DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica -Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.3-35.
Štev. 13
Sreda, 14. februarja 1934
Leto iX
Vsem izkoriščanim!
Svetovno socialistično gibanje ni gibanje posameznih stanov v svrho dosege privilegijev zanje. Socializem je nauk o socialistični ureditvi družbe. V današnji družbi je izkoriščana ogromna množica človeštva, bolj, manj, ročnih delavcev, nameščencev, intelektualcev, malih samostojnih eksistenc kakor so obrtniki in mali kmetje.
Dosedaj se tega socialnega položaja marsikdo od teh niti zavedal ni. Preponosni so bili mnogi v družbi na svojo izobrazbo, na svojo samostojnost ali na svojo bajtico in ped zemlje. Vsi ti brezbrižneži danes premišljujejo, kdo in kje je vzrok, da je postal njih socialni položaj često še sla-bejši kakor položaj organiziranega delavca ali nameščenca.
Danes mora nač tudi tem slojem biti jasno, da so tudi oni žrtev kapitalističnega izkoriščanja. Kar ni napravil kapitalizem pred vojno, to je povzročila kapitalistična vojna do kraja, tako do kraja, da se danes kapitalizem sam nahaja v najtežjih trzavicah ter se v svojo obrambo poslužuje najhujše diktature. Nad stoletno izmozgavanje je rodilo današnje razmere: na eni strani vse, na eni nič.
Prav zaraditega tudi program So-cialnodemokratične stranke Jugoslavije te splošne zahteve bodočega gibanja izraziteje, kakor v bivšem svo-lem besedilu. Socialistično gibanje stoji sicer že od početka na stališču, da je socialistično, to je, da so interesi vseh izkoriščanih plasti človeštva zastopani v njem. To tudi naglašajo vsi programi socialističnih strank zlasti danes, ker mora vsak izkori-ščanec že tudi sam uvideti, da je mogoče izboljšati socialne, to je, družabne razmere samo na temelju socialističnega nauka. Ta nauk namreč pravi: vsem ljudem enakopravnost v življenju in do življenja. To je pravica človeštva.
Imamo sicer prav mnogo naukov o ureditvi človeške družbe. Toda večina teh naukov trdi, da človek nima vseh pravic, da se ne sme boriti zanje ter da naj gospodujoči del ali družabni sistem iz sočutja deli pravico po svojem prevdarku. Današnje razmere dokazujejo, kam pridemo s takimi nauki.
Socialnodemokratična stranka Jugoslavije je imela konferenco. V zmi-
društvenega zakona bo potrjena. n ^im se to zgodi,
“klenite se je vsi izkoriščani, a se bo uspešneje borila za
cnake pravice do življenja za
Vsi izkoriščani pravimo, toda iskreno!	r
vse-
Vznemirjana Španija
Španski ministrski predsednik Lerroux, ki je prevzel vlado po prejšnji koaliciji po poizkušanem klerikalnem puču, je v skrbeh, da utegne revolucionarno gibanje v Franciji
vplivati na aktivnost revolucionarnih gibanj na Španskem. Bojazen, pravi predsednik vlade, je prav resna.
Pomen socijalizma na Balkanu.
Ceski poslanec dr. Lev Winter piše v »Pravo Udu« z dne 7. t. m.:	Pre-
pričan sem, da bo imelo usidranje socijalizma na eksponiranem steku Save in Donave velik vpliv na razvoj političnih razmer na Balkanu in s tein tudi v celi Evropi.
Upor delavstva proti fašistični diktaturi v Avstriji — Generalna stavka
Prvi krvavi spopad delavstva s Heimwehri v Linzu. — Topovsko obstreljevanje delavskih postojank na Dunaju in v Grazu. — Krvavi boji v Eggenbergu,
Brucku na Muri, na Dunaju in Steyru
Kocka je padla! Avstrijski fašisti ! so izzvali in pognali avstrijsko so-cijalnodemokratično delavstvo v odločilni boj. V trenutku, ko to pišemo, je Avstrija torišče gigantskega boja med delavstvom in fašisti mussoli-nijevega ter vatikanskega kova.
Skoro bo leto dni. odkar je avstrijska reakcija, krščanski socialci in heimverovci, začela uvajati diktaturo. Neoziraje se na ustavo in na zakone, je odvzemala delavstvu vedno več socialnih pravic, obenem pa je omejevala njegove svoboščine. Socialna demokracija kot legalna predstavnica delavstva se je trudila na vse načine, da bi se našel miren izhod iz situacije, ki je nastala vsled izločen ja parlamenta. Toda vsa prizadevanja so bila zaman. Zmaga fašizma v Nemčiji je opogumila avstrijski fašizem, ki je po uvedbi liit-lerjeve diktature v Nemčiji sam začel resno misliti na uvedbo lastne diktature v Avstriji. Ta namera je dobila popolnoma konkretno obliko, ko je bil dosežen sporazum med krščansko socialno stranko in heimt-verovci. Do tega sporazuma pa je prišlo, ker sta oba tabora uvidela, da eden brez drugega ne bosta mogla obvladati položaja oz. doseči stavljenega cilja.
Med krščanskimi socialci in heimverovci je razlika v tein, da hočejo prvi uvesti fašizem vatikanskega kova, t. j. zgraditi državo po smernicah Ouadragesimo anno, dočinii se drugi 'ogrevajo za fašizem mussolini-jevega kova, oba pa druži sovraštvo do socijalne demokracije, do delavskega razreda. Proti nemškemu fašizmu sta le v toliko nerazpoložena, v kolikor je ta nemški fašizem hotel poba sati Avstrijo v svojo malho in pomesti z avstrijskimi voditelji fašizma.
Šele zadnji čas so se pokazali pri enem delu krščanskih socialcev pomisleki proti sodelovanju s lieiitv verovci, ker je bilo vedno očitnejše, da oborožene heimverovske bande ogrožajo predvsem pozicije krščanskosocialne stranke same.
Ali za preorientacijo avstrijske notranje politike jc bilo že prepozno.
Heimver je s svojim postopanjem postavila vlado pred gotovo dejstvo.
Naskočila je socijalno demokracijo in s tem izzvala državljansko vojno. Jasno je bilo že od vsega po-četka. da se avstrijsko razredno zavedno delavstvo. ki je sodelovalo pri utemeljitvi republike ne bo pustilo potlačiti in pomandrati od fašistov' brez odpora in da se bo branilo tudi z orožjem.
Krvavi ples je zaiel v Linzu
Voditelji avstrijskega heimvera so zadnje dni odkrito izjavljali, da se bliža odločilna ura. V okolici mest je bilo opažati koncentracijo hciinve-rovskih oboroženih čet. dočim so voditelji heimvera začeli akcijo za izmenjavo deželnih vlad in občinskih svetov in postavitev komisarjev.
Prvi ud.ar so heimverovci izvršili v Inomostu. od tu pa so svojo akcijo prenesli na ostale dežele.
Signal za končno razračunavanje med fašizmom in socialno demokracijo pa so dali heimverovci v pon-deljek, dne 12. t. m.
Zjutraj ob 7. uri so prikorakali heimverovski oddelki pred Delavski dom v Linzu, v nameri, da ga bodo zasedli. Delavstvo pa, ki je že nekaj dni bilo v pripravljenosti, vedoč za namere heimvera, jih je sprejelo s streli.
V teku nekaj ur se je razvila v sredi mesta silna bitka med delavci, ki so se zabarikadirali v domu in napadajočimi oddelki heimvera, katerim sta prišla na pomoč policija in vojaštvo.
Tedaj so začeli prodirati v mesto oboroženi delavski oddelki tudi od drugih strani, ki so zasedli celo policijski komisarijat. Šele po dolgih bojih se je posrečilo oboroženi sili potisniti delavce na periferijo mesta ‘n v pristanišče, kjer so se boji nadaljevali še ves dan.
Proglasitev sploSne stavke
Kakor hitro so prispela prva poročila iz Linza, je stopilo delavstvo na Dunaju v generalno stavko. V teku pol ure so bili na Dunaju ustavljeni vsi obrati in stavka se je z neverjetno naglico razširila po vsej državi.
Na Dunaju so zastavkali delavci v mestni elektrarni, v plinarni in pri vodovodu, pridružili so se stavkajočim tramvajski uslužbenci, nato železničarji, nameščenci telefonskih in brzojavnih central, s čemur je bil ukinjen vsak promet. Vlada je na
proglasitev generalne stavke odgovorila s proglasitvijo obsednega stanja, kar je v teku dneva parkrat sporočila tudi po radiu.
Na Dunaju so zaprli več socijalno-demokratičnih voditeljev, med njimi tudi župana Seitza, dr. Rennerja in upokojenega generala Kornerja. Istočasno je vlada ukazala zasesti mestni magistrat in pa poslopje »Arbei-ter-Zeitung«.
Ogorčeni boji v vseh Industrijskih centrih
Vesti o krvavih spopadih in proglasitvi generalne stavke so spravile vse delavstvo na noge. Delavstvo je povsod ustavilo delo in oddelki razpuščenega Schutzbunda so hiteli na dogovorjena mesta, kjer so prejeli orožje in nato stopili v akcijo.
Na Dunaju
so začele krvave borbe v predmestjih. Ponoči je bilo celo mesto zavito v temo, v sredino mesta pa je odseval svit požarov, raket in žarometov iz predmestij.
V Eggenbergu
je delavstvo zavzelo tamošnjo orožniško postajo in se potem v kr^iu utaborilo. Proti delavstvu poslane čete žandarmerije, heimvera in vojaštva. so se zapletle v boj z delavsko obrambo in so morali opustiti vsako misel na prodiranje. Ker ni bilo mogoče osvojiti Eggenberga. je graška komanda oborožene sile ukazala obstreljevanje Eggenberga s topovi. Obstreljevanje še vedno traja. Delavci srdito branijo svoje pozicije.
Velika bitka v okolici Brucka le v teku
Center bojev med delavci in vlado pa je v Brucku.
V Brucku je delavstvo takoj po prvem alarmu stopilo v akcijo. Tu so se zbrali oddelki Schutzbunda iz vsega Gornjega Štajerskega, oboroženi s puškami, granatami in strojnicami. Proti Brucku ic bilo odposlano vojaštvo, ojačeno s heimverovci, ki pa so naleteli na silen odpor. Delavstvo je naskočilo vojaške oddelke in se je polastilo topov, ki jih je vojaštvo spravljalo v strelne pozicije. Pri Brucku in v okolici je zbranih lfi.OOf) oboroženih mož Schutzbunda. Boji so se razvili na vsej črti.
Med Gradcem in severno Štajersko so pretrgane vse vezi. Ceste so z dinamitom razstreljene, prav tako tudi železniška proga proti Dunaju. Iz teh krajev ni nobenih poročil več.
Iz Eggenberga
so prispela še podrobna poročila o pričetku krvavega razračunavanja. Orožništvo in lleiituvehr sta napravila preiskavo v trgovini delavskega 'konziuna. Delavci so poslopje obkolili, orožništvo in Heiimvchr razorožili iu takoj razvili nadaljnjo akcijo.
Od Gradca do Maribora se vzdržuje lokalni promet. Dalje proti Dunaju so vsi vlaki ustavljeni. Poslednji vlak iz Dunaja je prispel ponoči
v Maribor, imel je en sam vagon in je pripeljal enega samega potnika.
Krvavi boji na Dunaju
Po dosedanjih poročilih so se delavci polastili pred vsem vzhodnega kolodvora, okoli katerega se vrše lju-ti boji.
Vlada zatrjuje po radiu, da obvlada položaj, vendar pa teh poročil ni mogoče kontrolirati, ker je čisto gotovo, da jih izdaja vlada za pomnjenje prebivalstva in pa. da bi ojačila svoje pozicije.
Krvavi boji tudi v Steyru
V Steyrju so prav tako v teku krvavi boji. Delavstvo se je polastilo tamkajšnje tovarne orožja in se je postavilo v bran oboroženim silam, ki jih ie dirigirala vlada, da bi zasedle to važno pozicijo.
Mrtvi In ranjeni
Dosedanja poročila vedo povedati o krvavih bojih, pa tudi o številnih žrtvah. Prvi podatki o mrtvih in ranjenih so prispeli v prvih popoldanskih urah včerajšnjega dne. Gotovo je, da je število mrtvih in ranjenih na obeh straneh med tem že ogromno naraslo.
Delavstvo je pripravljeno, da vztraja
do zadnjega
Iz poteka dogodkov, pa tudi iz privatnih poročil, ki srno jih prejeli, je delavstvo odločeno, da se brani do zadnjega. Izbirati je imelo itak samo še med počasnim davljenjem, ali pa med udarom, ki naj odloči usodo avstrijske socijalne demokracije. Izbirati je imelo samo med tem, ali naj se poda reakciji tako kot nemško delavstvo, brez odpora, ali pa naj tvega svoje sile za svobodo, za ohranitev dem kracije in za boljšo bodočnost. Kdor je poznal duh avstrijskega delavstva, ta je vedel, da se bo odločilo za poslednje. Pribiti pa je treba, da ni bilo avstrijsko delavstvo, ki je hotel z nasiljem uveljaviti svojo diktaturo v Avstriji, ampak da je bil fašizem mussi linijeve.ga in vatikanskega kova, ki je izzval socijal-nodemokratično delavstvo. Ako bi bilo avstrijsko delavstvo stremelo za uvedbo diktature, bi bilo to storilo mnogo prej, ko ie bila demokracija še neokrnjena, ko je bil Schutzbund še legalna organizacija in so njegove kolone, broječe 80.000 mož korakale v letu 1926 po dunajskem Ringu. Toda delavstvo in njegova predstavnica socijalna demokracija sta povdar-jala prej in pozneje ter vedno zno-
va, da nikakor ne mislita na uvedbo rdeče diktature v Avstriji, ampak samo na obrambo delavstva in republike ako bi nastopila reakcija.
Avstrijsko delavstvo v tem trenutku ne brani samo svoje svobode, ampak
brani tudi evropski mir, brani predvsem nedotakljivost malih držav, ki so zrasle na teritoriju razpadle avstro-ogrske monarhije.
Zmaga fašizma v Avstriji bi bila uso-depoln uvod v dobo težkih in nedo-glednih pretresov v bodočnosti. Mi smo proti nasilju, ali z ozirom na Avstrijo rečemo, da je predvsem dolžnost vladajočih, izogibati se nasilja in pustiti delavstvu prostost ter spoštovati njegove pravice. Država je eno, režim je drugo. Avstrijsko delavstvo je za državo, za republiko, ki jo je samo ustvarilo, je pa proti režimu, proti fašizmu.
Boi avstrijskega delavstva za čf*st in svobodo bo o-stal nevenljtv spomin v analih zgodovine delavskega gibanja ne samo na evropskem kontinentu ampak na celem svetu
PariSko delavstvo je spregovorilo
Pariz v znamenju generalnega itrajka
Pariz, dne 12. febr. 1934.
Združeni delavski sindikati, ki vsebujejo v svojih vrstah nad 80 odstotkov francoskega delavstva in nameščenstva, so proglasili za pon-deljek 12. t. m. generalni štrajk po vsej Franciji, da tako na učinkovit način protestirajo proti poskusom fašistične diktature. Štrajku so se pridružile tudi komunistične strokovne organizacije, dočim zelo malo število krščanskih sindikatov stoji ob strani. Štrajk je po vsej Franciji devetdeset odstoten. V Parizu miruje popolnoma vse javno življenje. V pondeljek ni izšel niti en list. Cestna železnica in taksiji počivajo. Vse tovarne. delavnice, trgovine, pekarne, gostilne in kavarne so bile zaprte. Obratovale so le tu in tam male pekarne in kavarne, kjer lastniki sami delajo. Štrajka tudi vse poštno in telefonsko osobje. Vzdržujejo se samo telefonske zveze z Ženevo in Londo-
Madžarska je priznala Sovjetsko Rusijo, Dokument o vpostavi rednih diplomatskih odnošajev med obema državama, sta v Rimu podpisala poslanika madžarske in Sovjetske vlade pri italijanski vladi. Istočasno so se med obema državama započela tudi pogajanja o trgovinski pogodbi. Madžarska si od tega obeta oživlje-nje svoje industrije.
Dimitrov se je odločil za gladovno stavko, ker ni mogoče doseči njegove osvoboditve. Z ozirom na svojo mater pa stavko odlaga za pozneje.
nomi, ki jih morajo upravljati najvišji poštni direktorji sami. Štrajkajo tudi vsi državni uradi, od najnižjih do ministrstev, in vse šole po vsej Franciji, ker so državni uradniki in učitelji vse države strokovno organizirani. Proglas za štrajk so podpisale stranke socijalnih demokratov, neo-socijalistov, komunistov, radikalnih socijalistov in liga za človeška prava. Pariz je bil kakor izumrl. Elektrarno, plinarno in vodovod za silo upravljajo tehnične čete. Prebivalstvo se je za več dni preskrbelo z živežem. Železničarji so iz solidarnosti ob 9. uri zjutraj po vsej Franciji za eno minuto ustavili ves železniški promet. Vlada je zbrala v Parizu 50.000 vojaštva, ki patruljira po mrtvih ulicah. Do poznega popoldneva v Parizu še ni bilo spopadov, pač pa poročajo o njih iz raznih drugih mest. Tako popolnega štrajka še ne pozna delavsko gibanje, tire pa sedaj tudi za vse.
Deficit nemškega državnega proračuna je znašal lani 1.4 milijarde, letos pa znaša 1.9 milijard mark. — Pod fašizmom razmere torej niso postale boljše.
Ce si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Volitve zaupnikov v II. skupino rudarske
zadruge
V nfedeljo, dne 18. februarja t. 1. se vrše po vseh rudnikih Slovenije volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge. Izvoliti bo treba okroglo 80 do 90 zaupnikov. Poslovna doba zaupnikov v rudarski indu-stir' tra'a tri leta. Volilno pravico ima vsak delavec-ka, ki je zaposlen pri podjetju najmanj eno leto in je dopolnil 21. leto starosti. Voljen kot zaunnik pa more biti samo oseba, ki je dopolnila 24. leto in je bila zaposlena pri podjetju, ki spada pod ta pravila, vsaj tri leta.
Zanimanje za volitve je med rudarji vedno živahno. Posebno živahno pa je letos, ko se nacionalisti silno ttudijo, da bi pri teh volitvah dobili čim več mandatov. Ne sramujejo se še tako gorostasnih laži, samo da oblatijo sedanje delavske zaupnike in sploh vse, kar je v zvezi s svobodnim delavskim gibanjem.
Zveza rudarjev Jugoslavije je tudi sedaj, kakor prej vedno, postavila svojo lastno kandidatno listo, v sve-sti, da se bodo rudarji v nedeljo v ogromnem številu izrekli za njo in glasovali za njeno listo, To lahko pričakuje v polni meri zato, ker ve, da rudarji znajo ceniti delo sedanjih zaupnikov, ki so v najtežji dobi, včasih z največjim samozatajevanjem, vršili svojo nalogo nepristransko in nesebično, vedno v prid celokupnega delavstva.
Prepričani smo pa tudi, da rudarji ne bodo volili nacionalcev, ki bi bili hlapci svojih gospodarjev. To bi bilo proti njihovemu razrednemu ponosu. Rudarji nočejc fašizma. Zato bodo v nedeljo vsi do zadnjega glasovali za kandidate na listi Zveze rudarjev Jugoslavije.
Naj živi zmaga rdeče liste! Proč s fašizmom!
Izjava češkega poslanca dr. Wintra beograjski ,,Politiki1*
ČSL socialdemokrati podpirajo politiko Male antante — Zakaj je potrebna z njihovega vidika naša stranka?
Ob priliki bivanja češkoslovaškega delegata, poslanca, bivšega ministra socialne pčlitike, dr. VVin-terja v Beogradu, je podal slednji uredniku »Politike« na njegovo prošnjo med drugimi tudi sledeče izjave:
»Državni aparat v Češkoslovaški ne bi mogel nikdar doseči onih rezultatov v borbi s Hitlerizinom v Češkoslovaški, če ne bi tudi nemško prebivalstvo Češkoslovaške vodilo aktivne politike, ki ie konstruktivna (ustvarjajoča) v odnosih do Češkoslovaške države. Tu igrajo vidno vlogo nemški socialdemokrati v Češkoslovaški.
Na državni konferenci jugoslovanskih socialistov mi vzbuja pozornost veliko število mladine. Stara generacija že izgineva. Zadovoljivi so bili govori prisotnih delegatov, ki so vsi kot delavci kratko in jedrnato izražali svoje inisli. Jugoslovanska socialna demokracija se bo gotovo konsolidirala (uredila).
Priznavam odkrito, da imamo mi direktno interese, da podpiramo jugoslovansko socialdemokratsko stranko. Mi podpiramo politiko Male antante in to ne radi tega, ker smo mi ena od vladnih strank, ampak iz prepričanja. V agitaciji, ki se vodi pri nas proti nam posebno s strani komunistov, se nam vedno predbaciva: »S kom pa Vi tam v Jugoslaviji delate skupno politiko? Tam vendar ni nobene Socialistične stranke.« Torej že radi tega smatramo kot važno in potrebno, da obstoji v Jugoslaviji socialistična stranka in da se more razvijati in svobodno delovati. To je važno za našo politiko pomaganja Mali antanti. Jugoslovanska socialna demokracija bo naravno z nami sodelovala, in to morda več kot z drugimi v Internacionali. Naši državni interesi so bližji. To bo po-jačalo tudi mednarodno pozicijo Male antante in to je zelo važno, ker vidimo mi v Mali antanti instrument za samostojnost malih narodov. Z druge strani bo socialistična stranka v vsakem slučaju za aktiven položaj Jugoslavije v odnosu na Balkanski pakt. Ta pakt je za nas zelo važen, ker bo potem imela Jugoslavija pokrito zaledje.«
Zlorabe pri bosanski agrarni reformi
Namesto enega je dobil devet milijonov
I rije poslanci iz Bosne so na zasedanju narodne skupščine 6. februarja naslovili na predsednika vlade štiri interpelacije:, tičoče se korupcijske afere zlorabljanja obveznic za odkup begluških veleposestev v Bosni in Hercegovini pri izvedbi agrarne reforme. Interpelacija Miloša Dragoviča, naslovljena na predsednika vlade, vsebuje 5 točk:
Med debato, ki je sledila, se je imenovalo tudi ime bosanskega poslanca Huseina Kadiča v zvezi s to afero. Ta je nato prosil, da sme govoriti in se je opravičeval, da on iz naslova agrarne reforme ni prejel več, kakor mu je za to po zakonu pripadalo, če pa bi se ugotovilo, da je prejel kaj neupravičeno, je pripravljen škodo poravnati
Vlada je izjavila, da je ukrenila vse potrebno v varstvo državnih interesov-____________________________
Bolgarija tudi obnovi politične cdnošaje z Rusijo. V bolgarskem parlamentarnem odboru za zunanje stvari so razpravljali o priznanju Rusije. Poslanec profesor Genov je rekel, da je nepojmljivo s stališča mednarodnega prava, če se to še ni zgodilo, ker ruski režim traja že skoraj dve desetletji. Inicijativa pride še na sejo parlamenta, kjer bo predlog naj-brže sprejet.
Volitev čehoslovaškega predsednika. Letos sc bo vršila, in sicer naj-brže dne 17. maja, volitev predsednika čehoslovaškc republike. Zadnje volitve so se vršile dne 27. maja 1927. Volitev predsednika se vrši vsakih sedem let. Volitev izvršita senat in poslanska zbornica na skupni seji. Kandidat utegne biti samo sedanji predsednik dr. T. G. Masaryk.
Tone Maček:
45
SlUcaiKu+n&fxqtc
»Še
rpinka je bila pa vseeno nevoljna:
nikdar ni bil orožnik v mojem stanovanju. Ali je tega treba? Mar bi bil šel z menoj domov.«
»Čennu se jezite? Ne vidim v tem nič sramotnega. Saj je menda ni hiše v Hrastniku, da bi je ne bili že obiskali.«
Nekateri starejši moralisti so se zgražali nad podivjanim svetom in nad škandalom. Prizanesljivejši so jih tolažili in jim skušali dopovedati, da ni tako hudo.
»Naprain prejšnjim časom so naši rudarji še prave ovce. Naša prva generacija, ki se je sestavljala iz raznih deklasiranih eksistenc, nane-šenih sem v to dolino iz vseh strani sveta, je bila res nekako podobna kaliforniškim zlatoiskalcem v sredini prejšnjega stoletja. Nič čudnega ni bilo tedaj, če so vsak mesec enega ubili. A danes? Kako'dolgo je že temu, kar se je pripetil zadnji tak slučaj? Tu in tam še kak pretep, ki pa ga navadno ne povzroče domačini, ampak največkrat ljudje ki prihajajo sem /a priložnostnimi zaslužki z dežele. A še teh prask bo vedno manj, čimbolj se bo rudnik osamosvojevai od pritoka z de-
žele in bo prevladalo v njem delavstvo, ki je tu rojeno in tu vzgojeno. Zato ni prav nobenega povoda za črnogledost o moralnih kvalitetah tukajšnjih rudarjev. Naš mladi naraščaj je že čisto drugačen, samozavestnejši, treznejši, s svojo posebno moralnostjo, ki mu jo daje zavest skupnosti.«
Strogi moralisti so Še nadalje godrnjali, a bilo jih je vedno manj in imeli so za to tudi vedno manj povoda.
France se je medtem že nekako uživcl v svoj novi stan. Ni čutil več tako velikega notranjega odpora vselej, kadar je moral vlačiti nase blatne in sajaste cunje, ko se je odpravljal na delo. 1 e-kom meseca sc je že marsičemu privadil. Določal so za razna dela in le. kadar niso drugod kje nujneje rabili, je smel iti s Kurentovo tovarišijo. Spoznal je delo tudi na drugih odkopih, vozil je samo težke vozičke po osamljenih rovih, pomagal je pri kopanju produšnikov, pri izpraz-njevanju zbiralnih šahtov, pri zapolnjevanju izpraznjenih odkopov, pri zniževanju vzboklih tirov in pri polaganju tračnic, čistil je kanale in se pri tem polil z blatom od temena do pet, pomagal je spravljanju različnega materijah v jamo.
pn
ua-
dmnestoval je obolelega fauta-vlakovodjo. ki je spremljal s premogom naložene Vlake pod glavni šalit, na nekem podzemeljskem bremsbergti je odklopijal polne vozičke, ki so um jih spuščali od
zgoraj in priklopi jal prazne, ki so jih vlačili navzgor, na enem nočnem šihtu je moral celo P°'
magati na...„„._„  ...........................    ..
s tem. da mu je porival h kletki polne vozjčke. ,
jih je ta suval v u' :...............................oicrn
*ri tem ga
lagalcu pod glavnim prometnim šahtouj letki polne vozjčke. K kletko, jo zapiral in dajal si#]*.. Rri tem ga je kljub vroči julijski noči, ki ic.z‘|c jevala zunaj, tu doli strahovito mrazilo, če A, j minuto obstal, kajti po Šahtu je kar tulu zračni prepih in oblečen je bil samo v tenK(. , ki bi sicer zadoščala PF, ni se pa nadejal, da ga botln lu
močeno srajco, iiotrajnih rovih sem porinili.
Vse je N'ide
saki'11 del0m sc 110-
v se je v juti, vse poskusil, z vsa■»»•••. Mr. je seznanil, povsod je našel kaj zaninuvvga, vega, a spoznal je tudi, da je povsod urejeno tako, da delavec do skrajnosti izrabi svoje inoci m da nikjer ne zasluži preveč«, to s<i	c a b!
mu kaj ostalo preko najnujnejših potreb, da si
ohrani življenje.
Ro preteku enega meseca je tudi svoje plačilo. Že par dni poprej je
čukoval pr
on šel P°
■■>>. /.c mu u... h-.______ -	nestrpno	pri-
.-ve nedelje po petnajstem To jutro ga ni bilo treba buditi. Vstal je brž. ko je solnce P"-Sijalo. Janez je bil že tudi zbujen, a še ni maia Vstati, ker je prišel pozno z delo. Dolfe je pa trdno smrčal.
(Dalie prihodnjič !
še
Stran 3
Doma in po svetu
Kako sc je porabljal bednostni icnd po zadnjem proračunu. Iz poročila poročevalca na seji banovinskega sveta posnemamo to-le: Referent je poudaril, da je bil za lansko leto bednostni fond določen na 9 milijonov dinarjev, vendar pa se ta vsota ni mogla doseči, ker je začel fond prekasno poslovati. Dosedaj so za omiljenje brezposelnosti s pomočjo javnih del dobili iz bednostnega fonda srezi Brežice 75.000 Din, Celje
125.000 Din, Celje, mesto 30.000 Din, Črnomelj 50.000 Din, Dolnja Lendava
55.000 Din, Gornji grad 25.000 Din, Kamnik 70.000 Din, Konjice 45.000 Din, Kočevje 100.000 Din, Kranj 45 tisoč Din, Krško 80.000 Din, Laško
150.000 Din, Litija 120.000 Din, Ljubljana okolica 70.000 Din, Ljubljana mesto 175.000 Din, Ljutomer 80.000 Din, Logatec 85.000 Din, Maribor desni breg 100.000 Din, Maribor levi breg 70.000 Din, Maribor mesto 90 tisoč Din, Metlika 40.000 Din, Murska Sobota 50.000 Din, Novo mesto
110.000 Din, Prevalje 75.000 Din, Ptuj
115.000 Din, Ptuj mesto 5000 Din, Radovljica 50.000 Din, Slovenjgradec
60.000 Din, Šmarje pri Jelšah 110.000 Din, Škofja Loka 45.000 Din. Skupaj
2.280.000 Din. — V razpravi se je po-vdarjalo, da se je pri razdelitvi premalo upoštevalo v prvi vrsti industrijske okraje, od koder se stekajo fondov! dohodki. V razpravo je posegel tudi s. Golouh. Proračun dohodkov se ceni na 4.7 milijonov, izdatkov pa na 5.7 milijonov dinarjev. Od tega se naj porabi za javna dela 3 milijone, za višje kvalificirane nezaposlene 800.000 Din, za elementarne nezgode in uime 500.000 Din, za prehrano onemoglih, nezaposlenih in rodbin 900.000 Din, za javne kuhinje in ustanove 500.000 Din. Fond se bo porabljal domala po istem načinu kakor lani.
Inozemski časopisi o našem po-kretu. S kongresa socialnodemokratskih sodrugov v Beogradu dne 3. in 4. februarja t. 1. prinašata obširna poročila ugledna češka socija-listična dnevnika »Pravo Lidu« v Pragi in »Nova doba« v Plznu iz peresa čeških delegatov narodnega poslanca dr. Leva Winterja iz Prage in glavnega urednika s. Josipa Ji-routa iz Plzna. S. dr. VVinter je objavil najprej v »Pravo Lidu« z dne 7. t. m. uvodnik pod naslovom »Z zbora jugoslovanske socijalne demokracije, kjer pravi med drugim: »Doba diktature, ki onemogoča svobodo izražanja in s tem kontrolo, je najboljša priložnost za širjenje nekontroliranih govoric in zlasti sumničenja. Tudi jugoslovanski sodrugi, ki so se odločili za novo politično aktivnost. so osuminičeni, da pristopajo k svoji akciji v sporazumu z vlado, katera baje potrebuje socijalistično stranko bolj, kot delavstvo samo. S s. Jiroutom sva se prepričala, da je to sumničenje brez podlage. Vkljub temu šeni' smatral za potrebno poudariti, da ne posveča Internacijonala novi stranki samo posebnega zanimanja, ampak tudi svojo posebno pozornost. Izjavil sem v prepričanju, da bo ohranila jugoslovanska stran-.a brez madeža rdeči prapor, ki ga je razvila po daljšem času zopet ob nepopisnem navdušenju. Nato mi je odgovoril dr. Topalovič z ganljivimi besedami; .Bilj smo vedno zvesti so-cijalisti. Danes smo takšni kot smo bili pred diktaturo. Visoko smo dvignili rdeči prapor, prapor boja, zmage socializma. Mogoče bomo v boju sami podlegli, a vsikdar bomo ^ranili čist prapor, zaupan nam od "teriiacijonaie.’«
m je sodriiKe najbolj razvese' v Beogradu? V tem pogledu I id* P°sjanec dr. Winter v »Pravo
Vedno na strani reakcije!
Če dva delata isto, ni isto.
O tem se je lahko prepričal, kdor je zadnje dni čital »Slovenca« in njegova poročila o dogodkih v Parizu. Dokler so demonstrirali francoski frontniki, člani »Ognjenega križa«, člani »Francoske Akcije« in monarhistična »Zlata mladina« proti vladi Daladierja (ki ni bila menda nič manj »od boga postavljena«, kakor vlada Doumerga), je bila po »Slovencu« to »vest Francije«, ki se ie končno prebudila, da pomede s framazonstvomi in laži-demokracijo, bilo je to zanj zopet veličasten povratek dni Velike Revolucije leta 1787, ko je spregovorilo pariško ljudstvo in pokazalo svojo neupogljivo voljo. (Pozabil je pa povedati, da je takrat mnogo črnih sukenj viselo na pariških svetilnikih.) Kratkomalo. »Slovenec« se je kopal v deliriju sadizma. Ko pa je naslednji dan isto pariško ljudstvo z istimi gesli proti vladi, na
enak način šlo na ulico, le da to ni bila več »Francoska akcija« in »Zlata monarhistična mladina«, temveč delovno pariško ljudstvo, ki se je, potisnjeno na periferijo, hotelo tudi enkrat malo sprehoditi po razkošnih centralnih bulvarjih, je pa »Slovenec« nenadoma začel bruhati ogenj in žveplo proti podivjani pariški drhali in klicati nad njo Vse rablje tega sveta. Kar je včeraj blagoslavljal, je danes preklinjal, dasi je bilo v bistvu isto. Ubogi Daladier je čez noč postal naj večji zločinec Francije, pred katerim je celo sam Staviski obledel. Njegov največji zločin je bil seveda ta, da je v aferi Staviskega hotel z odločno roko odmakniti kulise, za katerimi se je skrival tudi premnog »cvet Francije«.Taka kulisa je bil Chiape in radi tesa je moral Daladier pasti. A ni še vseh dni konec.
Kostanje na Aleksandrovi cesti sekaj. , Padli so že med Cankarjevo iti Prešer novo ulico. Ostali bodo še padli. Ko b tam urejena promenada,'kakor je v načrti: jih ne bomo prav nič pogrešali.
Uho je odgriznil v iBosanski Krupi ne fant svojemu tekmecu, ker je poročil dekle, za katero se je tudi on potegoval.
Nočno službo vrši lekarna pri »Orlu mag. Mitiarik, Glavni trg 12.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. Redni letni občni zbor se bo vršil v pon-deljek, dne 19. lebruarja ob 19. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 7. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročila. 3. Volitve. 4. Smernice bodočega dela. 5. Raznoterosti. Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže.	Odbor.
* »Ljudska samopomoč« v Mariboru Grajski trg 7-1., reg. pomožna blagajna, opozarja cenj. čitateije na današnji oglas.
m rv,,J je sodrnge najbolj razvese-v v Beogradu? V tem pogledu pi-l id* P°s^anet: dr. Winter v »Pravo .	;	».le naravno, da je zborova-
JL' zelo prijateljsko sprejelo števil->c dopise in brzojave, s katerimi so razne socijalistično stranke iz inozemstva izražale svoje živo zanimale nad obnovitvijo jugoslovanske socijalne demokracije. A najživah-nejsi izliv je vzbudil brzojav bol-
garskih s o d r u g o v, ki žal niso mogli Priti v Beograd. Ko pa sem v svojem govoru povdaril razumevanje konference za sodelovanje z Bolgarijo, ki medtem še ni pristopila k balkanskemu paktu, se je burno soglašanje ponovilo. Morda se je to soglašanje še stopnjevalo, ko sem povdaril, da morejo države Male antante čimprej urediti svoje razmerje k Sovjetski Rusiji.
Naš kongres v slikah. Poročali smo, kako obširno so pisali beograjski in tudi inozemski ugledni časopisi e dvodnevnem kongresu ob priliki sklepanja za obnovo socijalnode-mokratske stranke v Jugoslaviji. Na kongresu pa niso bili zastopani samo številni odlični novinarji beograjskih in zagrebških časopisov, ampak tudi fotografi teh časopisov, ki so neprestano fotografirali zborovanje, predsedstvo kongresa ter inozemske delegate. Že naslednji dan so imeli beograjski listi celo vrsto fotografij z zborovanja, na katerih je bilo zlasti videti tudi s. Petejana za predsedniško mizo, s, Topaloviča pri govorniškem odru in ostale sodruge. Posebno veličasten utis pa je napravila slika z manifestacijskega zborovanja v nedeljo, dne 4. februarja, ko je bilo po sodbi beograjskih novinarjev navzočih okrog 200D zborovalcev. To sliko je objavilo »Vreme«, »Pravda« in drugi.
»Neva Doba« iz Plzna o Mariboru.
Nedeljska številka socialdemokratskega dnevnika »Nova Doba« v Plznu z dne 11. februarja t. 1. prinaša obširnejši članek s poročilom o krasnem zborovanju mariborskih socijal-nih demokratov ob priliki obiska in predavanja sodr. Josipa Jirouta, glavnega urednika tega lista iz Plzna. Članek nosi naslov: »Velik socijalno-demokratični zbor v Mariboru« ter hvali veliko udeležbo mariborskih sodružic in sodrugov na tem zboru ter njihovo živahno zanimanje za izvajanja govornika. Clankar povdar-ja, da je Maribor znan kader socija-lizma in bo imel omenjeni zbor nedvomno velik moralni in agitačni pomen za razvoj socijalnodemokratične
stranke v Jugoslaviji.
Važna sodba o nadurnem delu. V današnjem listu objavljamo izredno važno in tudi zanimivo razsodbo celjskega sreskega in okrožnega sodišča o zaiitevku 50 odst. poviška za nadurno delo. Opozarjamo delavstvo, da si sodbo natančno prečita in se po njej ravna. Posebno delavski zaupniki si naj sodbo dobro shranijo in delavstvo primerno podučijo. Branite svoje pravice, dokler jih iniate.
Stroga obsodba odvetnika v Berlinu. Odvetnik Kurt Heim se je ob intervenciji za nekega jetnika v koncentracijskem taborišču zglasil tudi pri politični policiji glede izpustitve Ebertovega sina Frica Eberta. Ebert je bil tudi izpuščen, računal pa je za svoj trud 250 mark. Berlinsko deželno sodišče ga je zaradi tega obtožilo goljufije in je bil obsojen na eno leto in šest mesecev ječe.
MNOOO RAJŠE... kakor čisto mleko imajo otroci Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim :Franckovim: pridatkom. Zdravo, redilno in prijetno’
Ljubljana
Celje
Nova policijska palača v Ljubljani. Pogajanja med ljubljansko občino so toliko uspela, da zgradi občina velikansko poslopje ob Pražakovi ulici in Miklošičevi cesti. Načrti so že izdelani. Palača bo veljala mestno občino okoli 12 milijonov dinarjev. V koliko bosta k stroškom prispevali država in banovina, še ni določeno. Občina bo pa morala zopet najeti večje posojilo.
Maribor
Podružnica »Svobode« Maribor
priredi v sredo, dne 14. februarja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-II, diskusijski večer »O morali in etiki«. Vodil bo diskusijski večer s. prof. Teply. Sodrugi, pridite v polnem številu.
ZVEZA ŽIVILSKIH DELAVCEV V MARIBORU sklicuje za nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v društvenem lokalu v gostilni »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Člani organizacije se naprošajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor,
Podružnica ZPNJ v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 15. februarja 1934 ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9, svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) zastopnika podružnice v Delavski zbornici in v Pokojninskem zavodu, d) poročilo nadzorstva. 2. Položaj privatnih nameščencev in bodoče naloge zveze. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. — Vse član,e in članice vabimo, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže in pripeljejo s seboj tudi druge, posebno pa še neorganizirane nameščence.	Odbor.
Dramski odsek mariborske »Svobode« je obdržal1 v pedeljo, dne 11. t. m. svoj redni občni zbor* li .poročil, ki so jih podali razni funkcijonarlr;^ie bilo razvidno, da je odsek v prošlem .lctu- dobro deloval in je priredil več lepih večerov, izmed katerih bi bilo vredno omeniti predvsem »Marxovo proslavo« in proslavo »15 letnice smrti Ivana Cankarja«. Občni zbor je naložil novemu odboru, ki je prav posrečeno sestavljen, lepe smernice in naloge, tako, da je pričakovati, da bo odsek v bodočem letu beležil še lepše uspehe kakor dosedaj.
Pri mestnem avtobusnem podjetju je mestna občina nameravala znižati voznino in uvesti enodinarsko tarifo. Radi zvišanja davčne takse na vozovnice (ki je že dosedaj znašala letno 150.000 dinarjev) je' pa to onemogočeno. S tem v /.vezi se zopet pojavlja vprašanje uvedbe električnih troleybusov mesto bencinskih avtobusov, ker bi pri njih bila pogonska sila znatno cenejša.	t,
Protituberkulozni dinar je dosegel v januarju t. 1. vsoto Din 90.813.—, ki je namenjena za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom. Vsem darovalcem, kakor stanovanjskim najemnikom, hišnim posestnikom, njihovim upraviteljem in oskrbnikom ter hišnikom, iskrena in prisrčna hvala. Ker je izmed vseh smrtnih slučajev tuberkuloza še vedno na prvem mestu umrljivosti, je ta požrtvovalnost Mariborčanov samaritansko delo, pri katerem naj bi v tekočem letu sodelovala vsaka hiša, sleherni meščan. Protltuberkulozna liga, Maribor.
Gradnja mostu na Mariborski otok hitro napreduje. V strugo so pogreznili železne kesane, ki lili napolnjujejo z betonom za nosilne stebre. Most mora biti do srede maja gotov.
Kazensko praznovanje pri Westnu. Vodstvo Westnovega obrata je odredilo za tekoči teden praznovanje vsega delavstva, radi tega, ker je nek zlikovec vandalsko onečedil v noči od torka na sredo stiskalni od-d el ek v tovarni. Ker se krivca ni moglo ugotoviti, bo moralo sedaj vse delavstvo nositi kazen v obliki izgube enotedenskega zaslužka. Stvar sama na sebi je sila značilna. Omenjeni oddelek je vsako noč zaprt in imajo dostop do ključev le štiri osebe. Kako se je mogel zlikovec splaziti v obrat je težko reči. Je gotovo povsem krivično, če mora zaradi enega zanikrnega malopridneža, ki tako dejanje izvrši, trpeti toliko sto nedolžnih ljudi. Še bolj krivično pa je, če kdo omenjeni prestopek očita delavskim zaupnikom in delavski organizaciji, ko je vendar jasno kot beli dan, da pošten in zaveden, organiziran delavec takega čina niti v sanjah ni sposoben. V delavskih organizacijah se zbirajo oni delavci, ki se zavedajo svojega poštenega dela in tiriajo zani pošteno plačilo. Njihova borba je častna. Oni so v tovarni element reda in discipline, zato se tudi opravičeno protivijo. če iim kdo podtika taka ničvredna dejanja. Če bi bilo vodstvo tovarne na tem, izločiti od kazni, čim več onih ljudi, ki tega čina gotovo niso storili potem bi 'moralo izločiti predvsem vse organizirane. Krivca za tako dejanje bi pa morali iskati med tistimi, ki v navzočnosti predpostavljenih globoko krive evo^e hrbtenice, in se (prilizujejo na vse močoče načine, v resnici pa nimajo smisla ne za red, za delo :n ne. za disciplino. Če bi vse to imeli, bi imeli tudi zavest, da so dobri in koristni delavci m bi se upali tudi potegovati za svoje pravice, in bi se tudi organizirali.
Trbovlje
»Unternemerji« zopet na delu. Delavski zaupniki II. skupine so že ponovno protestirali proti oddaji dela takozvanemu »unter-nemerju«, ki prevzame razna dela in jih potem s svojimi ljudmi izvršuje. Delo se odda za gotovo svoto in tisti, ki ga izvršujejo sploh ne vedo koliko bodo zaslužili. Ni še dolgo tega, ko so znani »narodni« prvaki vršili takšno delo na obratu »Agnes«. Delali so v nadurah in nedeljskih šihlah, nazadnje pa niso zaslužili niti toliko, da bi se izplačale 50-odstotne nadure in nedeljsko delo, tem manj še doklade na akord. Sedaj je zopet prevzel en »narodni« prvak, ki tudi kandidira za zaupnika pri volitvah v II. skupino, takšno delo. Dosedaj je bHo na istem delu zaposlenih 12—13 delavcev po 8 ur. V 24. urah je bilo zaposlenih 36 do 39 delavcev. Sedaj jih bo pa zaposlenih samo po 12 in bodo ti delali v nadurah oziroma nedeljskih in praznovalnih dnevih. Vse to povzroča brezposelnost in morajo dragi rudarji zato še več delavnikov praznovati. — Na Tereziji je dolgo časa vršil tako delo nek »narodni« prvak, sedaj se je pa to vendar nehalo, ko so delavci občutili, da se jih je s takšnim »untermemerjem« dobesedno zapostavljalo. — Zanimivo je, da vsi ti »unternemerji« in »rajserji« kandidirajo na listi narodne strokovne zveze za volitve v II. skupine in če bi ti narodni zastopniki bili iz-voheni. potem bi najbrže prevzeli dve tretjim trboveljskega rudnika kot >unternemer-ji«. Potem ibi se na obetala trboveljskim rudarjem res lepa bodočnost.
Podružnica »Prijatelja Prirode« v Trbovljah zopet deluje. Predstavniki podružnice »Prijatelja Prirode« so prejeli od oblasti vrnjene vse arhive in je s tem delovanje Delavskega planinskega društva »Prijatelj Prirode« zopet v polnem teku.
Slov. Javornik
Občni zbor »Svobode«. V nedeljo, dne 4. t. m„ se je vršil občni zbor javorniške »Svobode« v delavski restavraciji pri Konjiču, nasproti tovarne. Udeležba članstva je bila prilično dobra, dasi se je istega dne vršilo na Savi veliko zborovanje kovinarjev SMRJ. Poročila, ki so jih podali posamezni odborniki, so bila sprejeta, vendar Pa je marsikdo izrazil željo, da naj bi bilo delo »Svobode« v tekočem letu bolj živahno kakor je bilo v preteklem letu. Toda dosedanji funkcionarji so bili vsi prezaposleni in na to se je polagal ozir tudi pri volitvah novega odbora. Število članov je
sicer naraslo, vendar bi laliko bolj. Oenar-
no stanje je prilično dobro. Najboljše de-
luje še knjižnica pod vodstvom s. Svetine, ki je lani izposodila skoraj 2000 knjig in ie najdejavnejši odsek. Sledi pevski cjdsek, ki je imel celo vrsto nastopov, tako gostovanje v Ljubljani, v radiu, v Kranju itd. Dramatični odsek dela bolj počasi. Poročilo nadzorstva je pokazalo, da je vse v redu. Po daljši in mestoma precej živahni debati je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik s. 2umer Franc, Javornik Borovlje, podpredsednik s. Žagar \nton, Kor. Bela, tajnik Giorgioni Edvard, Borovlje, blagajnik s. Noč Anton, Kor. Bela. odborniki s. Noč Tomaž, Dolinar Franc, Tavčar Janez. Nadzorstvo: ss. Pukl Franc in Noč Martin. S. Dolinar ni mogel prevzeti več predsedstva zaradi prezaposlenosti, ko vrši funkcije občinskega blagajnika v kor. belski socialistični občinski upravi. Upati ie, da bo zdaj, ko so prezaposlene sodruge izmenjali manj zaposleni, delo bolj napredovalo in bo bolj živahno. In tako je prav in potrebno.
»Rdeče rože« na odru »Svobode«. Ia-vorniška »Svoboda« bo uprizorila v nedeljo, dne 25. t. m„ na odru v Delavskem domu na Savi znano prekrasno igro našega dobrunj-skega sodruga Jožeta Moškriča »Rdeče rože«. Igra je slika socialnih bojev delavstva y tovarni, borbe glavnega zaupnika za delavstvo, borbe tovarne proti delavskemu zaupniku in zvijač, ki se jih tovarnar pri tem poslužuje — in prikaže v petih dejanjih napore, težkoče in končno zmago delavstva. Opozarjamo pri tem na opis te igre, ki ga je objavil Janez Samojov v zadnjem »Delavcu«. Vabimo vse naše jeseniške, javor-niške in tudi vse okoliške sodruge, da si to krasno delo ogledajo. Na svidenje — bratje, le k solncu, k svobodi!
Jesenice
investicijska plat jeseniškega občinskega proračuna. Večkrat smo že poročali, kako potrebne bi bile na Jesenicah razne javne zgradbe, ki jih ni - in bati se je, da jih še dolgo ne bo. — Gasilni dom se podira, meščanska šola je premajhna, da ima razrede v osnovni, v hiralnico se pošiljajo ljudje tam nekam h Kamniku, sirotišnice ni, bolnica je samo za Bratovsko skladni-co, drugi bolniki je nimajo, dečjega doma ni, ceste so pod vsako kritiko, kopališče je in ga ni — skratka, mestu, ki ima 8000 prebivalcev in gravitira vanj še morda 10.000 ljudi, manjka vse, kar naj bi mu dalo mestni značaj. Toda novi občinski odbor si je baje postavil nalogo nadoknaditi vse to. In letošnji proračun kaže te namene v naslednjih postavkah: prispevek v sklad za gasilni dom Din 50.000.—, prispevek v sklad za povečanje meščanske šole Din 25.000.—, prispevek za regulacijski fond Din 20.000, ustanovni stroški mestne hranilnice	Din	15.000.—, pri-
spevek v sklad za novo stavbo občinske ubožnice Din 50.000.—, prispevek v sklad za zavetišče za deco Din 6.000.—, prispevek v sklad za bolnico Din 30.000.—. Kakor je bilo slišati iz utemeljitve predsednika fin. odseka g. dr. Obersnela, namerava obč. odbor postaviti £ temi skladi v skupnem znesku — brez gasilskega, ki je bil že prejšnje leto in je letos za Din 50.000 ,:nižan — Din 146.000 temelje za svoje bodoče delo. Nam se pa zdi, da taki skladi niso preveč varni, da radi zamrznejo itd. in da so taki »kamni« za Din 146.000,— nalo predragi. Občinski odbor bi si tudi drugače lahko zamislil realizacijo svojega programa za svoje redno in smotreno gospodarstvo, ki ga je ob volitvah obljubljal. Zaradi tega je bilo načelo delavske skupine in vse opozicije sploh, da naj se vrši to delo rajši po enotirnem sistemu, po etapah. Letos naj se vsi ti fondi združijo, doda naj se jim še nekatere postavke, ki jih je opozicija navedla, in dobila bi se vsota okrog Din 300.000, s katero naj se letos že končno zgradi eno stvar, vzemi-no, da se poveča meščanska šola. Drugo leto spet vse postavke skupno na drugo oolje — in spet bo nekaj narejenega. To bi bilo res uresničevanje in realiziranje investicijskega načrta, dasi po etapah. Realiziranje po večtirnem sistemu, z nabiranjem skladov, pa še dolgo ne bo omogočilo dejanske realizacije pri nobeni postavki. Po dolgih letih pa bo morda vse naenkrat izvršeno ali pa bodo skladi kje zamrznili in zvodeneli, v- '	1
česar se opozicija najbolj boji in pred čimer tudi večino svari. Predlogi opozicije, zlasti delavske skupine, so v tem delu večini sicer ugajali in se je močno nagibala k njim. vendar končno, dasi načelno ni bila proti, ni mogla glasovati za nje, er bi bil s tem pač pokvarjen njen lastni otrok proračunski predlog. Tak je bil videz in pa zato ker bi bilo nerodno,
Vsi letni naročniki VJ|Cf A||I ,,Radlovf«lt“ dobe
14 karatno originalno amerlkansko
zlato naliuno pen
pa KQrschn«r)«v roinl Itkilkon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko c«v.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“- Naroča se Admlnistratlon der „Radlo-welt“ Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prlnaSa obširne radloprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
če bi jih 20 sprejelo načelno različen predlog desetih. Vendar po našem mišljenju še ni vseh dni konec in še ni vse zamujeno — večina naj dobro premisli kaj dela, in kaj je boljše in morda bo še pravočasno izpremenila svoje stališče in na-ziranje v vprašanju investicij. Naj se na Jesenicah res kaj napravi,
- Kar se pa tiče Gasilskega doma, je bil letos predviden po dogovoru zadnji obrok in bi se z gradbo lahko pričelo. Toda v občinskem proračunu je namesto potrebnih Din 100.000.— samo Din 50.000 in kljub vsem protipredlogom opozicije, je večina vztrajala na manjši vsoti. Kaj porečejo gasilci, ne vemo, vemo pa, da je del; zastopstvo storilo svojo dolžnost.
Ptuj
Smrtno se je ponesrečil pri vojakih v Splitu s. Perša Fridl iz Brega pri Ptuju. Dne 2. t. m. je vozil z avtobusom okrog 20 oficirjev. Med vožnjo mu je eksplodiral motor, pri čemer je Perša zadlobil bude oipekline in je drugi dan na to podlegel poškodbam. Pogreb pokojnega se je vršil v Splitu v pon-deljek, 5. t. m. Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Že zopet se je pripetila nesreča težjega značaja, tokrat na parni žagi g. Vindiša v Rcnče^nici pri Ptuju. Tamkaj zaposleni delavec Vidovič se je pri pripravljanju hloda za žago vsekal v levo nogo. Po daljšem čakanju je ponesrečenca še-le njegova žena dala prepeljati na svoje stroške v Ptuj k zdravniku.
Kulturni pregled
Ljubljansko gledališče Drama
Pavel Golia:	»Kulturna prireditev v
Črni mlaki«. Najnovejša slovenska veseloigra. ki jo je človek vesel, je Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Ni treba sicer v njej iskati teh ali onih vrlin, teh ali onih po-grešk, nego človek jo gleda, se smeje in srce mu je nekako zadovoljno. Napisana je namreč po domače, motivi in dejanja so zajeti iz današnjega vsakdanjega življenja, v katerem ie vse polno domišljavcev, hinavcev, kritikov ter napačnih pojmov o bratstvu in kulturi. Vmes pa gesla delavca, ki obeša napis na slavolok in malomarno z nekakim dobrodušnim prezirom pove sinu svoje mnenje o takšni kulturni prireditvi. Režiral je prof. Šest. Veseloigra je dobro uspela in pisatelja Golia je občinstvo hrupno klicalo pred zastor.	—g.—
Mariborsko gledališče.
Jacques De val: Gospodična. V nedeljo zvečer simo videli »Gospodično«, delo francoskega pisatelja Devala, avtorja »Tovariša«, ki ga ravno v teh časih igrajo s tolikim halojetn po evropskih odrih. V povojnem čase se je pri Francozih posebno razvila psihološka drama, ki ji predvsem prednjačita M. Rostand in J. Deval. Toda ravno te drame slone na kaj čudnih kontrastih, kakor pri Rostandu »Vest« in »Gospodična« pri drugem. Pri slednji posebno poudarjajo etično vrednost dela, ki je pa nikakor ne zasluži, če je, je nakazano samo v liku Gospodične, ne pa v vsej oni gnili družbi, ki jo obdaja. Problem, ki smo ga pri nas vajeni le v nižjih slojih, nam je 'tu s svojimi zaključki malodane nerazumljiv. Da stvar ni užgala pri gledalcih, je najbrže vzrok v režiji, ki je bolj upoštevala dramo kakor pa komedijo, v čemer bi dobila predstava svoj bolj upravičeni in srečnejši poudarek. Obisk ie bil pri premi jeri še kar lep.	Tone	Starec.
Nova čehoslovaška valuta. Na
Čehoslovaškem nameravajo znižati zlato zalogo, ki bo imela za posledico 16.6 odstotno devalvacijo. S tem hočejo pomnožiti prometni denar. Namen ima ta načrt preprečiti deflacijo. Kakšen učinek bo imel ukrep, je težko prorokovati. Vlada misli, da se bo preprečilo spekulacijo in bodo cene poskočile za 3 ali 4 odstotke.
Ceni kruli v Bosni. V Bosni so v nekaterih podeželskih mestih določili ceno belemu kruhu na 1.50 Din, črnemu pa na 1 Din. — Z ozirom na velik žitni pridelek v državi bi lahko isto storili tudi drugod, če ne bi žitni »monopol« veletrgovcev dražil žita.
ronavice v
n
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9
Delavski pravni svetovalec
Delavčev podpis potrdila, da se odreka 50-odstotuemu povišku za nadurno delo, je
med službovanjem neveljaven
§§ 4, 5 in 10 zak. o zaščiti delavcev Iz pravde proti premogovniku »Liboje«
V premogovniku »Liboje« pri Celju, kojega lastnica-družba ima svoj sedež v Ljubljani, je bil zaposlen več let neki strojnik, ki je bil obenem delovodja. Plačan je bil od dnine (šihte), in sicer za 8 delovnih ur po Din 55.— dnevno, pozneje po Din 52.25 in končno po Din 50.— dnevno. Delati pa je moral ta strojnik tudi preko 8 delovnih ur, ne da bi mu tvrdka to nadurno delo plačevala z zakonitim 50% poviškom. Pač pa je moral strojnik z drugimi delavci vred med službovanjem! podpisati izjavo, s katero se odreče 50% povišku. Takšne izjave so podpisovali vsi delavci iz strahu, da ne bi bili sicer odpuščeni iz službe.
S koncem marca 1933 je bil strojnik odpuščen iz službe in po odpustu ni ničesar podpisal glede plačila nadurnega dela, ampak je zahteval od premogovnika plačilo 50% poviška za vse izvršene nadure tekom zadnjih treh let. Nadurno delo si je strojnik točno zapisoval sproti v posebno knjigo in je vsled tega točno vedel, koliko nadur je izvršil.
Ker je premogovnik odklonil plačilo nadurnega poviška, je strojnik vložil pri sreskem sodišču v Celju tožbo za znesek Din 6.296.- , kolikor je znesel 50% povišek, za vse nadure tekom zadnjih treh let.
Sodba
Sodišče je po izvedenih dokazih tožbi ugodilo in obsodilo premogovnik »Liboje« na plačilo gornjega zneska in vseh stroškov ter sodnih taks.
V razlogih sodbe pravi sodišče med drugim:
Nova francoska vlada
Manifest francoskega pretendenta na prestol.
V novi francoski vladi sc nahajajo znatni politiki. Ze Doumergue, bivši predsednik republike, ima precej avtoritete. V vladi sta pa tudi glavna Herriot in Tardieu; ta dva sta ministra brez portfelja.
Nova »nacionalna« koalicija, do katere pride v Franciji prav malokrat, je povzročila v Franciji deino-ralizacije v meščanskih strankah. Predvsem so prizadeti radikali, ker je baje zapustil stranko nje bivši predsednik Herriot. Enaka disharmonija se je pokazala tudi v drugih strankah.
Nova vlada ima večino, ki se jutri predstavi parlamentu, in ima namen, izpremeniti predvsem parlamentarne predpise, ne pa opustiti demokracije, ki je v Franciji silno ukoreninjena ter pomeni narod in demokracija isto.
Zdi se pa nam potrebno, da ob tej priliki omenimo še eno dejstvo. Francija ima, odkar je republika, več pretendentov na prestol. Ti se pojavljajo ob vsaki priliki in poudarjajo, kako bi bila Francija srečna, če bi poklicala na prestol pregnano dinastijo. Tudi sedaj se je oglasil tak pretendent. V Belgiji prebiva na nekem gradu princ Guise. Ta je izrabil nezadovoljstvo v Franciji ter izdal manifest na francoski narod ter mu ponudil svojo »milost«. Vse reakcionarno časopisje ga podpira, prinaša njegovo sliko in ga poveličuje.
No, in te ponudbe Francija pač ne more sprejeti.
V § 10 zakona o zaščiti delavcev, katero določilo je v smislu 94 istega zakona prisilnega značaja, je določeno, da morajo lastniki industrijskih podjetij plačevati prekočasno delo najmanje 50% višje od rednega. Po § 5 navedenega zakona pa niti posamična, niti kolektivna pogodba ne more nasprotovati odredbam tega zakona, t. j. niti službojemalec se ne more tekom trajanja službenega razmerja odreči že pridobljenemu zahtevku na 50% povišku.
Če je tožnik v času službenega razmerja podpisal ponudena mu začasna potrdila, da nima ničesar več tirjati od to-ženke, potem se njegova odpoved ne more smatrati učinkovitim, ker je bila dana Se v teku službenega razmerja. Da je tožnik mogel imeti upravičen strah, da delo zgubi. če se zahtevku po povišku ne izreče, izhaja celo iz izpovedbe priče Laznika Ivana, na katero se toženka sklicuje. Imenovana priča izpove, da je delavcem rekel, naj podpišejo, ako jim je za delo. Priča sicer dostavlja, da je mislil pri tem na nadurno delo, vendar s tem ni rečeno, da so tako tudi njegovo izjavo razumeli delojemalci. Priči Blaj Vinko in Resnik Andrej potrdita, da sta tudi ona mislila, da izgubita službo, če ne podpišeta predložene izjave. Ravno tako potrdi Franc Zupanc. da je dejal njemu in tožniku tudi toženkin upravitelj in še nekim' drugim, naj podpišejo listke, če jim je za delo.
Če je torej tožnik podpisal izjavo pod takimi okolnostmi in se odrekel 50% povišku za nadurne dnine, tega ni storil prostovoljno. vsled česar njegov odrek ni bil pravnoveljaven. Zato je bilo zahtevku, ki je bil utemeljen, ugoditi.
(Dalje prihodnjič.)
NaSe delavstvo povabljeno v Prago
Na III. Delavsko olimpijado.
Poročali smo že parkrat, da pripravljajo češkoslov aške Telovadne zveze za dneve od 5. do 8. julija t. I. v Pragi ogromno telovadno prireditev pod naslovom »111. Delavska olimpijada«.
V nedeljo je na slavnostnem zborovanju obnovljene socijalnodemokratske stranke Jugoslavije v Beogradu češkoslovaški delecat
s. dr. VVInter zaključil svoj velepomemben politični govor o odnošajih Češkoslovaške in Jugoslavije s sledečimi besedami:
»Mi smo ganjeni nad vsem tem. kar smo te dni videli v Beogradu. Ganila nas je zlasti tudi velika gostoljubnost, s katero so nas sprejeli beograjski sodrugi in sodružice. Imenom odbora III. Delavske olimpijade v Pragi Vas moram povabiti na našo veliko olimpijado v Prago. Želimo, da se Vas pripelje čim več na to veliko delavsko svečanost, ki bo obenem preizkušnja demokracije. Tam Vam bomo povrnili gostoljubnost, s katero ste Vi nas sprejeli v Beogradu.«
Ženski pokret
Žena v kuhinjo! To debato je v Avstriji zopet ipričela klerikalna »Reichspost«. V kuhinji je svet žene. Da, resnica je, da je žena v prvi vrsti gospodinja in mati. I oda, kdor to zahterva, mora tudi poskrbeti za to, da je to mogoče. Današnji gospodarski sistem je kriv, da mora žena v tovarno, da mora študirati itd. Tudi nemški fašizem zagovarja isto tezo v teni vprašanju kakor klerikalizem. Moralni in pametni klerikalci pa naj vendar enkrat povedo, komu naj žene gospodinijo, kako naj rod e in skrbe za nego otrok, ko je pa danes že skoraj 40 odstotkov žen odvisnih od svojega zaslužka. Te žene naj gosipodinijo, naj negujejo otroke, žive svojemu naravnemu poklicu. Kako? To naj pove klerikalizem, to naj predrugači, sicer uganja samo demagogijo.
Pristopajte K zadrugi
jMifli"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Ljudska samopomoč
v Mariboru, Grajski trg 7/1«
redna pomožna blagajna, naznanja vsem sV^E! cenj, članom, kakor vsemu občinstvu banovine, da je
nnš obstoj popolnoma znsoiogUgn
po dosedanjem dotoku mesečnih prispevkov od 1. novembra 1933, torej od uveljavljenja novih pravil.
Vse govorice o našem zavodu, da bode prenehal ozir. likvidiral so lažnjive. Proti raz-širjateljem takih novic bodemo sodnijsko postopali.	Blagajniško	načelstvo.
II
Tisk* Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!] JOSIP OJlak t Mariboru. - Z« konzorcij izdaj, te	Viktor	Erte.	t	Mariboru.