — Grintovca. Iz znane partizanske vasice Rudnika pri Radomljah bođo prispeli mlađi delavci tovar- ne Titan in Stol. Iz Motnika pa bo pritekla s štafetno palico šol- ska mladina. Kamniški mlađinci bodo spreje- li štafetno palico na moji kranj- ske občine pri Cerkljah ter jo oddali mladincem celjskega okra- ja na vrhu Crnivca. Kamničani, zberimo se 7. apri- la v čimvečjem številu na Tito- vem trgu, kjer borno pozdravili prihod zvezne in lokalnih štafet ter sporočili naše tople pozdrave in najboljše želje predsedniku Titu za njegov seđemdeseti rojst- ni dan, .... ,,41111«« F, S. KAMNIŠKI OBČAN 3 RELIEFNA KARTA IN PROSPEKT Reliema karta kamniškega in domžalskega okoliša, ki jo izdelu- je naš znani kartograf Ivan Selan iz Guhadol, je že skoraj gotova. V tiskarni Ljudske pravice, ki bo tiskala karto v 20.000 izvodih, je že zagotovljen termin izdelave. Reliefni prikaz bo zavzemal vse ozemlje od Ježiće do avstrijske meje, na zahodu do Medvod in Kranja, na vzhodu pa od Gornje- ga grada, Trojan in Moravč. Ve- likost bo 70 X 100 cm, zložena pa bo v žepnem formatu z lcpim barvnim ovitkom. Na karti bodo zaznamovani tuđi vsi objekti in kraji iz Narodnoosvobodilne voj- ne. Kartograf Selan trdi, da bo to eno njegovih najbolj.ših dcl. Karti bo priključen tuđi pro- spekt z opisom vseh turističnih znamenitosti in industrije kamni- škega in domžalskega zaledja. Prospekt bo tiskan v 30.000 izvo- dih v več jezikih. Posebej bo še poudaril ureditev Velike planine in njenega turističnega naselja v zvezi z žičnico. Izdelava tako potrebnoga turi- stičnega pripomočka je bila že dolgo v nacrtu Turističnega dru- štva ,ki je vložilo nemalo truda, da bo ob otvoritvi vzpenjače na Veliko planino obiskovalcem na razpolago tuđi informativni in propagandni material. NV^aO I H S I N N V y 4 Turizem v Kamniku Kamnik naj bi se v bođoče razvija! ne samo kot industrijsko, mar- več tuđi kot turistično mesto. Industrija naj bi bila locirana na južnom delu mosta, severni del pa naj bi se polagoma spot pre- uredil v turistično območje. Mcnimo, da je tako prav, saj ,jc prav Kamnik s svojo izredno okolico eno najbližjih pod roči j oddiha za prebivalstvo ljubljanske koltine. Z gradnjo žičnice na Veliko pla- nino ter z ureditvijo velikoplanin- skega rekreacijskega področja se odpirajo Kamniku velike turistič- ne perspektive in možnosti. Skozi Kamnik bo prihajalo k žič- nici na tisoče turistov in pla- nincev. Če borno znali zainteresi- rati te množice gostov tuđi za na- še mesto, ne morejo izostati go- spodarski turistični uspehi. Paziti pa moramo, da ne ostanemo ob pričetku obratovanja žičnice, ki naj bi stekla že letošnje leto, ne- pripravljeni. Prvi pogoj za turistični razvoj nekega kraja je njegov zunanji iz- gled. Mnenja sem, da bo treba v bodoči turistični sezoni le nekoli- ko bolj poskrbeti za snago na na- ših cestah ter mestnih ulicah. Zalostno poglavje so bregovi Bi- strice, ki so posebno v blizini to- varne Modelit in Utok polni naj- različnejših odpadkov in nesnage. Bregovi Bistrice bi morali biti najlepši park in sprehajališče, pa so žal najgrše smetišče. Z nekaj dobre volje in nekaj sredstvi ter morebitnim sodelovanjem mladi- ne bi bilo mogoče to grdo sliko odpraviti. Turistično društvo Kamnik bo letos povabilo prebivalstvo mesta in okolice, da okrasi okna in pro- čelja svojih hiš s cvetjem. Ta akcija je v zadnjem letu kaj lepo uspela ter moramo pohvaliti pred- vsem prebivalce Stranj, Godića in Stahovice, ki so se našemu pova- bilu radi odzvali ter so kar tek- movali med seboj, kdo bo imel več in lepšega cvetja na oknih. Iz teh vaši se je vključilo pred kratkim v turistično društvo 150 novih članov. Za udeležence olep- ševalne akcije bo priredilo dru- štvo tuđi letos primeren turistični poučni izlet ter jim bo podelilo pismena priznanja. Obisk Starega gradu iz leta v leto narašča. Menimo, da bi bilo treba urediti v blizini poti na Sta- ri grad v Novem trgu majhen parkirni prostor. Cesta mimo Kratne na Grad bo v letošnjem letu dograjena in usposobljena za vo<; motorni promet. Planinsko postojanko bi kazalo v letošnjem letu dograditi. Potrebno bi bilo tuđi zavarovati grajske razvaline, ki se bolj in bolj rušijo. Gostinske kapacitete, posebno prenočišča so že danes v Kamniku nezadostna in v nekaterih primc- rih neodgovarjajoče. Z dograditvi- jo žičnice se bo promet v Kamni- ku prav gotovo močno povečal. Zato je treba brez odlašanja ob- stoječe gostinske obrate moderni- zirati in, kjer je mogoče, povećati. S preureditvijo restavracije Dom v obrat družbene prehrane, ki ga bodo mogli uporabljati tuđi turi- sti, se bo stanje nekoliko izbolj- šalo, vendar potrebam še zdaleč ne bo zadoščeno. Razmere se bodo izboljšale sele, ko bo dobil Kam- nik hotel, s katerega gradnjo bi bilo treba čim bolj pohiteti. Pred vojno so bile Mekinje s svojimi, lahko bi rekel svetovno znani zračnimi, sončnimi in vod- niki kopelmi po takrat sodobni Kneippovi metodi, močno obiska- ne ter so prihajali semkaj ne okrevanje turisti iz vse Evrope. Turistično društvo meni kljub nasprotni odločitvi ljudskega od- bora, da bi objekte, katere bo iz- praznil Zavod za usposabljanje (Nadaljevanje na 5. strani) IZ DELA KOMISIJ PRI OBClNSKEM ODBORU SZDL Obsežno področie dela Občinska organizacija Soclalistične zveze, ki hoče z uspchom rc- šcvati pereca vprašanja in spremi jati vsa dogajanja na izređno ši- rokem področju družbenega življenja v komuni, mora organizirati svoje delo preko pomožnih organ ov oziroma komisij. Ni naš namen na široko govoriti o vlogi in pomenu teh komisij, pač pa borno v našem listu postopoma obravnavali delo in proble- me posameznih komisij. Danes nekaj besed o komisiji za đružbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL. Če najprej na hitro pogledamo, katerih vprašanj na obsežnem področju družbenega upravljanja se je komisija lani lotila, vidimo, da so bili to prcdvsem problemi potrošniških svetov, upravnih od- borov in svetov v zdravstvenih ustanovah šolskih odborov ter svetov pri občinskem ljudskem odboru. Ta področja je komisija za đružbeno upravljanje obdclala Na vprašanjc Franca Lipovška iz Špitaliča glede mostu, ki ga je odnesla narasla Motnišnica no- vembra 19fiO, odgovarja šef odse- ka za gradbenc in komunalne za- rteve ObLO Kamnik Marjan Jcl- nikar takole: Meseca novembra 1960. leta je narasla Motnišnica porušila jez pod izlivom hudournika Sipovka v Beli pri Spitaliču. S tem se je poglobila struga Motnišnicc in po- škodoval leseni most. ki veže vas Belo s cesto III. reda Kamnik— Motnik. Da bi se omogočilo popravilo lesenega jezu, je potrebno pređ- hodno obnoviti porušeni jez. S tem bi se sanirali bregovi, po- glo-bljena struga pa bi se spravila v prvotno stanje. Za obnovo jezu smo takoj izde- lali nacrte. Za izvršitev del pa smo organizirali režijsko grupo domačinov pod vodstvom tehni- ka Sekcije za Zgornjo Savo. Izvr- šili so prečno pilotažo jezu. Ker so se pričela spomladanska polj- ska dela in ker režijska grupa rj prtjela pravočasno plačila za iz- vršeno delo, je prenehala z de- lom. V teku leta se je gradbeni od- sek dogovarjal s Kmetijsko za- drugo Kamnik, da bi s svojo re- žijsko grupo dokončala dela na jezu in mostu. Zadruga zaradi nizkih predračunskih postavk de- la ni sprejela. Ob večji zainteresiranosti Kra- jevnega odbora in prizadetih bi krajevni odbor z režijsko grupo domačinov že zdavnaj lahko do- kon čal začeto delo. ObLO bo v drugem tromesečju imel v to svrho potrebna finanč- na sredstva. Vprašanja občanov # IJRBANISTlCNI NACRT Zc velikokrat sem videl geo- metre, ki so merili po Kamniku, ćeš da je to potrebno za urbani- stički nacrt mesta. Ker je od ta- krat preteklo žc precej časa, me zanima, ali borno sploh kdaj vi- deli urbantstični nacrt Kamnika? S. M. • MESECNE VOZOVNICE Zakaj študentje ne tnoremo do- biti mesečnih vozovnie na avto- busu? Zdi se mi, da bi podjetje Ljubljana Transport lahko uvedlo to olajšavo, saj bi s tem tuđi pre- cej povećali promet. L. K. dokaj podrobno. V ta namen smo organizirali razne posvete za druž- bene organe na področju zdrav- stva, šolstva in drugod. Na raz- širjene seje komisije smo vabili predstavnike samoupravnih orga- nov, člani komisije pa so obisko- vali seje upravnih odborov in sve- tov ter se na ta način seznanjali s problemi široko razvejane^a področja družbenega upravljanja. Naj opišemo na kratko* samo nekaj pomembnejših stališč, spre- jetih na lanskih posvetovanjih, ki jih je organizirala komisija za đružbeno upravljanje. Glede na delo potrošniških sve- tov smo sprejeli prcdlog. naj bi se ti organi sestajali v okviru krajevnih skupnosti, ne pa pri tr- govskih podjetjih kot doslej. Ta predlog smo tuđi že praktično iz- vedli. Področje zdravstva in šolstva je tako obširno, da tu ni moč obšir- neje govoriti o vseh stališčih in predlogih komisije. Lahko rečemo le to, da smo dali poudarek pred- vsem vlogi samoupravnih organov v teh ustanovah pri oblikovanju in delitvi dohodka. Obenem pa ugotavljamo, da smo v preteklem letu dosegli na teh področjih zna- ten napredek, čeprav je ostala še vrsta nerešenih vprašanj. Pomembni vlogi svetov pri ObLO je veljala precej obširna analiza in posebno posveto van je komisije. Komisija je med drugim priporočila odboru občinskega od- bora SZDL, naj posveti več po- zornosti nadaljnjemu razvoju teh organov. Kot kaže analiza, se sve- ti pri ObLO preveč izgubljajo v reševanju drobnih problemov, na- mesto da bi vodili določeno poli- tiko na svojem območju. Premalo smo storili tuđi za izobraževanje članov v svetih. Trenutno proučuje komisija za đružbeno upravljanje probleme v zboru proizvajalcev, ki zlasti v zadnjem obdobju terjajo vso po- zornost obč. organizacije SZDL. V programu dela komisije za prihodnje obdobje je analiza raz- voja delavskega samoupravljanja, zlasti razvoja obratnih delavskih svetov in svetov ekonomskih enot, dalje proučitev nekaterih vpra- šanj v zvezi s hišnimi sveti, ki jih borno v kratkem volili, sode- lovanje pri pripravi gradiva za izdelavo statuta občine, volitve novih svetov v zdravstvenih usta- novah itd. Kot vse kaže, dela tej komisiji ne bo zmanjkalo. Na nekaterih področjih pa bo morala tesneje sodelovati s kemisijami pri ob- činskem sindikalnem svetu in pri občinskem komiteju LMS. F. 8. TURIZEM V KAMNIKU (Nadaljevanje s 4. strani) invalidne mladine, le uporabili v turistične in gostinske namene. Morda bi ćelo kazalo obnoviti ne- koč tako znano in cenjeno kopa- li šče, seveda v sodobnejši obliki. Taka kopališča v svetu še vedno obstajajo. Ponovno smo že po- udarjali. da bi bila interesantna povezava tega turističnega objek- ta s športnimi napravami v blizi- ni ter s Starim gradom, na kate- rega bi bilo treba kljub dograditvi avtomobilske ceste zgraditi manj- šo vzpenjačo. Zadoščalo bi neke vrste dvigalo, morda kar tam, kjer je danes tovorna žičnica. Prepričani smo, da sedanje kapa- citete na Starem gradu kmalu ne bodo več zadoščale ter bo treba graditi nove turistične objekte. V bodočo bo treba posvečati več pozornosti ohranitvi kulturnih in spomenikov NOB. Z ureditvijo muzeja na Zapričah, ki bo odprt že v letošnjem letu, borno prido- bili zelo zanimiv objekt. Z obno- vitvijo Malega gradu ne smemo več odlašati ter pustiti, da pro- pada sredi mesta izredna zgodo- vinska znamenitost. Menimo, da bi morala pričeti spet z delom Komisija za varstvo kulturnih spomenikov, ki je delovala uspeš- no že pred nekaj leti. Izboljšati borno morali propa- gando za naše turistično področje. Turistično društvo bo izdalo, če bodo zagotovljena sredstva, več- barvni reliefni prikaz kamniške- ga in domžalskega turističnega območja, katerega izdeluje karto- graf-domačin Ivan Selan. Prikazu borno dodali prospekt, ki ga bo dopolnjevala posebna priloga z opozorilom na industrijo, gostin- stvo in trgovino območja, zajetega v reliefnem prikazu. Ta izredno skrbno in lepo izdelana publikaci- ja naj bi izšla prav tako letos. Nadalje bo skušalo poskrbeti dru- štvo za boljše, po možnosti barvne razglednice, saj je lepa razgledni- ca najboljše propagandno sred- stvo. Prometne zveze Kamnika z Ljubljano in drugimi kraji so prav dobre. Priznati moramo po- djetju Ljubljana Transport velik interes za pospeševanje turizma na našem območju. Prav tako so cestne zveze dobre, menimo pa, da bi bilo treba nujno asfaltirati cesto v Kamniško Bistrico in proti Kranju, za tem pa še cesto skozi Tuhinjsko dolino. Te zveze bi imele ogromen gospodarski in s tem tuđi turistični pomen. Zelo številni so še turistični problemi Kamnika. Turistično društvo nanje stalno opozarja, mnogokrat z uspehom, večkrat pa tuđi ne. Občinski ljudski odbor, pa tuđi družbene organizacije, po- sebno SZDL, kažejo za vprašanja turizma živ interes. Zato upamo, da se bodo končno stvari le pre- maknile. Gradnja žičnice je prav gotovo največja okrajna turistična investicija. Vzporedno z njo bodo morali biti rešeni številni drugi turistični problemi, v prvi vrsti gradnja hotela, obnovitev in po- većanje gostinskih kapacitet ter lepša ureditev mesta in okolice. Turistično društvo Kamnik bi rado priporočilo našemu občinske- mu listu, da odpre posebno rubri- ko, posvećeno vprašanjem turiz- ma. Bilo bi z-elo koristno, če bi se oglasa] i kamniški občani v tej rubriki ter stavljali svoje predlo- ge in nasvete za razvoj turizma, ki utegne že v najbližjnj bodoč- nosti odločilno povećati naš druž- beni dohodek. Opomba uredništva: To borno zelo radi storili in že vabimo vse, da v tej posebni »turistični« ribri- ki pridno sodelujete! 8. F. Otroški vrtci na kamniškem območju Na kamniškem območju imamo tri otroške vrtce, oz. vzgojno-var- stvene ustanove in sicer v Kam- niku, Domžalah in Mengšu. Vse tri so popolnoma zasedene, saj sprejmejo skupaj kar 124 pred- šolskih in 144 šolskih otrok. Pri tem je važno poudariti tuđi to, da sprejme vrtec v Mengšu samo predšolske otroke (20). Vse te ustanove imajo primeren strokovni kader, ki si ga bodo skušale zagotoviti tuđi za vnaprej. Velikokrat pa se pred vodstva vrt- cev postavlja vprašanje prostorov, v katerih vzgajamo in varujemo otroke. Vrtca v Kamniku in Dom- žalah imata svoje lastne prostore, dočim imajo v Mengšu en prostor v stavbi stanovanjske skupnosti. Kor pa se je pokazalo tuđi v Kam- niku, da je obstoječi vrtec veliko prcmajhen, so ga povećali z od- delkom v preurejenem dvosobnem stanovanju. V bodoče pa predvi- devajo dve varstveni ustanovi in sicer eno za južni in eno za sever- ni del mesta. Tega se bodo kam- niške mamice še prav posebej raz- veselile. Hkrati pa bo treba v krat- kom resiti vprašanje pomanjka- nja varstvene ustanove na Dupli- ci. Tukaj sta zagotovili vso po- moč stanovanjska skupnost in up- rava podjetja Stol. Marsikdo pogreša v Kamniku ustanove za šolarje, otroške sobe v blokih, pionirske domove inigri- šča z organiziranim vodstvom, ki jih za enkrat še nimamo, a jih lahko v prihodnje pričakujemo. In sedaj še odgovor na vpraša- nje, koliko denarja morajo starši plaćati mesečno za varstvo otroka v taki ustanovi. V Mengšu in Domžalah so v letošnjem letu dvignilj prispevek od 2000 din na 2500 din mesečno. Tuđi v Kamni- ku se je vsota pred kratkim spre- menila. Doslej so plačevali starši za predšolskega otroka 2600 din in za šolskega 3100 dinarjev. V marcu pa je vodstvo prispevek dvignilo in sicer različno glede na Rmotni položaj staršev. Iz prakse pa smo lahko spoznali, da je za uspešno delo teh ustanov boljša višja kapaciteta z nekoliko nižjimi prispevki staršev kot pa obratno. T. M. OBVESTILO BRALCEM Uredniški odbor »KAMNIŠKE- GA OBCANA« vabi občane k so- dclovanju. Prispevkc pošiljajte na naslov: »KAMNIŠKI OBCAN« — uredništvo — Kamnik, Titov trg št. 1, telefon: 62-75. KAM NISKI OBCAN 5 KAMNISKI OBCAN 6 Druibeni plan pred zbori volivcev % Prve dni meseca aprila bođo volivci v vseh volilnih enotah raz- % pravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občinskega % ljudskega odbora Kamnik za leto 1962. Predlog družbenega pla- % na občinskega ljudskega odbora Kamnik za.sledu.je s svojimi 0 smernicami iste cilje, kot jih določajo zvezni družbeni plan ter % resoluciji republike Slovenije in okra.ja Ljubljana ter je v skla- 0 du z njihovimi perspektivnimi programi in s perspektivnim pro- 4 gramom razvoja občinc Kamnik. Prikazani razvoj temelji na % osnovah družbenoekonomskih instrumentov, ki so veljali v letu % 1961 in ki so vkljub kratkotrajnomu poslovanju novcga gospo- 0 darskega sistema pokazali znatcn napredek v razvijanju đružbe- £ nih ekonomskih odnosov. Novi pogoji gospodar.jcn.ja na splošno 0 sicer v preteklem letu nišo v polni meri prisiljevali gospodarskih % organizacij k smotrnejšemu gospodarjenju, so pa primorali de- % lovne kolektive k usmerjanju svoje gospodarske politike novo % nastajajočim pogojem. Menimo, da je treba pojasniti, da so v preteklem letu novi eko- nomski instrumenti v sistemu de- litve dohodka odkrili tuđi vrsto problemov in slabosti znotraj go- spodarskih organizacij. Ni naš na- men konkretizirati te pojave za vsako posamezno podjetje, ven- dar moramo omeniti, da spadajo med te slabosti sorazmerno nizka produktivnost, nesorazmerno viso- ki proizvodni stroški, tehnološka zastarelo-st in drugo. V procesu te preusmeritve so gospodarske or- ganizacije dostikrat premalo oce- njevale vrednost dela in poveče- vale osebne dohodke hitreje od proizvodnje. Glede na ta pojav so delovni kolektivi sicer sprejeli ukrepe za odpravo teh slabosti, med katere sodijo tuđi nadaljnja razširitev delavskega samouprav- ljanja, delitev dela na ekonomske enote, uvajanje novih načel v no- tranji delitvi dohodka, zniževanje števila manj produktivne delovne sile, prizadevanja za znižanje ma- terialnih stroškov ltd. 0 NADALJNJI GOSPODARSKI RAZVOJ Na osnovi proizvodnih uspehov in storitev v minulem letu in ob upoštevanju osnovnih smernic go- spodarskega razvoja za letošnje leto predvideva predlog družbene- ga plana porast družbenega bruto proizvoda v letošnjem letu v go- spodarskih dejavnostih od 15 mi- ti jard 281.000.000 din na 17 mi- lijard 82,000.000 din ali za 11,8%, v negospodarskih dejavnostih pa od 397,600.000 din na 456,170.000 dinarjev ali za 14,7 %; skupno naj bi se torej povečal družbeni bruto proizvod za 12,1 %. V sorazmerju porastu bo tuđi narodni dohodek, ki se bo dvig- nil od 8.096,560.000 na 9.173.023.000 din ali za 13,6%. Od tega bosta ustvarila industrija in rudarstvo 69,3 % narodnega dohodka. Porast proizvodnje in povećanje storilno- sti dela bosta osnova za dvig osebnih dohodkov, ki naj bi se povećali v gospodarstvu za 6,8 %, v celotnem gospodarstvu komune pa za 6,9 %. Glede na to, da se bo povećalo število zaposlenih za 1,8 %, gre ostanek 5,5 % na račun večje produktivnosti dela. Narod- ni dohodek na prebivalca bo zna- šal 465.399 din. % GOSPODARSKE INVESTICIJE Predvidevamo, da borno v le- tošnjem letu vložili 1.322,843.000 dinarjev v osnovna sredstva druž- benega sektorja gospodarstva. S temi sredstvi borno dokončali za- čete investicije in pričeli z izvaja- njem tistih del, ki so bila plani- rana z leto 1961, pa so jih iz raz- nih razlogov morali začasno od- ložiti. Od te vsote bodo vložile gospodarske organizacije iz last- nih sredstev 769,350.000 dinarjev, 560,393.000 dinarjev pa je predvi- đenih kot posojila. % LETOŠNJI NACRTI NEKA- TERIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Podjetje Kamnik: V letu 1962 bo dokončalo gradnjo nekaterih novih oddelkov ter bo pričelo z rekonstrukcijo v nekaterih proiz- vodnih obratih. Podjetje že raz- polaga s potrebno tehnično doku- mentacijo in finančnimi sredstvi, ki so potrebna za začetek teh del. Rudnik kaolina: Proizvodnja v Rudniku kaolina bo v letu 1962 ostala na nivoju proizvodnje leta 1961. Podjetje je že v letu 1961 pristopilo k izdelavi investicijske- ga programa za rekonstrukcijo se- paracije ter za rekonstrukcijo su- šilnice za plavljeni kaolin. V letu 1962 je predviđeno za ta dela 87,000.000 dinarjev. Nadaljevali bodo že začeta raziskovalna dela za nova ležišča v Selah v Tuhinj- ski dolini, v planu pa je tuđi iz- delava dolgoročnega programa za odkrivanje novih ležišč kaolina. Tovarna upognjenega pohištva Stol Kamnik: Podjetje je že v le- tu 1961 začelo z delno rekonstruk- cijo, v letu 1962 pa predvidevajo nadaljnjo gradnjo objekti za ob- delavo grobega lesa. Prav tako so za nadaljevanje rekonstrukcije v izdelavi glavni projekti obrata furnirnice. Svilanit Kamnik: Podjetje bo predvidoma v letošnjem letu in- vestiralo cea 116,000.000 dinarjev. S temi investicijami bodo pove- ćali proizvodnjo, izvršili spre- membo asortimentov v proizvod- nji ter prešli na postopno specia- lizacijo izdelkov. Zivilska industrija Kamnik: Po- djetje bo pristopilo h gradnji no- vega objekta za predelavo zele- njave in izdelkov gorčice. Inve- stirali bodo cea 62,000.000 dinar- jev. Gradbeno podjetje Graditelj: Podjetje pripravlja dokumentaci- jo za izgradnjo centralne betonar- ne in maltarne, za izboljšanje me- hanizacije, nabavo novih osnovnih sredstev, kakor tuđi za nakup drugih pripomočkov cea 29 mili- jonov dinarjev. % KMETIJSTVO IN GOZDAR- STVO Na podlagi predvidevanj se bo v letu 1962 povečal družbeni bruto proizvod v kmetijskih or- ganizacijah za cea 15,4 %. pri za- sebnem sektorju pa za 10,9 %. Po- većani družbeni bruto proizvod v kmetijstvu bo dosežen z organizi- rano proizvodnjo predvsem na arondiranih kmetijskih površinah, računajoč, da se bo proizvodnja na družbenem sektorju povećala za 9,8 %, v kooperaciji pa za 48,3 odstotka. Predviđena je arondaci- ja njiv, travnikov in pašnikov v Tunjicah na površini 39 ha, v Srednji vaši na cea 40 ha, v Ko- štanju na 6 ha, v Spitaliču in Mot- niku na cea 18 ha ter v Komendi in Križu na cea 50 ha obdeloval- nih površin. Predviđena so znat- na vlaganja za razširitev kmetij- ske proizvodnje predvsem pri Kmetijski zadrugi Kamnik, h ka- teri se bo v kratkem priključila tuđi Kmetijska zadruga Komenda. .Skupne investicije naj bi znašale v kmetijstvu cea 200 milijonov dinarjev. Planirane investicije bodo namenjene predvsem za dol- goletne nasade jabolk v Tunjicah na površini 56 ha, za izgradnjo hlevov 300 glav živine, ki jih ima namen zgraditi kmetijska zadru- ga Kamnik, kakor tuđi za grad- njo hleva za 200 glav goveje ži- vine, ki ga ima v programu Kme- tijska zadruga Komenda. Nadalje predvidevajo agromelioracijskade- la na Limovski planini, odkup zemljišča in gradnjo drugih kme- tijstvu potrebnih objektov. Predlog družbenega plana pred- videva tuđi ukrepe za razumnej- še gospodarjcn.je v gozdovih. Ra- zumnejše gospodarjenje narekuje predvsem potreba po povećani smotrni eksploataciji gozdov. Zagarski obrati v občini potre- bujejo za normalno obratovanje letno okrog 36.000 m3 žagarske hlodovine. Naši gozdovi pa jo lahko letno dajo le cea 22.0000 m3. Po predviđenom planu za leto 1962 bo obnovljenih 24 ha gozd- nih površin, za kar bodo porabili 130.000 gozdnih sadik. Posebej bo- do negovali 321 ha gozdov, uredili gozdove na 1500 ha. še nadalje pa bi ostalo v varstvu 16.400 ha goz- dov. V programu je tuđi vzdrže- vanje in novogradnja protipožar- nih stez v dolžini 15 km na naj- bolj ogroženih področjih, kot so Crna, Bistrica, Tuhinj in Mot- nik. Po planu je predviđeno vzdr- ževanje 35 km gozdnih poti in čest, ki so najbolj obremenjene pri spravilu in transportu lesa. Vsa navedena dela bo izvajalo gozdno gospodarstvo v Ljubljani, Gozdni obrat »Silva« in kmetij- ska zadruga Kamnik. • SPECIALIZACIJA TRGOVINE Predlog družbenega plana kaže, da bo znašal promet v trgovini na drobno približno 2.200,000.000 din. Splošno trgovsko podjetje v Kam- niku, ki je nastalo z združitvijo trgovskih podjetij Kočna, Zvezda in Potrošnik, predvideva v tem letu predvsem izvedbo specializa- cije poslovalnic na mestnem ob- močju. V programu ima nacrtno urejevanje trgovskih poslovalnic in ureditev trgovin v Tuhinjski dolini. Za nujno potrebna sredstva za modernizacijo, adaptacijo, opremo in odkupe stavb bo potrebno za- gotoviti Splosncmu trgovskemu podjetju 40.000.000 din investicij- skih sredstev. Predviđeno je, da bo del teh sredstev dalo splošno trgovsko podjetje iz svojih skla- dov, druga sredstva pa bi dobilo kot dolgoročno posojilo iz zdru- ženih sifidst.ev. • INVESTICIJE V TURIZEM Za panogo gostinstva in turiz- ma so tuđi v letošnjem letu pred- viđene večje investicije. Omenja- mo le investicije za turizem, ker bodo tuđi te investicije v letoš- njem letu najpomembnejše. Na- daljevali borno z gradnjo žičnice na Veliko planino, ki bo dograje- na v letošnjem letu. Prav tako borno nadaijeval' z gradnjo nase- lja na Veliki planini, kjer bo predvidoma dograjenih v letoš- nje mletu 40 koč. V teh objektih bo na razpolago že v tem letu cea 320 ležišč. Za nadaljevanje gradnje žičnice so predviđena in- vesticijska sredstva v visini 108 milijonov dinarjev. V te namene bo šio posojilo iz republiškega in- vesticijskega sklada v visini 62 milijonov dinarjev. OLO bo pri- speval 30 milijonov, ObLO Kam- nik pa iz združnih sredstev 16 mi- lijonov dinarjev. Skupne investi- cije za gostinstvo in turizem naj bi znašale v letošnjem letu 181 milijonov dinarjev. % OBRT IN KOMUNALNA PODJETJA Predvidevamo porast družbene- ga bruto proizvoda v obrti za vse sektorje lastništva za 8,9 %. Tudl obrtna podjetja bodo investirala znatna sredstva, predvsem za me- hanizacijo svojih obratov. Tako bodo večja sredstva investirala obrtna podjetja Alprem, Avtome- hanična delavnica ter komunalna podjetja kot so Mlcko, Meso in Komunalno podjetje Kamnik, V obrti predvidevamo skupnih in- vesticij v visini 44 milijonov di- narjev. Na območju občine je okrog 240 zasebnih obrtnikov raz- nih strok, ki večinoma opravljajo uslužnostna dela. Predvidevamo, da borno diferencirano obdavče- vali proizvodno in uslužnostno obrt, ter naj bi slednjo predvsem s pravilno davčno politiko stimu- lirali. % RAZGIBANA KOMUNALNA DEJAVNOST Za negospodarske investicije borno po predlogu v letošnjem letu porabili okrog 180 milijonov dinarjev sredstev. Ta sredstva bo- rno zbrali v skladu za negospodar- ske investicije, v katerega prispe- vajo svoja sredstva kot dotacijo gospodarske organizacije in pa iz sklada za komunalne gradnje. Predvidevamo sledeče gradnje: nadaljevanje gradnje doma So- cialistične zveze, obrata družbene prehrane, plačilo del na domu Vegrad, ureditev Malega gradu, postavitev spomenika »Revoluci- je« in ureditev okolja — skupno v približni visini 110,000.000 din. Tuđi za ceste so predviđena znatna sredstva. Iz teh sredstev naj bi izvršili rekonstrukcijo od- seka ceste Novi trg. Levstikove, Kettcjcve, Zupančičeve, Japljeve in PreŠernove ulice ter Trga svo- bode. Uredili naj bi parkirni pro- stor pri gostišču Malograjski dvor, izvršila rekonstrukcijo ceste v Tunjice, nadaljevali z gradnjo ce- ste Koštanj in Gradišče. Oskrbi vode za potrebe prebi- valstva bodo tuđi v letošnjem le- tu namenjena znatno investicijska vlaganja. Tako je predvidevana gradnja strojnice in rezervoarja v Poljanah. Ža nadaljevanje grnd- nue vodovoda Cerklje—Komenda —Mengeš ter za druge vodovode na območju občine v visini 26 mi- lijonov dinarjev. Nadaljevali borno tuđi z deli na ureditvi glavnega zbirnega kana- lizacijskega omrežja v Kamniku in na rekonstrukciji "kanalizacii- skega omrežja na nekaterih uli- cah mestneaa območja. Za elektrifikacijo so predviđena sredstva za gradnjo trafo postaje (Nadaljevanje na 1. strani) Družbeni plan pred zbori volivcev (Nadaljcvanje s 6. strani) Vrhpolje, Zduša in Podgorjc. Do- končali borno trafo postaj na Pe- rovem. Izvršili bomo rekonstruk- cijo nizko napetostnega omrežja v Komedski Dobravi in na ne- katerih drugih območjih. Uredili bomo javno razsvetljavo ob Komenski Dobravi in nanekaterih drugih območjih. Uredili bomo javno razsvetljavo ob Kranjski in Cankarjevi cesti. Prav tako prcd- videvamo gradnjo in ureditev camping prostora, popravilo več- jih jczov v strugi Bistrice, delna ureditev obrežja struge Bistrice. Zagotovljena bodo tuđi sredstva za izdelavo urbanističnega nacrta in drugih načrtov, kakor tuđi za nekatera druga manjša komunal- na dela. # PRORAČUNSKA POTROŠNJA V LETU 1962 Bilanca proračunskih sredstev prikazuje skupno 446,5 milijonov dinarjev proračunskih sredstev. Ta sredstva bodo dotekala iz dveh virov: iz udeležbo na skupnih vi- rih dohodkov, pri katerih je obči- na udeležena z 32 % (ali 5 % manj kat lansko leto) in pa iz posebnih dohodkov občine. Tuđi v letošnjem letu bodo naj- pomembnejši viri proračunskih dohodkov: proračunski prispevek iz osebnega dohodka, davek na dohodke, dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka, občinski prometni davek ter ob- činske doklade od kmetijstva ter samostojnih poklicev. Lctošnji proračun bo tako kot v preteklem letu v celoti izkazoval le prora- čunsko potrošnjo po posameznih dejavnostih, ki se financirajo iz proračuna, ter ne bo izkazoval gospodarskih investicij. Skupna proračunska sredstva bodo razde- ljena na tele dele: prosveta in kultura, socialno skrbstvo, zdrav- stvena za.ščita, državna uprava, komunalna de javnost, negospo- darske investicije (dotacije kra- jevnim odborom), dotacije, obvez- nosti in garancije in pa proračun- ska rezerva. Da bo ljudski odbor lahko urav- novesil svoj proračun z nastalimi spremembami, se je moral že v začetku leta odločiti za vrsto do- polnilnih ukrepov, ki jih dopu- ščajo zvezni ali republiški pređ- pisi. Tako je ljudski odbor moral povećati dopolnilni proračunski prispevek od 10 na 15% s tem, da se povećanih 5 % stoka neposred- no v Sklad za šolstvo. Zvišana je bila stopnja občinskega prometne- ga davka od 3 na 6% od malo- prodaje, povećala se je stopnja prometnoga davka na prodajo vi- na in drugih alkoholnih pijač. Za- radi zvišanja občinskih doklad na kmetijslvo pa je moral potrditi tuđi podaljšanje veljavnosti ne- katerih predpisov, ki so veljali v preteklem letu. V letošnjem letu bodo prora- čunsko potrošnjo v precejšnji me- ti obremcnile prenošene pristoj- nosti, kot so financiranje Okraj- nega sodišča v Kamniku, skuprio financiranje Zavoda za spomeni- čko varstvo, skupno financiranje Obrtno izobraževalnega centra in vajenskih domov, skupno financi- ranje trgovinskoga šolstva, skup- no financiranje strokovnega šol- stva v okraju, zvišanje prispevka v sklad za zdravstveno zavarava- nje kmečkih zavarovance od 30 % V lanskom letu na 70 % v letoš- njem letu, celotno financiranje gozdarske službe. Sem sodi še fi- nanciranje v preteklem letu usta- novljenih zavadov ter drugih nc- na.štctih obveznosti, ki jih s pre- nosom pristojnosti mora financi- rati ObLO. Zaradi tega je pove- ćanje proračunskih sredstev za 22,9 % v primerjavi z lanskim le- tom več ali manj samo navidezno. S temi sredstvi bodo samo delno krito povećane obveznosti komu- ne. • POSPEŠENA STANOVANJ- SKA IZGRADNJA Sklad za stanovanjsko izgradnjo občine Kamnik , računa, da bo v gradnji letos 1956 novih stano- vanj, pri čemer je računati, da bo letos 111 stanovanj dograjenih. S tem se bo povećala koristna stano- vanjska površina za 0,33 m'~. Sta- novanjski sklad bo v letu 1962 razpolagal s cea 160 milijom din za stan6vanjsko izgradnjo. Sred- stva bodo dodeljena z natečaji, 'kjer je predvidevati. da bo druž- beni sektor udeležen z 80 %, za- sebni pa z 20% novooddanih kre- ditov. Pri določanju kreditnih pogojev bo sklad zahteval za družbeni sektor 50 odstotkov, v zasobnem sektorju pa 80 odstot- kov lastne udeležbe. Poleg finan- ciranja stanovanjske izgradnje iz stanovanjskega sklada se bodo kot udeležniki pri financiranju pojavile še gospodarske organiza- cije, proračun in pa državljani. Predviđeno financiranje bi zajelo približno 320 milijonov dinarjev, od česar odpade na gospodarske organizacije 69,000.000 dinarjev, na proračun 13,000.000 dinarjev, na sredstva državljanov 70,000.000 dinarjev in na sklad 160,000.000 dinarjev. Zbori volivcev bodo v vseh vo- lilnih enotah 6., 7. in 8. aprila. Občinski ljudski odbor Kamnik in občinski odbor SZDL Kamnik va- bita vse občane, da se zborov ude- kže v največjem številu in s svo- jimi mnenji prispevajo k čim tehtnejšim razpravam o predlože- nem družbenem planu. Natanč- nejša obvestila o času in kraju zborov volivcev bodo v radiu in na razglasnih deskah. Določanje funkcionalnega zemljišča Po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. 1. FLRJ št. 52/58) so prešla kot nacionalizirana v družbeno last vsa zemljišča, ki so bila z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščinc LRS določena kot ožji pradbeni okoliš občine Kamnik. V tem okolišu đoloča komisija občinskega ljudskoga odbora Kam- nik v smislu predpisov citiranoga zakona funkcionalna zemljišča k obstojcčim zgrađbam. Kor je pri dolu na terenu opaziti, da pri za- ci etiin obranom ni popolnoma razumljiv namon in pomen dela te komisije, bi bilo k lc-temu podati naslednje pojasnilo: Komisija določa funkcionalno zcmljišče na podlagi 37. člena za- kona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Za funkcionalno zcmljišče po tem prcdpisu se šteje zemljišče, na ka- terem zgradba stoji in zomljišče, ki je potrebno za normalno upo- rabo zgradbe. Dolžnost komisije je, da določi prav to zemljišče, ki je potrebno za normalno uporabo zgradbe in njeno vzdrževanje. To zemljišče ne more imeti velike po- vršine že po samem namenu, ker spada k zgradbi kot njen sestavni del in je celota vse dotlej, do- klcr zgradba stoji. Vse ostalo zem- ljišče pa je šteti kot nezazidalno gradbeno zcmljišče in po 38. čienu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč osta- ne v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler se ne pokaže potreba, na tom zemljišču sezidati zgradbo ali kakšen drug objekt, oziroma uporabiti to zemljišče za kaka druga dela. Do tedaj pa ima po 39. členu zakona o nacionaliza- ciji nnjemnih zgradb in gradbenih zemljišč prejšnji lastnik tega zem- ljišča pravico, da to zemljišče uži- va brezplačno z vsemi trajni mi nasadi na njem. Prav tako lahko prejšnji lastnik odsvoji to pravico brczplačnega uživanja proti pla- čilu odškodnine ali brezplačno ko- mu drugemu v skladu z veljavni- mi predpisi o oddajanju kmetij- .skega zemljišča v zakup. Namcn dela komisije je v tem, da pri nacionaliziranih parcelah loči zemljišče, ki spada k obstoje- čim zgrađbam kot funkcionalno zemljišče. od ostalega zemljišča, ki je predmet nacionalizacije, ker to zemljišče ni prosto za uporabo vse dotlej, dokler na njem stoje zgradbe. dočim ostalo nacionalizi- rano zemljišče priđe v poštev za gradbene parcele v skladu z ob- stoječimi gradbenimi predpisi. Uporabiti ga bo mogoče za grad- njo kadar in kjer bo potreba. S tem bo tuđi dosežen namen za- kona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, da se pospeši stanovanjska izgradnja, da se prepreci nenačrtna divja gradnja stanovanjskih hišic izven določenega gradbenega okoliša ter zaščitijo kompleksi kmetijskih zemljišč. Ožji gradbeni okoliš občine Kamnik, ki je kot nacionaliziran prešel v družbeno last, obsega na- slednje predele: Na Grabnu šega meja ožjega gradbenega okoliša do podjetja Kamnik in poteka od struge Kamniške Bistrice ob ogra- ji podjetja Kamnik do Kosiš, na- kar obrne meja proti jugu in po- toka vzpoređno z zemljiščem, biv- ša last Megler Mete, takozvanim »Meglerjevim hribom« do poko- pališča na Zalah. Od tu poteka meja proti jugu ob progi, vendar preje obkroži še grič nad Zalami imenovan »Kalvarija«, dolinico med Zalami in »Zapriško grašči- no«, to je Streliško ulico. Ob pro- gi do Poljske poti, ki se pri »Kuž- nem znamenju« na Zapričah od- cepj od ceste Kamnik—Kranj in pelje v naselje Podgorje, je meja gradbenega okoliša več ali manj enaka z ograjo, ki obdaja zemlji- šče Sadne drevesnice Kamnik. Ob »Kužnem znamenju« gre meja preko proge in šega do bivše go- stilne »Pivk«, nakar obrne proti vzhodu in poteka. v ravni liniji do Ljubljanske ceste ter gre ob tej cesti do novozgrajene bencinske črpalke. Tu moja zopet obrne pro- ti vzhodu, zajame novo naselje tovarne »Titan« in šega na Zg. Perovem do struge Kamniške Bi- strice. Ob njej poteka proti severu do podjetja »Kamnik«, vendar preje zajame preko struge še del Novega trga, Podgore in Mekinj. Pri podjetju »Kamnik« se združi z začetkom meje in s tem tvori zaključen gradbeni kompleks v mestu Kamnik. V naselju Duplica obsega ožji gradbeni okoliš naselje samo in šega meja tega okoliša na za- hodni strani do proge Kamnik— Ljubljana, na vzhodu pa do stru- ge Kamniške Bistrice. Na tem de- lu gradbeni okoliš šega še v na- selje Smarca in zavzema takozva- no »Sibirijo«. U.-D. Semianr za predsednike krajevnih organ izaći j SZDL V soboto, 31. marca, se bo začel na Kopiščih dvodnevni seminar za predsednike krajevnih organi- zacij SZDL. Potrebo po taki obli- ki izmenjavanja izkušenj so pred- sedniki krajevnih organizacij po- udarili že na več plenarnih sejah (ibčinskega odbora SZDL. Za ta seminar bo značilen način dela, ki ga bomo v naši občini prcizkusili prvič, dočim se je na podobnih seminarjih v drugih občinah že obnesel. Gre za to, da na seminarju ne po predavanj, pač pa bodo nekateri predsedniki krajevnih organizacij pripravili gradivo s posameznih področij de- javnosti Socialističnc zveze v ko- muni. Seveda bo vsebovalo to gradivo kar najveć podatkov o obravnavanih problemih, pa tuđi izkušenj, ki si jih je posamezna krajevna organizacija nabrala pri svojem dolu. Tako bodo obdelali na seminarju gospodarski položaj občine. dolitev dohodka in vlogo samoupravnih organov v delovnih kolektivih, naloge SZDL pri raz- vijanju družbenega samouprav- ljanja in nekatera organizacijska vprašanja v krajevnih organiza- cij ah. F. Mladinska tribuna je zaživela Te dni je v Kamniku začela de- lovati posebna oblika izobraževa- nja in seznanjanja mladih z živ- ljenjem doma in v svetu — Mla- dinska tribuna. Pobudo zanjo je dal občinski komite LMS. Prvi razgovor o poletih človeka v ve- solje ]e vodil preteklo sredo dr. Fran Dominko iz Ljubljane. Dvo- rana nad kavamo je bila nabito polna mladih poslušalcev. To ka- že, da si mladi Ijudje želijo po- dobnih predavanj, ki so (to mo- ramo priznati) v Kamniku res ze- lo redka. Prihodnjič, to je 4. apri- la, bo predaval znani popotnik po afriških in azijskih deželah Stane Tavčar iz Kranja. Temu bodo sle- dili razgovori o položaju gospo- darstva v naši komuni, o zabav- nem življenju mladine itd. Skrat- ka .program Mladinske tribune bo izredno pester, obravnaval bo na j- različnejša področja življenja do- ma in v svetu. S. KAMNIŠKI OBCAN 7 < o O & 3 < ? USPESNA IZSTRELITEV PRVEGA KAMNIŠKEGA »ASTRONAVTA« K nam I mm N nssn O SPORED FILMOV KAMNISKIH KINOM ATOGRAFOV V APRILU »D O M« Od 1. do 2. aprila ameriški barvni film TRAPER KELLY, od 3. do 5. aprila jugoslovanski film KAPO, od 7. do 9. aprila italijnnski film CACARA, od 10. do 12. aprila ju- goslovanski film PLES V DE2.TU, od 14. do 16. aprila ameriški barv- ni CS film RAZBITINA LADJE »MARY DIR«, od 17. do 19. aprila zahodno nemški film POLIKU- SKA, od 21. do 23. aprila ameriški VV film TAKA VRSTA ŽENE, od 24. do 26. aprila nemško-polj- ski barvni film PLANET SMRTI, od 28. do 30. aprila ameriški barv- ni VV film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA. »D U P L I C A« Od 31. marca do 1. aprila ameri- ški barvni film DARBI O'GILL, od 4. do 5. aprila jugoslovnnski film PARTIZANSKA POVEST, od 7. do 8. aprila ameriški barvni film AVTOBUSNA POSTAJA, 8. aprila POPEJ IN NJEGOVA DRU- ŽINA od 11. do 12. aprila sovjet- ski film SONCE SVETI VSEM, od 14. do 15. aprila ameriški barv- ni film NEKATERI SO PRIHITE- LI, od 16. do 17. aprila ameriški barvni film SEDMO SINDBADO- VO POTOVANJE, od 18. do 19. aprila angleški CS film SINOVI IN LJUBIMCI, od 21. do 22. apri- la ameriški barvni CS film DOM NA GRICU, od 25. do 26. aprila Rrški film NIKOLI V NEDELJO, od 28. do 29. aprila ameriški barv- ni CS film TARZANOVA BORBA. VESELO POTOVANJE mladih kamničanov • PRIZOR S CAP CANAREVALA? NE, NASl SLIKI PRI- KAZUJETA LE DVOJE FAZ (NE)USPESNEGA LANSIRA- || NJA PRVEGA KAMNIŠKEGA »ASTRONAVTA« NA LUNO. BILO JE SEVEDA V PUSTNIH DNEII. F. S. KAJ BOMO GLEDALI? Vodstvo kinodvorane »DOM« v Kamniku nam je za mesec april pripravilo vrsto kvalitetnih fil- mov, ki si jih bo kamniško občin- stvo gotovo mnogoštevilno ogle- dalo. Slovenski film PLES V DE2JU je eden izmed naših filmov, ki se lahko pohvali, da je res kvalitet- no delo, ki je bilo lepo sprejeto ne samo doma, pač pa tuđi v t.u- jini. Duša Poćkajeva je za glavno žensko vlogo v tem filmu prejela v Puli nesporno prvo nagrado; njen soigralec pa je simpatični Miha Baloh, ki se je gledalcem zelo prikupil v filmu »Veselica«. Filma, ki je po svoji vsebini glo- boka psihološka drama, res ne kaže zamuditi. Mladi franeoski igralec, novo- valovec Jean Paul Belmondo in znana italijanska igralka Sophia Loren imata tuđi med našimi gle- dalci toliko pristašev, da smo lahko prepričani, da bo ob pred- vajanju filma »CAĆARA« kam- niška kinodvorana nabito polna. 2al pa mlajši gledalci takrat ne bodo prišli na svoj račun, ker bo film verjetno prepovedan mladini izpod 16 let. Da hi usmerili veselo pustno razpoloženjc otrok, je Društvo pri- jateljev mladine v Kamniku organiziralo zbor otrok, ki so v spre- vodu šli skozi mesto. Zbralo se je lepo število otrok, maskiranih v kuharćke, palćkc, razne živali in podobno. Zal je slabo vreme za- držalo marsikatcrcRa malčka doma. Najbolj so se razživell v dvo- rani nad Kavarno, kjer so se posladkali s pustnimi dobrotami in ob zvokih harmonikarčkov tuđi prijetno zaplesali. Otroci in starši so bili s prireditvijo zadovoljni. M. D. In še en odličen koprodukcijski film borno imeli priložnost videti. To je »KAPO«, ki bo s precejšnjo zamudo končno prispel k nam. Zgodba filma se dogaja v koncen- tracijskom taborišču med, vojno in pripoveduje o mlađem, lepem dekletu, ki je bila kapo, to je nad- zornica jetnic. Morda je zanimivo pripomniti tuđi to, da so film snemali v Jugoslaviji. In še nekaj! Vsem, ki je bil všeč Gary Cooper in ki jim je všeč Charlton Heston: oglejte si film RAZBITINA LADJE MARY DIR! Otrok po želji naj ne bi bilo naključje, ------ampak običaj ------ Predavanje o zaščiti žensk pred nezaželeno nosečnostjo je imcl Tokavčič Bogdan. Željo po takem predavanju so izrazile žene na konferenci za družbeno aktivnost žc nsk, vendar obisk ni bil zado- voljiv. Marsikatera žena je zve- dela, česar prej ni vedela, o tem smo se lahko prepričali v razgo- voru po končanem predavanju. Vsekakor nas številke. da je v Sloveniji letno od 28.000 rojstov 15.000 splavov, morajo opozoriti, da je potrebno nekaj napraviti. Iz tega sledi, da je vsaka tretja nosečnost prekinjena nasilno. V Sloveniji imamo 18 rojstev na 1000 prebivalcev, zato in, ker se zate- kajo h komisiji za odobritev splava mlade žene, ne smemo mi- mo perečega problema, še poseb- no, ker 40 % žena ostane neplod- nih, da sploh ne govorimo o du- ševnih po-sledicah in i'inančnih iv.datkih. V Sloveniji stanejo spla- vi družbo ca. 1 milijardo dinarjev letno. V Kamniku je bilo leta 1961 161 predlogov za splav in 416 roj- stev. Zakaj tako, če lahko z upo- rabo sodobnih kontracepcijskih sredslev žene zanosijo po želji. Premalo se poslužujemo teh za- štitnih sredstev! V/.roke za to je iskat i v premajhni zdravstveni prosvetl.jcnosti žena, drugi vzrok, ki je prav tako zelo pomemben, je v tem. da, žal, zdravstveni de- lavci sami nišo enotni. Bodi trenutno kakorkoli, žene lahko prečoj prispevajo k ohra- nitvi svojega zdravja in k reševa- nju tega družbenega problema, če bodo uporabljale sodobna zaščitna sredstva. Takih predavanj bi se morale žene in možje udeleževatj v več- jem številu. Marsikatera žena je sklonila po končanem predava- nju, da se zaščiti s sodobnimi sredstvi. Če borno le malo upoštevali na- svete. ki jih je dal predavatelj, bo otrok po želji res običaj, kot je to v drugih državah (Amerika. Anglija). Takšno stanje, kot je trenutno, kaže na zdravstveno nekulturo. Menimo, da je Jugoslavija napra- vila ogromen razvoj na gospodar- skem, političnem in tuđi na zdravstvenem področju, zato nam kot Kamničanom ne srne biti vse- eno, kakšen odnos zavzamemo do teh problemov, če je od nas vseh odvisno, kako jih borno resili. Le nekaj dobre volje je potrebno in zdravstvene prosvetljenosti. V. G. Zadružni domovi - kulturni domovi v Tuhinjski dolini Svet za kulturo in prosveto je na svoji zadnji seji ponovno ob- ravnaval mnenja in prcdloRe pro- svetnih društev in Svobod v Tu- hinjski dolini, da bi jim skušal zagotnviti potrebna sredstva za ureditev dvoran zadružnih do- mov, ki so jih zgradile nekdanje kmetijske zadruge in v katerih naj bi Svobode dobile za svojo dejavnost življcnjski prostor. Tak- šni primeri so štirje: Motnik, La- že, Smartno in Srednja vas. Ven- dar sta toliko dograjena, da bi ju naša društva že mogla upo- rabljati, le dva domova: v Motni- ku in na Lazah. Druga dva pa sta še v tako nedograjenem sta- nju, da sedaj še ni mogoče pred- videvati, kako se bo njuna grad- nja v bodoee razvijala. Sicer po- samezna društva ne zahtevajo ve- likih zneskov, vendar bi v'seda- njih pogojih bilo tuđi le-ta zelo tcžko dobiti. Ce bi dogradili vse te domove in bi služili z dvorana- mi kulturnoprosvetni dejavnosti, bi jih imeli na razmeroma kratki relaciji 20 km najbrže kar pre- več. Vsekakor menimo, da je tre- ba pomagati društvom v Motniku in y Zgornjem Tuhinju, da pride- ta čimprej do svojih prostorov, a vlagati sredstva za gradnjo takih domov v Srednji vaši in v Smart- nem najbrže letos ne bo mogoče, ker so ti domovi priblizu drug drugega in imajo prešibko za- ledje. Poleg tega pa bo treba po- magati dokončati še dom na Ve- gradu, ki bo ne le kulturno sre- dišče Zgornjih Stranj, Stahovice in Crne. ampak z dograditvijo kletnih prostorov, ureditvijo oko- lice in speljavo ceste tuđi važen, lep in privlačen turističen objekt ne le za bližnjo, temveč lahko ludi za širšo okolico. Z. V. KmUoLxT-UiR« ■ I 7to _._......__ _ ■ .... ■ 71 -- ------1 Žreb je dolocil 1. nagrado 1000 dinarjev prejme Alenka Koman, Kamnik, Ašker- čeva 3. 2. nagrado 750 dinarjev prejme Marija Matjan, Markovo 3, pošta Kamnik. 3. nagrodo prejme Franc Pavlič, Smartno 28. p. Smartno pri Tu- hinju. Pravilne rešitve Vodoravno: 1. L,I. 2. milk, 6. sin, 9. pop, 12. anorak, 14. KY, 15. aps, 17. Novska, 18. Elite, 20. omcga, 22. AMD, 24. oseka, 26. re. 27. kon- centrat, 29. Ra, 30. il, 31.'Stol, 34. Niš, 36. Abadon, 41. Tuhinjska dolina, 43. Olt. 44. Mali, 45'. Argo, 46. la, 48. Aon, 49. Anam, 51. io, 53. mb, 54. lv, 5(i. Venera 60. CP, 62. obzir, 65. elegan, 66. Aon, 68. Aire, 69. cement, 70. neon; Navpično: 16. koristolovec, 39. Dionizij. H U M O R NAVADA Tožilec: »Vas ni sram, da le- zete ponoći v tuja stanovanja.« Obtoženi: »To je bilo proti jutru in jaz sem mislil, da vsto- pam v svoje stanovanje.« Tožilec: »Zakaj ste pa pobeg- nili, ko je prihajala gospodinja s svetilko?« Obtoženi: »Mislil sem, da pri- haja moja žena.« Glasilo »KAMNIŠKI OBCAN« — Izdaja občinski odbor SZDL Kam- nik. — Urejuje uredniški odbor Kamnik, Titov trg št. 1. — Odgo- vorni urednik Vinko Gobec, glav- ni urednik Tanja Mavrič. — Iz- haja enkrat mesečno. — Tiska CZP »Kočevski tisk« Kočev.fe SRECEN CLOVEK — Jaz sem imel vedno srcčo v ljubezni. — Pa se kljub temu niste oženili. — No, saj to je tista moja sre- ča. — Imam strašno smolo. Ka- darkoli se zaljubim, je moj ljubi oženjen ali pa sem spet poro- čena jaz. -¥■ — To je strašno, kar dela mo- ja žena! Vedno hodi spat sele zjutraj. — Zaradi česa? — Vedno me počaka. da pri- dem domov. ifAflinieifii uhiiiiiiohh KRONIKA V FEBRUARJU 1962 R O J E N I Brice Tv;inka, Golice, flrastovcc Jožela, Zajasovnik, Maleš Mojca, Mlaka, Pavlič Janez, Potok, Slap- nik Nana, Motnik, Vrhovnik Dar- ja, Kamnik. POROCENI Komatar Janez, delavec iz Mekinj in Modri jan Agata, delavka iz Tuhinja; Kosir Anton, kmet iz Brezij in Humar Frančiška, tkal- ka iz Vodič; Kosir Franc, mizar in Hrovat Luci ja, delavka — oba iz Kamnika; Klemenc Jože, dela- vec iz Klemenčevega in Vončina Marija, delavka iz Kamniške Bi- strice; Kuhar Pavel, rudar iz Krivčevega in Dolinšek Antonija, kmet. delavka iz Kališa; Mali An- ton, prcvoznik in Primožič Ema, oba V/. Kamnika; Mihajlov Dimi- trije, delavec in Veličkovski Da- nica, delavka — oba iz Kamnika; Pavlin Viktor, rudar iz Crne in Golob Jožica, delavka iz Godiča; Pistotnik Franc, delavec in Pire Ivana, delavka — oba iz Kosiš; Potočnik Jože, kmet iz Zduše in Potočnik Marta, delavka iz Žu- panji h njiv; Prosen Emilijan, kmet iz Komendske Dobrave in Kne Marija iz Pšenične police; Podjed Jože in Pestotnik Terezija oba iz Laniš, Suštar Anton in Pavlič Angela oba iz Srednje va- ši; Zagar Marcel, delavec iz Za- kala in Klemenc Julijana, de- lavka iz Klemenčevega; Zavbi Anton, pekovski pomoćnik in Kle- men Jožefa, delavka, oba iz Kam- nika, Zirovnik Milan, uslužbenec iz Zapog in Pogačar Ana, delavka iz Nasovč. UMRLI Gradišek Marija, gospodinja, sta- ra 72 let iz Mekinj; Gorenc An- ton, upokojenec, star 61 let iz Kamnika; Hrastovec Jožefa, ne- donošenček iz Zajasovnika; Mali Jože, osebni upokojenec, star 79 let iz Porebra; Matjan Marija, po- sestnica, stara 89 let iz Vrhpolja; Romšak Janez, posestnik, star 77 let iz Podstudenca; Stele Janez, prevžitkar, star 71 let iz Mlake, Sušnik Ana, osebna upokojenka, stara 82 let iz Jcranovega, Suštar Marija iz Podhruške; Verbič Franc, prevžitkar, star 83 let iz Brega; Vidmar Marija, družinska upokojenka, stara 75 let iz Kam- nika in Zobavnik Neža, zasebnica, stara 82 let iz Kamnika. Sahov&kl Uvuiiz Na šahovskom turnirju za pr- venstvo posameznikov kamniške občine je zmagal Mirko Troha z 9 točkami. Sledijo: 2. Tone Tre- bušak 8; 3. — 4. Lojze Ocepek in Polde Sitar 7,5; 5. Marjan Znidar (i; 6. Tine Jagodic 5,5; 7. — 8. Ste- fan Pogačar in Viktor Gantar 5; 9. Ing. Marjan Ogrinec 4,5; 10. Ivan Bukovšck 3; 11. — 12. Tone Nerad in Rudi Balantič 2,5. Igralci so se zelo vestno in toč- no udeleževali turnirja, kar velja posebno za igralce iz Komende in Podgorja. Najstarejši udeleženec turnirja Lojze Ocepek iz Komend- ske Dobrave zasluži še posebno priznanje za doseženo tretje me- sto. I. Z. NV33O ISSINHVS 10 Kamniški športniki pred sezono Pričetek spomladanske sezone je pred durini. Povsod se šport- niki mrzlično pripravljajo, saj dancs brez temeljitih priprav ni već mogoče dosegati uspehov. Tuđi kamniški športniki ne počivajo! Ob- iskali smo predstavnike odbojkarskega, nogometnoga in košarkar- skega športa v našem mestu, da bi nam povedali kaj o svojih pri- pravan. Oduojkarji, katerih uspehi so bili v zadnjih letih vedno zelo vidni in veliki, so že v začetku februarja pričeli z rednimi tre- ningi. Tri ekipe: mladinsko, ozi- roma II; moštvo, vrsto članic in 1. moštvo pripravljajo domaći tre- ner ji. Do pričetka ligaške sezone imajo v programu vrsto trening srečanj, prvo od ten pa so v ne- deljo, 11. t. m., že imeli. V tradi- cionalnem dvoboju Sever : Jug so najboljši igralci pokazali solid- no formo. Zlasti sta se izkazala Koncilja Jernej in Stele Janez, od mlajših pa Debeljak. Videti je, da bo 1. moštvo uspešno prebrodilo krizo, ki je nastala ob odhodu od- ličnega Ulčarja in Preglja k voja- kom. Skoda, da sta prenehala tek- movati tuđi Vodnik Marjan inLap Miha, oba izkušena igralca. In kje bodo nastopali v letošnji sezoni? Članice še vedno v druž- bi najboljših v republiki skupaj z Novim mostom, Sežano, Jeseniea- mj in Kranjskim Triglavom v za- hodni skupini I. republiške lige. Clani pa bodo v II. republiški liei ponovno jurišali /,j v.slop v prvo slovensko ligo. Letos bodo njihovi nasprotniki: Olvmpia (Ljub.), Cr- nuče, Zirovnica, Jesenice, Izolu, Trebnje, Gimnazija Kranj in TVD Kočevje oz. Kropa, v kolikor se ta ne bi kvalificirala v I. ligo. Drugo moštvo, ki je pretežno sestavijeno iz mladincev, pa bo tekmovalo v ligi Ljubljanske odbojkarske pod- zveze. Spričo izrednega dotoka mladih odbojkarjev že komaj ča- kajo, da bodo mogli spet trenirati na lepih igriščih pri kopališču, kjer bo za vse dovolj prostora. Marljivi sekretar Košarkarske sekcije pri TVD Partizanu tovariš Maleš Janez nam je povedal tole: Košarkarski šport v Kamniku je zabeležil lani izreden uspeh, saj so se elani v B razredu podzvez- nega prvenstva probili na sam vrh in si tako letos prvikrat pri- dobili pravico sodelovati v II re- publiški ligi. Zavedajo se moćnih nasprotnikov v novi konkurenciin se zato že dlje časa pripravljajo pod vodstvom odličnega trenerja Zule Petra iz Domžal. Pravijo, da bo žanje že uspeh, će jim bo uspe- lo obdržati se v tej družbi, ki jo sestavljajo naslednje petorke: Ze- lena jama, Bežigrad, Old Bo.vs — 01ympia, Old Boys Svoboda-Vič, Trnovo in Vrhnika. V okviru pri- prav so se pred kratkim udeležili tuđi zimskega prvenstva, kjer so v C skupini zasedli 3. mesto. Do- EKIPNI PRVAK PODGORJE Na ekipnem šahovskem prven- stvu kamniške občine je nepriča- kovano zmaealo Podgorje s 23toč- kami pred Solidarnostjo 22; Go- dičem 12,5; Duplico 12 in Komen- do 10,5 točk. Podgorje je namrcć zmagalo nad Duplico, ker štirji- igralci Duplice nišo prišli na dvo- boj. Kljub temu pa je zmaga Pod- gorja zaslužena. I. Z. bili so namreč tekmo proti Lo- gatcu, dočim so podlegli Zeleni jami in Bežigradu. Tuđi ta sekcija ima mladinsko moštvo, ki bo na- stopalo v podzvezni ligi. Zal pa imajo košarkarji še vedno velik problem z igriščem. Dosedanje pesknatO' igrišče za gimnazijo je zelo slabo in bodo morali Kam- ničani od jeseni dalje igrati vse ttkme na tujih igrišćih, če jim ne bo uspelo dobiti sredstev za asfal- tirano oz. betonsko igrišče, ki je po pravilih za ligaška moštva predpisano. Ce si prejšnji mesec prišel na stadion pod Mekinjami, si tuđi ob hudem dežju in snežni brozgi mo- gel videti po 15 mladih t'antov, ki so se neumorno podili po igrišču. Da, novi trener Nogometnega klu- ba Kamnik, Herbst Voje, biv.ši član ljubljanskega Slovana, ne pozna šale. Dobro ve, da samo trdo delo rodi obilen sad. Prav je imel. Ze prve trening tekme s SASK-om iz Ljubljane 2 : 2 in 10 : 1 za Kamnik in s TVD Par- tizanom iz Jarš 2 : 2 so pokazale naše nogometaše v lepi luči. Se lepše pa so se izkazali v nedeljo 11. 1. m., ko so v prvi prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne lige premagali svojega večnega rivala Duplico z 1 : 0 (0 : 0). Mladinci, ki so se v predtekmi pravtako po- merili z mladinci Duplice, pa so le tem klonili s 4 : 1. Prav gotovo ne pretiravamo, če napišemo, da se bo v 1. team ob takšni priza- devnosti kaj kmalu rešil nevarne cone, v kateri se je znaše] ob kon- cu prvega (jesenskega) dela tek- movalne sezone 1961/62. dočim bo tuđi mladincem pod vodstvom no- vega trenerja Pcklarja Milana ver- jetno vsekakor šio bolje kot do- slej. Clani kakor mladinci imajo v ligi tele nasprotnike: Svoboda-Du- plica, Svoboda-Kisovec, TVDMen- geš, Grafičar-Ljb, Papirnićar-Za- gorje, Rudar-Hrastnik, Bratstvo- Hrastnik, Sava .iz Tacna, Litijo in Kočevje. M. V. 5muča%ii a seU Smučarji so sklenili letos, da bodo med Kamničani spet popu- larizirali smučarski šport. Vendar, žal, ni bilo snega. Kljub temu pa so resno dela]i. Na čelu s pred- sednikom društva tov. Zajcem, ki so mu smučarji največ dolžni za obstoj kluba, so pričeli že poleti s pripravami. Popravili so obe skakalnici in pričeli s suhimi tre- ningi. Najbolj delavni so bili ska- knlci, ki so si prislužili smuči. Ze v decembru so se skakalci udele- žili tekem v Planici; nato pa na- stopili na slovenskom mladinskem prvenstvu, kjer so dosegli nasled- nje rezultate: 17. Stele Marjavi (23,5 in 24,5 m) 131,5 točke in 1«. mesto Jare Karlo (23 in 27 m sp.) in 124,2 točke. Nastopila sta na 40 m skakalnici v Kranjski go'i med enaindvajsetimi najboljšin-j slovenskimi mladinci. Naši mladi skakalci so odšli tuđi na državno prvenstvo v Delnice, kjer so ska- kali na 65-metrski skakalnici. Za- sedli so naslednja mesta: 12. Stele Marijan (34,5 m s p. in 38,5 m) in 126,0 točke; 13. Kladnik Albin (35,5 m s p. in 36,5 m s p.) in 111,5 točke in 15. mesto Jare Karlo (Nadaljevanje na 12. strani) KAMNIK : SVOBODA (Duplica) 1: 0 V nedeljo, 11. marca, sta se v prvenstveni tekmi. prvi v spomladanskcm delu tekmovanja, spet src- čala stara rivala Kamnik in »Svobođa« iz Duplice. Prijatelji nogometa so pričakovali to tekmo z ve- likim zanimanjem. Zato so mnogi i; I cd a I ci kljub slabemu vremenu vztrajali na igrišeu in sledili, sicer nekoliko oštri, vendar zanimivi igri. V prvem polćasu so imeli Dupličani dokaj priložnosti. da bi dosegli gol, vendar njihov napad ni bil dovolj učinkovit. Že nekaj minut po začetku tekme je nam- reč sodnik izkljueil iz igre zaradi prekrška igralca »Svobode^. To prednost so polcg ućinkovitejše igre v drugem polčasu izkoristili igralci Kamnika in pet minut pred koneem tekme preko Krato- vlla dosegli zadetek in s tem dve točki F. S. Prizor z nogometne tekme Kamnik : Duplica i: a :.: :; : S k i o b C a n 11 K A M N I S Kl O B C A N 12 Strelci so se pomerili za »Zlato puščico« Pred dnevi so kamniški strelci izvedli občinsko prvenstvo v stre- Ijanju z zračno puško. Na tekmo- vanju je sodelovalo 33 strelcev iz šestih strelskih družin. Najštevil- neje so bili zastopani strelci pođ- jetja »Kamnik« in »Stola«. Normo za okrajno prvenstvo, ki določa 340 krogov od 400 možnih, je iz- polnilo 18 tekmovalcev. Najboljši so bili: Ivan Rihtar SD podjetje Kamnik — 364 krogov, Peter Bertoncelj SD Stol — 361 krogov, Ivan Peršin SD Titan — 354 krogov, Franc Kerec SD Stol — 353 krogov. Sorazmerno veliko število tek- movalcev, ki so se uvrstili med tekmovalce za »Zlato puščico« v okrajnem merilu, kaže na visoko kvaliteto kamniških strelcev. F. S. Franc Kerec je že dolga leta med na.jbolj aktivnimi kamniškimi strelci kot organizator in kot tekmovalec SjHutautji a sebi (Nadalj. z 11. strani) (33,5 m s p. in 35,5 m s p.) in 108,9 točke. Nastopilo je 19 tekmoval- cev. To je bil lep uspeh in poka- zal se je tuđi prvi napredek. Tuđi na okrajnem srednješolskem pr- venstvu so nastopili Kamničani. Nastopili so na 35 m skakalnici v Podkorenu. Izmed 31 tekmoval- rev so se uvrstili takole: 8. Klad- nik Albin (23 in 26 m) in 146,8 točke, 13. Stele (21,5 m in 22 m) 129.0 točke in 14. Jare Karlo (22 m in 21,5 m) in 124,9 točke. Klubsko prvenstvo so izvedli kljub dežju v Kamniku 4. marca na 45-metrski skakalnici. Klubski prvak med člani je postal Rebolj Marko (30,5 in 30 m) 209,6 točke pred Pibernik Klemenom (31 in 31 m) ter 204 točke. Med mladinci je zmagal Jare Karlo (27 in27,5m) in 196 točkami pred Steletom (30 in 28 m) 194,9 točke in Kladnikom (31 in 28 m) 193,5 točke. Skakalci so tako pokazali, da so bili naj- bolj delavni. Alpski smučarji so se udeležili tekem na Starem vrhu pri Skofji Loki. Nastopili so brez treninga, vendar so se požrtvovalno borili. Proga je bila dolga 1800 m in je imela 38 vratic. Najboljši je bil Pcčavnik pred Pernetom in Ste- letom. Alpski tekmovalci so se udele- žili Se Šunkarjevega smuka na Miljem vrhu. Najboljši v konku- renci Smučarskega kluba je bil Škorjanc, Pred Podjedom. Smučarji upajo, da bo postal btli šport zopet tako popularen, kot je bil nekoč. To pa še poseb- no sedaj, ko borno dobili žičnico na Veliko planino. M. S. IL III ni TO u nlil nLoo fDo/nlad ja ka tu..