ZELEZARSK1 ZBORNI K Stran VSEBINA Dobovišek Bogomir — Metalurški in- štitut, Ljubljana VPLIV NEKATERIH DODATKOV NA ELEKTRIČNO PREVODNOST ŽLINDRE, KI NASTAJA PRI PROIZVODNJI FeCr CARBURE . . 1 Dobovišek Bogomir — Metalurški inštitut, Ljubljana VPLIV TEMPERATURE KARBONIZACIJE NA OKSIREAKTIVNOST GORIV IZDELANIH IZ KOSOVSKEGA LIGNITA. APLIKACIJA DTA . 7 Vizjak Ferdo — Železarna Ravne PLATIRANJE JEKEL...........13 Arh Joža, A. P a v 1 i č e k — Železarna Jesenice VPLIV ŽVEPLA V GRODLJU IN JEKLU NA~ IZDELAVO SPECIALNIH TOPLOVALJANIH TRAKOV ZA GLOBOKI VLEK.......25 Grešovniik Ferdo — Železarna Ravne ŠTUDIJ ELEKTROKEMICNIH LASTNOSTI OSNOVNE MASE LEDEBURITNIH ORODNIH JEKEL.................37 Tehnične novice Rodič Jože — Železarna Ravne POPUSČNI DIAGRAMI LEDEBURITNIH ORODNIH JEKEL V RAZŠIRJENEM OBMOČJU ...............47 Društvene vesti 51 LETO 10 ŠT. 1 -1976 ŽEZB BQ 10 (1) 1 — 52/1976) IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT Vsebina stran Dobovišek Bogomir Vpliv nekaterih dodatkov na električno prevodnost žlindre, ki nastaja pri proizvodnji FeCr carbure 1 UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Crb Dobovišek Bogomir Vpliv temperature karbo-nizacije na oksireaktiv-nost goriv izdelanih iz kosovskega lignita. Aplikacija DTA 7 UDK: 662.741 ASM/SLA: RM j 43 Vizjak Ferdo Platiranje jekel 13 UDK: 621.771.8: 621.746; 669.14.018.252.5 ASM/SLA: F23 E 12, 8-66, T6q Arh Joža, Pavliček Aleksander: Vpliv Žvepla v grodlju in jeklu na izdelavo specialnih toplovaljanih trakov za globoki vlek 25 UDK: 669.14.018.26 — 122.4 - 418.25 ASM/SLA: STd, F23 Grešovnik Ferdo študij elektrokemičnih lastnosti osnovne mase ledeburitnih orodnih jekel 37 UDK: 691.71; 541.135 ASM/SLA: SS-b, P 12b, P 15j, S llf Tehnične novice DruStvene vesti 47 51 Inhalt Seite Dobovišek Bogomir Einfluss einiger Zusatze auf die elektrische Leit-fahigkeit der Schlacke bei der Erzeugung von FeCr carbure 1 UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Crb Dobovišek Bogomir Einfluss der Karbonisi-erungstemperatur auf die Oxireaktlvitat der festen Brennstoffe welche aus Lignit Kosovo hergestellt sind 7 UDK: 662.741 ASM/SLA: RM j 43 Vizjak Ferdo Das Plattieren der Stahle 13 UDK: 621.771.8: 621.746: 669.14.018.252.5 ASM/SLA: F23 E12, 8-66, T6q Arh Joža, Pavliček Aleksander Einfluss von Schvveffel im Roheisen und Stahl auf die Erzeugung von Warm-band fur Sondertiefzieh-stahl 25 UDK: 669.14.018.26 — 122.4 — 418.25 ASM/SLA: STd, F23 Grešovnik Ferdo Eine Studie der Elektro-chemischen Eigenschaften der Grundmasse der lede-buritischen Werzeugstahle 37 UDK: 691.71; 541.135 ASM/SLA: SS-b, P 12b, P 15j, S llf Technische nachrichten 47 Vereinsnachrichten 51 Contents Page Dobovišek Bogomir Influence of some additi-ons on the electrical con-ductivity of slags formed during ferrochrome carbure process 1 I UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Cr b Dobovišek Bogomir Influence of carbonisation temperature on the oxyre-activity of solid fuels ma-de from Kosovo lignite 7 UDK: 662.741' ASM/SLA: RM j 43 Vizjak Ferdo Steel plating 13 UDK: 621.771.8: 621.746: 669.14.018.252.5 ASM/SLA: F23 E 12, 8-66, T6q Arh Joža, Pavliček Aleksander Influence of sulphur in pig iron and steel on manu-facturing special hot rol-led strips for deep dra-wing 25 UDK: 669.14.018.26 — 122.4 — 418.25 ASM/SLA: STd, F23 Grešovnik Ferdo On studies of electroche-mical properties of lede-burite tool steel matrix 37 UDK: 691.71; 541.135 ASM/SLA: SS-b, P 12b, P 15j, S llf Technical News Association News 47 51 CoAep>KaHHe CTpaHiiua Dobovišek Bogomir Bahhhhc HeKOTOpblx AOoaBoi; na 3AeKTpOIipOBOAHOCTb UlAaica noAVieHHor npil np0H3B0ACTBe FeCr carbure. 1 UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Cr b. Dobovišek Bogomir PAHHHHe TfMIiepai VpM Kapdo-HH3auHH Ha okchahvio peaK-thbhoctt iBepAWx ropiomK Ma-TepHaAOB npHr0T0BAeHHbix Ha yrAH yroAbHoii maxTbi Kocobo. 7 UDK: 662.741 ASM/SLA: RMj.43 Vizjak Ferdo IlAaKHpOBKa CTaAH. 13 UDK: 621.771.8 : 621.746: 669.14.018.252.5 ASM/SLA: F 23 E 12, 8—66, T6q Arh Joža Pavliček Aleksander BAHBHHe cepbt B nyryne h CTaAH AA» H3rOTOBAeHHH cne-KHaAbHbix noAOC aah rAy6oKoii BMTtiHvKH nyTeM ropH>jett npo-KaTKH. 25 UDK: 669.14.018.26—1224—418.25 ASM/SLA: STd, F 23 Grešovnik Ferdo Iljv>ienne 3AeKTpOXHMH4eCKHX CBOHCTB OCHOBIIOH MaCCbl AeAe-6ypilTHblX HHCTpyMeHTaAbHbIX cTaAefi. 37 UDK: 691.71; 541.135 ASM/SLA: SS-b, P 12b, P 15j, S llf TexHHHecKHe hobocth 47 OcBeAOMAeHHS opraHHaauHH 51 / it JE-jL&jJL&O v- ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE. ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 10 LJUBLJANA MAREC 1976 Vpliv nekaterih dodatkov na električno prevodnost žlindre, ki nastaja pri proizvodnji FeCr carbure Bogomir Dobovišek Pregled poskusov merjenja električnega upora staljene žlindre, ki nastaja pri proizvodnji FeCr carbure. Žlindri smo dodali kremen, glinico, apno in jedavec, tako da se je spremenila vsebnost Si02 med 32,10 in 39,90 %, Al203 med 19,90 in 26,85 %, CAO med 8,60 in 19,15 °/o ter CaF2 med 0 in 12,47 %. Medtem ko dodatek Al203 v navedenem območju ni bistveno vplival na električni upor žlindre, sta ga CaO (do 14,00 %) in posebno CaF2 močno zmanjšala. UVOD sestavljena iz enostavnih ionov, teče dobro. Kadar pa so v njej veliki kompleksni ioni, teče slabo — se »vleče«. Pri ugotavljanju električne prevodnosti se naslanjamo na ionsko teorijo žlinder1'2'3- CaO, MgO, FeO in CaF2 so skoraj povsem ionizirani in zato staljeni dobro prevajajo električni tok. Oksidi, kot A1203, P205 in Si02 pa zaradi prevladujoče kovalent-ne vezi slabo disociirajo, tvorijo kompleksne anione, katerih prisotnost niža električno prevodnost. žlindra, ki smo jo preiskovali, je vsebovala predvsem sestavine: Si02, A1203, MgO in CaO ter spada po osnovnih sestavinah v sistem, ki dobro teče le pri relativno visokih temperaturah. Naša naloga je bila, da ugotovimo, kako vplivajo na električno prevodnost te osnovne žlindre dodatki, kot apno, kremen in jedavec. Rezultati naj bi pokazali, kako se spremeni električni upor v električnih obločno-uporovnih pečeh, če se spremeni sestava vsipka. Poskuse smo izvedli v aparaturi za merjenje električnih prevodnosti staljenih soli, ki se razlikujejo od običajnih izvedb s tem, da ima centralno nameščeno grafitno elektrodo v grafitnem lončku. Grafitni lonček smo izbrali zato, ker smo preiskovali tipične redukcijske žlindre in nismo ugotovili redukcije žlindrnih sestavin. Aparaturo smo umerili z vodno raztopino KC1. VPLIV DODAJANJA Si02 Električna prevodnost žlinder zanima metalurge predvsem iz praktičnih razlogov. Pri proizvodnji kovin v električnih pečeh, posebno pa pri tako imenovanih uporovnih, oziroma uporovno-obločnih pečeh, je zelo pomembna električna prevodnost žlinder, ki pokrivajo kovinsko talino. Te naj bi imele dovolj velik električni upor, obenem pa naj bi dobro tekle. Ti dve lastnosti žlinder pa sta si v nasprotju, žlindre, ki dobro tečejo, običajno tudi dobro prevajajo električni tok. Primerjava aktivacijskih energij za električno prevodnost in za viskoznost kaže, da je aktivacijska energija, potrebna za viskozni tok višja kot energija, potrebna za gibanje ionov v staljeni žlindri. Iz tega lahko sklepamo, da sta električna prevodnost in viskoznost odvisni od dveh različnih procesov. Elektriko prevajajo manjši kationi, viskoznost pa kontrolirajo veliki, često polimerizirani ioni. če je žlindra Prof. dr. Bogomir Dobovišek je redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani V prvi seriji smo dodali kremenčev pesek in ga stalili v žlindri. Dobljene žlindre so imele sestavo, označeno z I in II (tabela 1). Rezultate kaže slika 1. Tabela 1: Sestavina Osnovna žlindra % Žlindra I % Žlindra II °/o Cr203 4,00 3.60 3,45 Si02 32,10 37,40 39,90 ai2o3 19,80 18,05 17,40 FeO 0,65 0,58 0,55 CaO 8,60 7,75 7,43 MgO 36,20 32,61 31,26 Slika 1 kaže, da z dodatkom Si02 električni upor žlindre najprej pade, da doseže nekje med 36... 38 % Si02 minimum, nato pa zopet naraste. Tudi temperatura močno vpliva na električno pre- 36 38 % Si02 Slika 1 Vpliv dodajanja kremena na električni upor žlindre FeCr carbure. Fig. 1 Influence of quartz addition on the electrical resistivity of FeCr carbure slag vodnost. Z znižanjem temperature, posebno pod 1500° C se žlindra hitro zgosti, električni upor žlin-der pa močno naraste. Opomniti je treba, da je dodatek Si02 močno znižal električno upornost žlindre predvsem pri temperaturah pod 1500° C zato, ker se je znižalo za okrog 100° C v primerjavi z osnovno žlindro tudi tališče teh žlinder. VPLIV DODATKA Al203 Žlindri smo dodali glinico, tako da je vsebnost A1203 narasla od 19,80 na 26,85 %. Sočasno je padla vsebnost Si02 od 32,10 na 28,80 %. A1203 in Si02 se lahko v alumosilikatih zamenjujeta, in sicer se zamenjata v mreži Al3+ ion in ion Si4+ z enakim koordinacijskim številom 4, pri čemer deluje aluminijev ion kot kislina4. V tem primeru lahko pričakujemo, da bo dodatek A1203 vplival na električno prevodnost podobno kot Si02. V tabeli 2 navajamo analizo žlinder, katerim smo merili električni upor. Tabela 2: Sestava* Žlindra III % Žlindra IV % Cr203 3,77 3,60 Si02 30,57 28,80 A1203 23,37 26,85 FeO 0,60 0,57 CaO 8,08 7,72 MgO 34,02 32,48 osnovna žlindra ima 19,80 % A1203 x.\ • mc •/. Al jO, \ o 23.31 * 26.8 •/. AI20J % AljOj 1300 KOO Trmptrolura ['CJ Slika 2 Vpliv dodajanja glinice na električni upor žlindre FeCr carbure. Fig. 2 Influence of alumina addition on the electrical resistivity of FeCr carbure slag Rezultate meritev kaže slika 2. Iz nje vidimo, kako se spreminja električni upor žlinder III in IV ter osnovne žlindre v odvisnosti od temperature. Meritve kažejo, da A1203 med 19,80 in 26,85 % v žlindri ni bistveno vplival na električni upor žlindre. VPLIV DODAJANJA CaO Osnovni žlindri smo dodali čistega apnenca, tako da so imele žlindre, ki smo jih preiskovali, take analize (tabela 3): Tabela 3: Sestava Žlindra V % Žlindra VI % Žlindra VII % Cr203 3,84 3,68 3,48 Si02 30,85 29,57 27,64 A1A 19,03 18,23 17,22 FeO 0,61 0,59 0,56 CaO 10,84 14,50 19,15 MgO 34,82 33,42 31,65 V žlindri smo povišali CaO od prvotnih 8,60 na 19,15 %. Dodatek CaO je znižal električni upor žlinder; znižalo se je tudi njeno tališče. Pri večjem dodatku CaO (žlindra VII — glej sliko 3!) pa se je pri okrog 1330° C z znižanjem temperature naglo povečal električni upor žlindre, ker se je ta pri tej temperaturi strdila. Naslednja slika 4 kaže, da spočetka dodatek CaO zmanjšuje električni upor — v tem primeru deluje CaO kot talilo — pri okrog 14 °/o (ob 33, 5 % MgO) CaO smo ugotovili pri vseh merjenih temperaturah nad 1450° C na krivuljah določen minimum. 2.0 \ G -10 1100 1100 1300 K00 1SOO 1$00 1700 Temperaturo T'C } Slika 3 Vpliv dodajanja apna na elekrtični upor žlindre FeCr carbure (temperaturna odvisnost). Fig. 3 Influence of lime addition on the electrical resistivity of FeCr carbure slag (temperature influence) VPLIV DODAJANJA Cal 2 CaF2 je talilo; zato smo pričakovali, da se bo viskoznost osnovne žlindre po dodatku močno zmanjšala, električna prevodnost pa narasla. Osnovni žlindri smo dodali jedavec, tako da so imele žlindre, katerim smo merili električni upor, analize, ki jih kaže tabela 4. Diagrami na slikah 5 in 6 kažejo logaritem električnega upora v odvisnosti od temperature in odstotka CaF2 v osnovni žlindri. CaF2 močno poveča električno prevodnost žlindre, že dodatek 2,8 % CaF2 je toliko znižal električni upor žlindre, Tabela 4: Sestava Žlindra VIII % Žlindra IX % Žlindra X % Cr203 3,83 3,76 3,44 Si02 30,78 30,20 27,64 A1A 17,38 19,06 18,75 FeO 0,55 0,60 0,60 CaO 7,40 8,24 8,08 MgO 34,70 34,04 31,12 CaF2 2,78 4,55 12,47 da je prevajala tok vse do 1100° C. V primerjavi z vplivom CaO na električni upor žlindre CaF2 tudi pri 12 % ne pokaže ponovnega povišanja upornosti. To kaže, da se z dodajanjem CaF2 še 7e i o -r trn aoo 1300 uoo isoo koo ttoo Temperaturo [*C] Slika 5 Vpliv dodajanja CaFi na električni upor žlindre FeCr carburč (vpliv temperature). Fig. 5 Influence of CaF2 addition on the electrical resistivity of FeCr carbure slag (temperature influence) M 16 % CaO Slika 4 Vpliv odstotka CaO na električni upor žlindre Fig. 4 Influence of CaO addition on the electrical resistivity of slag 13S0°C 1600°C • OV.CoF; ° 2,78'/. Cof} • 4,55 % CaFs -X 12,47 '/, COF2 kjer je: x = specifična električna prevodnost Ex =aktivacijska energija A = konstanta R = plinska konstanta T = absolutna temperatura Iz izraza: E ln x = ln A — —*_ in RT dlnx = -^.dlnJ-) ali R T E =R. d ln x '/. CoF} Slika 6 Vpliv vsebnosti CaF2 v žlindri na njen električni upor. Fig. 6 d(-l) dobimo iz naklonskega kota premic, ki kažejo odvisnost lnx od (i-) ustrezne aktivacijske ener- Influence of CaF2 content in slag on its electrical resistivity gije, ki jih navajamo v naslednji tabeli. poveča tekočnost žlinder; z dodajanjem Ca2+ in F- ionov povzročimo namreč nadaljnjo razgradnjo večjih silikatno-aluminatnih kompleksnih anionov ter tvorbo prostih ionov Ca2+ in F— ki aktivno sodelujejo pri prevajanju električnega toka skozi staljeno žlindro5. AKTIVACIJSKA ENERGIJA Merjenje električnega upora žlinder smo izvajali tako, da smo žlindre počasi ohlajali in pri določenih temperaturah v posebnih grafitnih celicah merili električni upor med dvema elektrodama. Zato smo lahko za posamezne žlindre narisali temperaturno odvisnost električne prevodnosti. Iz te odvisnosti pa smo izračunali odgovarjajoče aktivacijske energije. Aktivacijska energija gibanja ionov pri prenašanju električnega toka v staljenih žlindrah je odvisna predvsem od velikosti ionov in od njihovega električnega naboja. Cim lažje se ioni gibljejo v žlindri, tem manjša je aktivacijska energija, potrebna za prenašanje elektrenine skozi žlindro. Zato tudi žlindre, ki težko tečejo in so močno viskozne, slabo prevajajo električni tok. Poleg viskoznosti nasprotujeta gibanju ionov v žlindri še elektroforetični efekt in efekt asimetrije. Prenos elektrenine poteka v staljenih žlindrah ali samo s kationi, ali samo z anioni ali pa sodelujeta obe vrsti ionov6. Lahko pa v nekaterih tipih žlinder nastopa tudi mešana električna prevodnost, ionska in elektronska. Odvisnost ionske prevodnosti od temperature daje izraz: x = A . exp Tabela 5 Aktivacijska Temp. energ. območje cal/mol °C žlindra II (dodatek Si02) žlindra VI (dodatek CaO) žlindra VII (dodatek CaO) žlindra VIII (dodatek CaF2) žlindra IX (dodatek CaF2) žlindra X (dodatek CaF2) 10.800 12.800 10.900 20.600 6.770 151.200 13.800 13.200 5.570 * 1360—1600 1200—1360 * nad 1360 1200—1330 * 1330—1600 pod 1330 * 1150—1600 1150—1600 1100—1400 osnovna žlindra 30.000 1300—1600 RT * Vrednosti so približne, dve vrednosti pa sta navedeni v primerih, ko se krivulje lomijo in se verjetno začne spreminjati struktura staljenih žlinder z izločanjem novih faz. SKLEPI Članek navaja rezultate poskusov merjenja električnega upora žlindre ferokroma z visokim ogljikom (carbure), ki smo ji dodajali kremen, gli-nico, apno in jedavec. Raziskave so imele namen, da primerjamo med seboj vpliv posameznih dodatkov na električno prevodnost žlindre ter s tem omogočimo ustrezne korekture vsipka v peč. Dodajanje CaO in CaF2 poveča električno prevodnost žlindre, vendar CaO nad 1450° C le do okrog 15 °/o. Oba močno povečata tekočnost žlindre. Dodajanje A1203 bistveno ne vpliva na električno prevodnost osnovne žlindre. Pri ugotavljanju električne prevodnosti žlinder lahko uporabimo ionsko teorijo žlinder. »Ionizirani« CaO, MgO in CaF2 v našem primeru dobro prevajajo električni tok in so vsaj pretežno v ionski obliki. A1A in Si02 v staljenih žlindrah slabo di-sociirata. Velik delež kovalentne vezi, ki favorizira nastajanje kompleksnih ionov, znižuje električno prevodnost. Najbolj vpliva na električno prevodnost CaFi. Fluorov ion razbija mrežo silikatov, oziroma aluminatov, poveča število prostih F- ionov. Verjetno tudi nadomesti kisikove (O2—) ione v kompleksnih anionih in s tem zmanjšuje sile vezanja v rešetki. Povečanje električne prevodnosti žlinder z dodajanjem CaF2 si razlagamo z zmanjšanjem koncentracije kompleksnih ionov in obogatitvijo raztopine s prostimi ioni F—. Al3+ ioni lahko zamenjajo v mreži ione Si4+ izomorfno. Zato ne moremo pričakovati, da bi A1203 bistveno vplival na električno prevodnost žlinder, ki smo jih obravnavali, posebno ne v količinah, ki smo jih mi dodali. Pač pa verjetno močno vpliva na metalurško delo pri proizvodnji ferokroma, saj se ga z zvečanjem količine v vsipu lahko tudi več reducira. Literatura: 1. Bockris J. 0'M, A. K. N. Reddy: Modern Elektrochemi-stry 1; Plenum/Rosetta Edition, New York 1973. 2. Herasymenko P., G. E. Speight: »Ionic Theory of Slag-Metal Equilibria«, J. of the Iron and Steel Institute, vol 166, 3, 169—183. 3. Bockris J. 0'M, J. A. Kitchener, S. Ignatowicz, J. W. Tom-linson: »The electrical conductivity of Silicate Melts, Sistems containing Ca, Mn and Al«. Disc. of the Faraday Soc. No. 4 1948, The Physical Chemistry of Process Me-tallurgy — Hanzell, Watson Co.Winey LTD, str. 265—281. 4. Cibulnikov A. I., G. A. Toporiščev, C. A. Vačurgov, E. D. Mohir, V. V. Vetiševa: »Vjazkost i rafinirajuščaja sposobnost izvestkovo glinozemistih šlakov«, Izvestja visših učebnih zavedenii, Cernaja Metallurgija 1971, 2, str. 5—7. 5. Eseev P. P.: »Fizičeskie svoistva promišlenih šlakov sistemi Ca0-AI2O3-CaF2«, Avtomatičeskaja svarka, 11, 1967, 42—45. ZUSAMMENFASSUNG Es sind die Ergebnisse der Untersuchungen des elek-trischen Widerstandes der Ferochromcarbure Schlacke an-gegeben, welcher Zusatze von Ouarzit, Tonerde, Kalk und Flusspat zugegeben worden sind. Die Untersuchungen hat-ten das Ziel den Einfluss einzelner Zusatze auf die elek-trische Leitfahigkeit der Schlacke untereinander zu ver-gleichen um eine entsprechende Korektur des Mollers zu ermoglichen. Kalk und Flusspat vergrossern die elektrische Leitfahigkeit der Schlacke, darunter Kalk iiber 1450° nur hiis zu 15 %. Alle beide vergrossern die Fliessbarkeit der Schlacke stark. Der Zusatz von Tonerde hat keinen vvesent-lichen Einfluss auf die elektrische Leitfahigkeit der Grund. schlacke. Bei der Festlegung der elektrischen Leitfahigkeit der Schlacke kann die Ionentheorie der Schlacke angewendet vverden. Die inonisierten CaO, MgO und CaF2 sind in unse-rem Falle gute elektrische Leiter und sind vorvviegend im ionisierten Zustand. A1203 und Si02 disozieren ischlechter in geschmolzenen Schlacken. Ein grosser Anteil der kova- lenten Bindung, welcher die Entstehung der komplexen Ionen favorisiert, erniedrigt die elektrische Leitfahigkeit. Den grossten Einfluss auf die elektrische Leitfahigkeit hat das CaF2. Der Fluor Ion zerbricht das Gitter der Silikate bzw. der Aluminate und vergrossert die Zahl der freien F- Zonen. Wahrscheinlich ersetzt es die Saurstoffionen (02—) in komplexen Anionen und damit vermindert die Bin. dungskrafte im Gitter. Die Vergrosserung der elektrischen Leitfahigkeit der Schlacke durch Zusatze von CaF2 wird mit der Verminderung der Konzentration der kompexen Ionen und mit der Bereicherung der Losung durch freie F— Ionen erklart. Die A13+ Ionen konnen im Gitter die Si4+ Ionen isomorf ersetzen. Man kann deshalb nicht er-warten, dass AI2O3 wesentlich die elektrische Leitfahigkeit der behandelten Schlacken beeinflussen wiirde, besonders nicht in Mengen vvelche wir zugegeben haben. Es hat aber vvahrscheinlich einen starken Einfluss auf die metallurgi-sche Arbeit bei der Produktion von Ferochrom, da es sich bei einer grosseren Menge im Moller auch mehr reduzieren kann. SUMMARY The paper presents results of measuring electrical resi. stivity of high carbon ferochrome slags (carbure) to which quartz, alumina, lime, and fluor spar were added. The in-vestigation had intention to compare the mutual influence of single additions to electrical conductivity of slag in order to enable corresponding corrections of the furnace burden. CaO and CaF2 increase the electrical conductivity of slag. Above 1450° C CaO increases it only up to about 15 °/o. Addition of alumina has no essential influence on the conductivity of the basic slag. In determining the electrical conductivity of slags ionic theory of slags can be applicd. »Ionized« CaO, CaF2, and MgO are in our čase good conductors of electric current and they are predominantly in ionic form. Alumina and quartz dissociate in molten slagss very little. A great portion of covalent bonding which favours formation of complex ions reduces electrical conductivity. The highest influence on electrical conductivity has CaF2, Fluorine ion breaks silicate or aluminate nets, and number of free F— ions is increased. Probably it also substitutes oxygen ions in complex anions and thus reduces the bonding forces in the lattice. The increased electrical conductivity of slag by addirag CaF2 is explaincd by the reduced concentration of complex ions and by enrichment of solution with free F- ions. AP+ can isomorfoeppoxpoMa c bhcokhm coAep>KaHHeM yrAepoAa (car-burč), Kotopomv :;]?!(OanA»Ali KBapu, rAHHoaeM, H3BecTL h rL\aBH-KOBblH IimaT. I IcAl. ITCCACAOBAH nii 6bIAa: CpaBHHTb Nu'/KA\" coGoh BAHHHHe orAeABHbix YnoMaHyTiJx AooasoK Ha SAeKTpmecKVK) npo-BOAIIMOCTL IIIAaKa h TaKHM 06pa30M HMeTL B03MO2KH0CTb BbinOAHHTb cooTBeTCTByiomHe KoppeKTVPu 3acuna b neqb. Ao6aBAeHHe CaO h CaF2 vBCAtIqHBaeT 3AeKTponp0B0AH0CTb uiAaKa. IIpn CaO, npn TeMn-pe CBbirne 1450° sto yBCAimeHHe cocTaBAaer BCero okoao 15 %. 3th Ao6aBOMHue cpeACTBa cymecTBeHHO yBGAHMHBajOT TCKyqecTb UiAaKa. Ao6asAeHHe AI2O3 He OKa3biBaeT cymecTBeHHoro bahhhh« na 3AeKTponpOBOAHOCTb OCHOBHOrO IIIAaKa. npH OnpeAeAeHHH 3AeKTpOnpOBOAHMOCTH IIIAaKOB MO/KHO npHMe-HHTb HOHHyK) TeopHK) IIIAaKOB. »H0HH3Hp0BaHHbieopMe. AI2O3 H SiOj b pacnAaB-AeHHbIX UIAaKax AHCCOIIHHpyK>T nAOXO. BoAbUiaH AOAH KOBaAeHTHbIX COeAHHeHHH, KOTOpbie CKAOHHbl Ha 06pa30BaHHe KOMnACKCHbIX HOHOB VMeHbinaeT SAeKTponpoBOAHOCTb. CaMoe 6oAbinoe BAH»HHe Ha 3AeK-TponpoBOAHOCTb OKa3biBaer CaFi. Hohm ropa pa36nBaioT cerb CHAHKaTOB, OOOTB. aAIOMHHaTOB, npHieM »1HCAO CBOČOAHL« F-HOHOB yBeAHMHBaeTC«. He HCKAKmaeTC« bo3m0>KH0CTb, MTO b KOMIIAeKCHbIX HOHaX <{lTOp 3aMeHaeT HOHbi KHCAopoAa (02— ) H TaKHM 06pa30M yMeHbinaeT chau CB33H B CeTH. IlOBbimeHHe 3AeKTponpOBOAHOCTH IIIAaKOB npH AoCaBKH CaF2 oobHcuaeTca yMeHbiiieHHeM KOHUCHTpaiiHH KOMriAeKCHbix hohob h o5orameHHeMpacTBopa c cboSoahmmh HOHaMH F. Hohm Al' + MoryT B cera 3BMeHHTb HOHbl Si' + H30MOp(j>HO. no3TOMY HeAb3H OJKUAaTb, MToSbi AI2O3 Mor OKa3aTb cymecTBeHHoe bahshhc Ha sAeKTponpo-BOAHMOCTB paCCMOTpeHHbIX b 3toh paČOTe IIIAaKOB, B oco<5eHHOCTH b ynoManyTbix KOAnraecTBax. HecMOTpa Ha sto bo3mojkho, hto tahho-3eM HMeeT BceTaKH SoAbiuoe BAHaHHe Ha MeTaAAyprHiecKHH npouecc npn np0H3B0ACTBe 4>eppoxpoMa, TaK KaK npH ero yBeAi«eHHH b 3a-cune yBeAHMHBaeTca peAyKijHa. Vpliv temperature karbonizacije na oksi reaktivnost trdnih goriv, izdelanih iz kosovskega lignita. Aplikacije DTA. UDK: 662.741 ASM/SLA: RMj 43 Bogomir Dobovišek Karbonizacija naših rjavih premogov in lignitov postaja danes, ko smo ob spoznanju, da lahko ostanemo neodvisni predvsem ob domačih surovinah, ponovno zanimiva. S tem člankom skušamo opozoriti na obširno in pomembno delo, ki je bilo na tem področju opravljeno pred letom 1960. Prispevek, ki ga objavljamo, je samo del še neobjavljenega gradiva iz preiskav, izvedenih po simpoziju »Železarstvo in ligniti«, ki je bil leta 1960 v Portorožu. Delo obravnava vpliv temperature kar-boniziranja na oksireaktivnost različno dobljenih polkoksov in koksov, predvsem pa se ponovno vrača k diferenčno termični analizi in njeni uporabi za hitro preiskavo nekaterih fizikalnih in kemičnih lastnosti trdnih goriv. I. UVOD Gorenje trdnih goriv spremlja več procesov, kot npr. odpravljanje vlage, izločanje hlapnih snovi, zgorevanje trdnega ogljika, pri višjih temperaturah tudi nataljevanje pepela itd. Najvažnejše je seveda samo gorenje. To je kemični proces, ki je odvisen predvsem od adsorbcijsko kemične aktivnosti površine trdnih goriv. Na površini se najprej adsorbira kisik, šele nato stopi z ogljikom v kemično reakcijo. Intenzivnost tega procesa je odvisna od kinetičnih pogojev, v katerih poteka, in od kristalne strukture ogljika v gorivih1 ter od navzočnosti katalizatorjev. Posebno ugodno vplivajo dodatki natrijevih in kalijevih soli2. Sprememba aktivnosti površine in njene velikosti povzroči spremembo hitrosti procesa gorenja v kinetičnem in deloma v prehodnem področju, v katerem ne določata hitrosti niti kemična reakcija niti difuzija. V večini primerov sta velikost in aktivnost površine, na kateri poteka reakcija med gorivom in kisikom, odvisni od velikosti površine in relativnega deleža odprtih por. Povečanje površine por ugodno vpliva tudi na difuzijo kisika in reakcijskih produktov v reakcijski prostor in iz njega. Prof. dr. Bogomir Dobovišek je redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani Površinska adsorbcija se pojavlja predvsem na kristalnih mejah in na napakah na kristalni mreži, to je na mestih, v katerih imajo atomi ogljika višjo energijo, kot to ustreza ravnotežnemu energetskemu stanju. Adsorbcijska sposobnost trdnih goriv se zato s spreminjanjem stopnje disperznosti grafitnih kristalov prav tako spreminja in z naraščajočo disperznostjo narašča. Tako imajo trdna goriva s fino disperzno zgradbo, oziroma s še delno neoblikovano strukturo grafita (npr. lesno oglje, pol-koksi) zelo veliko adsorbcijsko sposobnost. Prav tako se s povečano disperznostjo strukture premakne setava zgorevnih plinov na zraku v smeri povečanja koncentracije CO. Z naraščajočo temperaturo karboniziranja premogov raste stopnja grafitizacije ogljika v njih ter velikost grafitnega zrna. Zato gore goriva, karboni-zirana pri visokih temperaturah, bolj počasi in se vžgo pri višjih temperaturah kot goriva, izdelana pri nižjih temperaturah. To medsebojno odvisnost med temperaturo karbonizacije in hitrostjo zgorevanja trdnih goriv smo zasledovali v naših raziskavah, o katerih poročamo. Obenem želimo prikazati, do kakšne mere se da za te vrste študij uporabiti diferenčno termično analiza. II. PREISKAVE GORIV 1. Zgorevanje v zračni atmosferi Poskuse smo izvedli s trdnimi gorivi, katerih lastnosti navajamo v naslednji tabeli3. Zgorevanje smo zasledovali z diferenčno termično analizo po postopku, ki ga je opisal avtor v enem od prejšnjih objavljenih del4. Dva miligra-ma goriva, zmletega pod 90 mikronov, smo nasuli na golo konico termoelementa in beležili razliko med temperaturama inertne snovi ter nasutega goriva. Ko se je krivulja, ki kaže razliko, odklonila od ničelne črte, to je, ko temperaturi inertne snovi in preizkušanca nista bili več enaki, je začela v našem primeru oksidacija goriva. Slika 1 kaže dobljene krivulje za goriva, izdelana pri 500, 600, 900 in 1000°C. Tabela 1: polkoks (A) polkoks (B) koks (C) koks (D) 500° C 600° C 900° C 1000° C vlaga 6,64 6,36 4,38 3,46 hlapno 27,46 25,89 9,62 3,79 pepel 14,38 15,56 18,33 23,55 QiX 51,52 52,19 67,67 69,20 koksov ostanek 65,90 67,75 86,00 92,75 navidezna spec. teža kp/m3 1,222 1,231 1,290 1,396 prava spec. teža 1,44 1,453 1,471 1,583 poroznost % 15,4 14,0 13,0 12,0 Določitev krivulj zgorevanja med ogrevanjem v zračni atmosferi » IS 20 25 30 35 40 45 50 [min J Slika 1 DTA goriv, izdelanih iz kosovskega lignita pri 500, 600, 900 in 1000° C. Fig. 1 DTA of fuels made of Kosovo lignite at 500° C, 600° C, 900" C, and 1000" C Gorivo izdelano pri 500° C, se je začelo oksidi-rati pri okrog 185° C. V začetku se krivulja počasi dviga, nakar sledi hitro dviganje, ki kaže na zgorevanje vse do temperature 340° C. Pri 4106C ima krivulja minimum ter ponovni maksimum pri 480° C. Podobno sliko kaže tudi DTA zgorevanja goriva, izdelanega pri 600° C. Popolnoma drugačna sta termograma zgorevanja goriv, izdelanih pri 900 in 1000° C. Tudi v teh primerih začne odklon od ničelne črte pri okrog 200° C kot v prejšnjih, vendar prvega maksimuma med 340 in 370° C ni več, bolj izrazit pa postane drugi maksimum med 460 in 470° C. Za razlago dveh izrazitih period gorenja med ogrevanjem goriv, izdelanih pri 500 in 600° C se bomo poslužili nekaterih analiz kosovskega lignita3, oziroma produktov njegove karbonizacije v različnih pogojih. Lignit je imel naslednjo analizo: vlage 51,4 %, pepela 11,20 %, hlapnega 25,2 %, Cfix 14,2 %, Scel 0,72 %, C ... 27,2 %, H ... 2,15 % in O + H ... 10,76 %. Švelna analiza po Fischerju je dala 65,1 % koksovega ostanka, 13 % švelne vode, 10 % katrana in 11,9% plina. Sestavo destilacijskih plinov, nastalih pri segrevanju do 600° C, med 600 . . . 900° C ter od sobne temperature do 900° C kaže tabela 2. Pojav dveh maksimumov si razlagamo s kemično analizo ostanka po karbonizaciji, izvedeni pri 600° C. Prvi maksimum je rezultat zgoretja hlapnih snovi, drugi pa posledica zgoretja koksovega ostanka. Polkoks, ako tako imenujemo ostanek, izdelan pri 600° C, ima še vedno 27,4 % hlapnih snovi, ki vsebujejo po tabeli 2 med ostalimi plini 12,5 % CO, 23,4 % CH4, 8,9 % H2 in 1,3 % C»H™. Te hlapne snovi zgore pri relativno nizkih temperaturah in povzročijo prvi maksimum na zgorevni krivulji. Spodnja kalorična vrednost tega plina pa je 2600 kcal/kg. Pri temperaturah nad 900° C ostane v koksu le še pod 10 % hlapnih snovi, in sicer čim višja je temperatura koksanja, tem manj je v koksu hlapnih snovi. 2. Vpliv temperature karbonizacije na hitrost gorenja Za določanje hitrosti smo zopet uporabili DTA. Goriva smo v inertni atmosferi ogreli do želene temperature, nato pa spustili v reakcijski prostor zrak. Način eksperimentiranja smo opisali v delu, označenim z literaturo 4. Rezultate kažeta sliki 2 in 3. Rezultati izotermičnih poskusov so potrdili ter-mograme na sliki 1. Za polkoksa, izdelana pri 500 in 600° C smo dobili dve ločeni območji, ki potrjujeta, da pri nizkih temperaturah zgori le hlapni del goriva (med 280 ... 350° C) in da zgori koksni ostanek (zgornji dve krivulji) šele pri višjih temperaturah. Koksa, izdelana pri 900 in 1000° C sta Tabela 2: Temperatura "C co, co ch4 h2 02 CnHra hu lit/kg do 600 47,2 12,5 23,4 8,9 1,0 1,3 2601 152 600... 900 8,9 20,2 22,6 41,3 0,4 0,1 3621 146 25 .... 900 26,4 16,7 22,9 26,5 0,7 0,7 3570 298 600 SOO °C iOO 300 ?nn O 2 < 6 8 10 12 H Isekl 10'2 Slika 2 Izotermični poskusi zgorevanja trdnih goriv. Diagrami temperatura — čas zgoretja 2 mg goriva. Fig. 2 Isothermal combustion experiments of solid fuels. Temperature — time diagrams for combustion of 2 mg fuel. ',9 ',8 17 „ 1.6 a 4- ',5 1/ 1,3 1.2 '"'s,0 S,i 5,8 6,2 6,6 7,0 7,i 7,8 In t Slika 3 Cas zgoretja 2 mg goriva v odvisnosti od temperature. 1 Koordinate lnt — — . 103. T Fig. 3 Combustion time of 2 mg fuel depending on the temperature. Coordinates ln t — l/T . 105 dala za izotere zgorevanja pri različnih temperaturah eno samo krivuljo odvisnosti časa gorenja. Pri analizi DTA izkoriščamo odnos med maso zgorelega goriva in ploščino pod termogramom. Količina goriva, ki zgori, je namreč proporcionalna površini ploskve pod termogramom med krivuljo in ničelno črto. Za določeno temperaturo je ta odnos podan z enačbo: tb AH mg = k . P = k j ydt ta je čas začetka, tb je čas konca reakcije (slika 4), AH je reakcijska toplota na enoto mase. Slika 4 Shema termograma. Fig. 4 Sheme of termogram Tako je količina goriva, ki zgori v času tn proporcionalna površini (P[), ki pa je enaka: tn Pi = J ydt ta Postavili smo, da je zgorevanje trdnih goriv reakcija prvega reda, ker je količina dovedenega kisika na reakcijsko mesto tolikšna, da se med zgorevanjem skoraj ne spreminja. Za reakcijo prvega reda je značilno, da daje linearen odnos med logaritmom razmerja začetne in trenutne koncentracije ter časom gorenja. Skušali bomo za ta račun uporabiti maso goriva v začetku poskusa ter maso preostalega goriva po določenem času. Začetni masi goriva je proporcionalna ploščina pod termogramom med ta in tb, medtem ko predstavlja maso goriva, ki še ostane po določenem času tn, razlika med ploščinama P — Pn. Nanašamo to- P • v rei ln --- v odvisnosti od časa t, upoštevajoč, P-Pn da se med procesom faktorji proporcionalnosti med ploščino in reakcijsko toploto, oziroma maso goriva ne spreminjajo. Rezultate za goriva, izdelana pri 900 in 1000° C, kaže slika 5. Krivulje kažejo v začetku zgorevanja linearen odnos, kot to ustreza reakcijam prvega reda. Po določenem času, ko postaja masa goriva, ki ga preiskujemo, vse manjša, pa se krivulje odklonijo od abscise navzgor. Ta ugotovitev velja tudi za oba polkoksa. Odklon je toliko večji, čim nižja je temperatura, pri kateri sežigamo gorivo. To pomeni, i £ f 1 oO / • / / / / / / m / / / / / / / m - koks 900°C ---koks 1000 °C fT. 1 i , i , Tabela 3: Temperatura karbonizacije Ea aktivacijska energija cal/mol A B 500 600 900 1000 8 660 9 330 11 105 10 300 11 860 13 370 I 2 3 4 5 6 7 B 9 10 II 12 13 14 15 16 [mini Slika 5 P Odnos med ln -—— in časom gorenja t. r -Pn Fig. 5 i' Relationship between ln — p and the combustion time t. da so se kljub zelo majhnim masam goriva, s katerimi smo skušali eliminirati zunanje vplive, spreminjale fizikalne in kemične lastnosti, ki vplivajo na velikost odklona od ničelne črte, oziroma na konstanto proporcionalnosti med ploščino pod odklonom in reakcijsko toploto ali pa so nastale proti koncu poteka reakcije razlike temperatur napake pri odčitavanju časa konca reakcije, ker so med preiskušancem in inertno snovjo minimalne. Po zgorentju je namreč termoelement, na katerega smo nasuli gorivo skoraj gol, prekriva ga le zelo tanka plast pepela in se s tem seveda spremene pogoji temperaturnega prenosa od stene reaktorja na konice termoelementov. Iz naklonskih kotov v diagramih na sliki 5 smo izračunali konstante reakcijskih hitrosti, ki so od 0,815 .10-2 do 0,105 s-1. Vrednosti veljajo za temperature med 302 ... 540° C. Iz diagramov na sliki 3 smo po Arrheniusu izračunali še aktivacijske energije za sumarni proces gorenja. Privzeli smo, da je čas gorenja, potreben za zgoretje 2 miligramov goriva, proporcionalen njegovi masi4 in iz enačbe: Ea_ t = C . ekT kjer sta: C in k konstanti, t pa je čas zgorevanja — izračunali ustrezajoče aktivacijske energije (glej tabelo 3). A — prvi maksimum — hlapne snovi, B — koksov ostanek. SKLEPI Poskusi so potrdili, da je hitrost gorenja trdnih goriv pri določeni temperaturi odvisna od temperature karbonizacije. Z naraščajočo temperaturo karbonizacije pada oksireaktivnost kosovskega lignita. Poskusi so pokazali, da goriva, izdelana pri nižjih temperaturah, zgorevajo v dveh stopnjah, in sicer zgore najprej hlapne substance, istočasno ko se razkrajajo, šele nato pa zgori koksni ostanek. Takšni dve fazi gorenja bi verjetno lahko privzeli za gorenje nekarboniziranega goriva. Določili smo tudi temperaturno odvisnost hitrosti gorenja za posamezna, pri različnih temperaturah izdelanega goriva. Pri tem smo uporabili DTA in znan odnos med reakcijsko toploto in ploščino pod termogramom. Izračunane so konstante za reakcijske hitrosti za reakcije prvega reda in ustrezajoče aktivacijske energije. Literatura: 1. Dobovišek B. »Direktna redukcija železovih oksidov in reaktivnost trdnih goriv I«, RMZ, 1971, št. 1, str. 87—100. 2. Dobovišek B., J. Klaric: »Študij vpliva dodatkov Na2C03 in K2C03 na reaktivnost metalurškega koksa«, RMZ, 1972, št. 2/3, str. 223—233. 3. Gregorc P.: »Lastnosti in ocena uporabnosti naših rjavih premogov za proizvodnjo grodlja v nizkih pečeh«, doktorska disertacija, FNT-metalurški odsek, 1958. 4. Dobovišek B., N. Smajic, A. Rosina: »Studium der Ver-brennung fester Brennstoffe mitels differenz-thermischer Analyse«, Mikrochimica Acta, Heft 4, 1967, str. 639—650. ZUSAMMENFASSUNG Die Karbonisierung unserer Braunkohlen und Lignite wird heutzutage bei der Erkenntnis, dass wir nur mit eige-nen Rohstoffen unabhangig bleiben konnen, wieder inte-ressant. Mit diesem Artikel mochten wir auf eine umfang-reiche und bedeutungsvolle Arbeit hindeuten, vvelche auf diesem Gebiet vor dem Jahr 1960 geleistet worden ist. Dieser Beitrag ist nur ein Teil des nichtveroffentlichten Materiales aus den Untersuchungen welche nach dem Sim- posium »Das Hiittemvesen und die Lignite« im Jahre 1960 in Portorož durchgefiihrt worden sind. In dieser Arbeit wird der Einfluss der Karbonisierungstemperatur auf die Oxyreaktivitat verschieden erhaltener Halbkokse und Kokse behandelt. Vor allen aber wird der differenzialther-mischen Analyse und deren Anwendung fiir schnelle Untersuchungen einiger physikalischen und chemischen Eigen-schaften der festen Brennstoffe wieder der Wert gelegt. SUMMARY Carbonisation of own brown coals and lignites becomes nowadays again interested when perception is taken in account that the use of domestic raw materials presents independence from import. This paper wants to call the attention to extensive and important work made in this field before 1960. It presents a part of stili not published material of investigations performed after the symposium »Ironmaking and lignites« vvhich was in Portorož in 1960. The paper analysis the influence of carbonisation temperature on the oxyreactivity of various semi-cokes and cokes, and it again shows the aplicability of differential thermal analysis for fast tests of some physical and chemical properties of solid fuels. 3AKAK)qEHHE Ha ocHOBaHHH cno3HaHHH, mo mh mojkcm ooTaTbCsi ne3aBHCHMbi rAaBHMM o6pa30M npn vnoTpcGAeiiHH Ao.viamncro cbipba, KapGoim-3auhh HauiHx 6ypbix yrAeft h AiirHHTOB npc>HBHAO CHOBa neo6xoAHMoe BHHMaMIie. i^eAB 3toii CTaibH oSpaTHTb BHHMaHIie Ha O0niHpHyiO h 3Ha peaKTHBHOCTb ihbcabkokcob h kokcob npnr0T0BAeHHbix pa3AHepeHmiaAbHOM TepMimecKOMy anaAH3y h ero npuMeHeHHio mh Glictplix onpeAeAeHHH hekotopux cj>H3HiecKHX h xnMHHiiHTHHx 3AeMeHT0B h AaHa BO3M0a4>YHAHpOBaHHH H nOA05HOe, ueAi, aBTopa 6biAa noAan. h oStacHHTb MexaHH3M coeAHHeHHa. CnocoS nAaKiipoBaHHa AHTbeM npeACTaBAaeT co6oh caMbiii CTapbiii ciioco6, oh ynoTpe5.\aeTCa aah np0H3B0ACTBa pa3Hbix coptob h pa3-Hbix 4>opm Taacecm ot npHČA. 13 kt ao 13 t. CoeAHHeHHe oTAeAbHbix cAoeB MoaKAeHHIO OTAHBKa H3AOHC-hhuy cHHMaioT. IIocAeAyeT oSorpeBaHHe h riAacTmecKasr nepepaSoTKa OTAHBKa Ha Tpe6yeMLie pa3Mepbi nAaKiipoBaHHoro H3AeAHH. lip h cnoco6e iiAaKHpoBaiiirsi Ha ochob3hhh nAacTmecKoft nepe-pa6oTKH KaK BKAaAtiiH CAy>KHT »naKeT« KOTOpblH COCTOHT H3 AByx HAH HeCKOABKHX CAOeB pa3HbtX MeTaAAOB, nOBepXHOCTH COCAinieHHSl KOTOpMX AOA5KHU SbITb TIHaTCALHO npHTOTOBAeHbl. IlaKCTM H3AO npnroTOBHTb TaK, tto bo BpeMH HarpeBaHHH He noAymiTbCH oKHCAe-Hne MeacAy co6oft coeAHHHK>fflHXCH n0BepxH0CTeii iuaKnpoBanni>ix MeTaAAOB. Il03T0My Heo6xoAHMO o6oa naKeTa repMeTHtch xpynKHe coeAHHeHHH hah cnAaBbi, to HaAO yno-TpeSHTb »npoMeacvToiHHft CAofi« t. e. »nepex0AH0H caoS«. 3tot caoh npeACTaBASeT CoSoit AHy3HOHHbIH Sapbep Me>KAy KOHTaKTHbIMH nOBepXHOCTHMH nAaKHpOBaHHblX MeTaAAOB H AaeT B03M0»CH0CTb O0pa3OBaHHH coeAHHeHHH YAOBAeTBOpHTeAbHOii npOHHOCTH. IlaKeT AAH H3rOTOBAeHHH AByXCAOHCTOH nAaKHpOBaHOH JKeCTH H306pa>K0H Ha pncyHKe 6; Ha pncyHKax 9, 11 h 13 H3o6paaceHbi naKeTH aah nAaKHposaHHH nAOCKHx npyTK0B npHTOTOBAeHHbix npo-KaTblBaHHeM B npOMbllHAeHHOCTH AAH H3rOTOBAeHHH HoateS. KaieCTBO nAaKHpOBaHHH t. e. KaieCTBO COeAHHHTeAiHOCTH CAOeB a TaioKe a caMoro H3AeAHH onpeAeAsioTca nocAeAyiomHM nopHAKOM: npoBepKa pa3Mep, yAbTpa3ByMHbifi KOHTpoAb, npoiHOCTb na cabht, CBOHCTBa nAaKHpoBaHHor naKeTa npn bahhhhh cha Ha H3I-h6 h Me-raAAorpac|>imecKoe HcnbiTaHHe. HccAeAOBaHHHMH ycTaHOBAeHHO, ito npoiHOCTb coeAHHeHHH ,'iaTepnaAOB nAaKiipoBaiinbix cnocofioM nAa-CTHnecKoft nepepaSoTKH npeBbiniaer CTaHAapAHbie npeAnucaHHH. Wird in Ihrem Betrieb noch von Hand gewalzt? Morgardshammar hat viele Losungen fiir mechanisiertes Vorwalzen aus-gearbeitet. Eine groBe Anzahl von Anlagen sind bereits in Betrieb. Einige Vorteile: • hohere Produktion • verminderter Personalbedarf • grofiere Kniippelgewichte Wir kennen die Probleme und iiber-nehmen es gerne, vvalztechnische Untersuchungen durchzufiihren, um eine Losung fiir Ihre Mechanisierung zu finden. Unser Katalog V 220 T iiber mechani-sierte Vorvvalzung wird Ihnen auf Wunsch zugesandt. MORG ARDSH AM MAR Morgardshammar AB, Fack, S-777 01 Smedjebacken 1, Schweden Tele«: 73243 morverk s Alleinvertreter in der Bundesrepublik: Rhinex Export-lmport GmbH & Co KG, Poslfach 2426, 415 Kreleld 1 Telelon: 29688 Tele*: 536 04 Vpliv žvepla v grodlju in jeklu na izdelavo specialnih toplo valjanih trakov za globoki vlek UDK: 669.14.018.26-122.4-418.25 ASM/SLA: STd, F23 Joža Arh, A. Pavliček Železarna Jesenice bo z dograditvijo nove hladne valjarne močno izboljšala svoj kvalitetni program. Povečale se bodo količine dinamo jekel, nerjavnih jekel in tudi jekla za globoko vlečenje. S tem programom pa bo jeklarna postavljena pred zelo stroge zahteve predvsem glede vsebnosti žvepla v jeklu za globoko vlečenje in dinamo hladno valjane trakove. Poleg že uvedenih ukrepov za doseganje nizkega žvepla bo potrebno še odžveplanje grodlja izven plavža. UVOD Proizvodni program Železarne Jesenice je z gradnjo nove hladne valjarne na Beli jasno določen. železarna Jesenice bo z dograditvijo nove hladne valjarne v letu 1976 proizvajala letno poleg dinamo in nerjavnih hladno valjanih trakov v novi in stari valjarni še okrog 80 000 t hladno valjanih trakov, kvalitete C 0147 in č 0148 za globoko vlečenje, za kar bomo potrebovali več kot 100 000 t surovega jekla in okrog 60 000 t grodlja. Vse to jeklo bomo v naslednjih desetih letih izdelovali še v SM pečeh. Za nas pomeni prehod na novo proizvodnjo spet kvalitetni napredek, ki pa obenem zahteva od nas tudi novih naporov in prizadevanj za boljše odžveplanje grodlja, da bomo tako kos kvalitetnim zahtevam. Enako ali bolj zahtevna je proizvodnja jekla za elektrodno žico, za katero bomo potrebovali 30 000 ton surovega jekla, s čimer bi se potreba po grodlju z nizkim žveplom povečala na 77 000 ton ali kar za 45 % celotne planirane proizvodnje. GIBANJE ŽVEPLA V JEKLU KOT KVALITETNI POKAZATELJ DELA JEKLARJEV Vsebnost žvepla v jeklu je vedno znak kvalitete določene vrste jekla. V našem primeru bomo z gibanjem žvepla pojasnili kvalitetni napredek železarne v zadnjih 25 letih, ki ga kaže tabela I.: Joža Arh dipl. inž. višji strokovni sodelavec, Železarna Jesenice Aleksander Pavliček dipl. inž. višji strokovni sodelavec, Železarna Jesenice Tabela 1: Gibanje žvepla v letnih povprečjih Leto Povprečna vrednost standardni odklon 1950 47 8,17 % S X 10-3 1955 44 5,4 % S X 10-3 1960 38,7 7,0 % S X 10-3 1965 39,7 7,4 % S X 10-3 1970 28,0 5,85 % S X 10-3 1975 27,6 4,1 % S X 10-3 Pri izračunu niso upoštevana avtomatna jekla, katerim žveplo dodajamo. Iz tabele vidimo, da je vsebnost žvepla v jeklu postopoma padala. Večje znižanje žvepla smo dosegli po letu 1965, ko je začela obratovati valjar-na Bela in ko se je povečal delež ploščatih profilov. že v letu 1970 pa smo dosegli nekakšno spodnjo mejo v povprečju žvepla in je s surovinami in sredstvi, ki jih imamo na razpolago, skoraj ne moremo več znižati. Prikaz letnega povprečja žvepla od leta 1971 dalje nam nazorno prikazuje tabela II. Tabela II: Gibanje žvepla od l. 1971 do 1915 v letnih povprečjih brez avtomatskih jekel Leto Povprečna vrednost standardni odklon 1971 28,2 7,47 % S X 10-3 1972 28,3 12,04 % S X 10-3 1973 26,9 12,08 % S X 10-3 1974 28,3 10,02 % S X 10-3 1975 27,6 4,1 % S X 10-3 Oglejmo si še razmere pri hladno valjanih trakovih za globoko vlečenje C 0147 HVT! Sedanji predpis dovoljuje največ 0,025 % S. Dejansko stanje, prikazano kot letno povprečje žvepla pri tej vrsti jekla, pa prikazuje spodnja tabela. Tabela III: Gibanje žvepla pri jeklu za globoko vlečenje Č 0147 HVT Leto Vrsta jekla Povprečna vrednost X Standardni odklon 1971 C 0147 HVT 24,6 2,1 % S X 10-3 1972 C 0147 HVT 24,4 2,2 % S X 10-3 1973 Č 0147 HVT 23,8 2,5 % S X 10-3 1974 C 0147 HVT 24,2 2,4 % S X 10-3 1975 C 0147 HVT 24,0 1,7 % S X 10-3 Ugotovimo lahko, da smo zelo blizu zgornje dovoljene meje z zelo majhnim odstopanjem in da bodo za nadaljno znižanje žvepla potrebni večji zunanji ukrepi. KAKŠNE SO ZAHTEVE V POGLEDU ŽVEPLA PRI HLADNO VALJANIH TRAKOVIH ZA GLOBOKO VLEČENJE Žveplo je v nepomirjenem jeklu prisotno v obliki nekovinskih vključkov kot manganov sulfid. Neprijetna lastnost žvepla pa je v tem, da v bloku močno izceja. V sredini, predvsem pa v glavi je koncentracija žvepla nekajkrat večja. Na enak način kot žveplo izceja tudi kisik. Oba skupaj pa kot produkt (% O X % S) močno vplivata na velikost sekundarnega zrna1. Z naraščanjem tega produkta pada velikost sekundarnega zrna in obratno. Zaradi izcej teh dveh elementov pride do pojave trakavosti. V sredini in na mestih večjih koncentracj je zrno finejše. (Glej si. 1) Neenakomerna velikost zrna pa vpliva na 200 400 600 800 1000 1200 1400 ('/.0 x V.S) X 10' 18 16 14 12 10 1 * 15 6 2 _L 10 14 18 22 2B 30 Vsebnost S v jeklu (x1Cf3%) Slika 2 Vpliv žvepla na delež površinskih napak na toplovaljanem traku iz nepomirjenega jekla Fig. 2 Influence of sulphur on the portion of surface defects in hot rolled strip of unkilled steel mehanske lastnosti in tudi na vlečne sposobnosti jekla. Nevarnost tega pojava zmanjšujemo tako, da zmanjšujemo vsebnost žvepla in tudi kisika v jeklu, kar pa lahko reguliramo z vsebnostjo mangana. Žveplo, kot je znano, vpliva tudi na aktivnost kisika v jeklu. Ker zavira razvijanje mehurčkov CO, na ta načn slabša kuhanje jekla, s čimer se povečujejo površinske napake na blokih,2 kakor kaže slika 2. Ti razlogi so dovolj tehtni za omejevanje vsebnosti žvepla v nepomirjenih jeklih za globoko vlečenje. Na splošno je 0,020 % S zgornja dovoljena meja za dobro nepomirjeno jeklo za globoko vlečenje. Za dobro in enakomerno kvaliteto pa je potrebno vzdrževati čim ožje meje v kemijski sestavi, temperaturi in hitrosti livanja. VPLIV ŽVEPLA V GRODLJU NA ŽVEPLO OB RAZTALITVI IN NA KONČNO ŽVEPLO Slika 1 Odvisnost velikosti zrna od izcejanja ogljika, kisika in žvepla Fig. 1 Relationship between the grain size and the segregations ob carbon, oxygen, and sulphur Pri SM procesu pride žveplo v jeklo v glavnem s starim železom, z grodljem in iz goriva, v našem primeru iz mazuta. Kolikšno bo žveplo ob razta-litvi, pa ni odvisno samo od količine žvepla v navedenih surovinah, ampak tudi od prostorske teže starega železa, od časa zakladanja in taljenja in s časom le naraščala in ne padala. Iz tega razloga smo sarže razdelili v dve skupini, in sicer v tiste z visokim žveplom v mazutu in nizkim žveplom v grodlju in drugič z visokim žveplom v grodlju in nizkim žveplom v mazutu. Pregled sarž je prikazan v tabeli IV in V. Z regresijsko analizo podatkov iz tabele IV in V smo hoteli dobiti korelacije med: 1. S v grodlju in S ob raztalitvi in S v končni analizi 2. S v mazutu in S ob raztalitvi in S v končni sestavi 3. S v grodlju in mazutu in S v I probi in končni sestavi Rezultati regresi j ske analize so podani v tabeli VI in nomogramih na sliki 3 in 4. Korelacijski koeficienti so razmeroma nizki in se v selekcijah 1, 2 in 3, t. j. o vplivu S v grodlju, S v mazutu in obeh skupaj na S ob raztalitvi (Sj) in končno žveplo (Sk) med seboj precej razlikujejo. Pri selekcijah 4, 5 in 6 pa so korelacije za nizko žveplo v grodlju in visoko žveplo v mazutu ter obratno med seboj približno enake. Tabela IV: Visoko žveplo v mazutu — nizko žveplo v grodlju Šarža Kval. Grodelj t tekoč mrzel Sv grod. X 10-3 Sv mazutu X 10-2 Sob raztal. X10-3 Sv konč. X 10-3 % grod. S/S % 04 8045 C 0361 23 6 25 75,76 29 23 53 20,7 04 8031 Pat. ž. 29 — 25 85,81 30 20 53 33,3 04 7998 C 0261 26 4 27 83 35 20 53 43 04 7985 MD 240 25 4 26 90,78 38 19 53 50 04 7953 MD 240 22 7 27 117,95 37 18 53 51 04 7885 MD 240 26 4 25 112 43 25 55 42 04 7883 MD 240 23 4 26 110 40 17 50 57 04 7879 Pat. ž. 31 — 32,21 96 21 17 55 19 04 7878 Pat. ž. 26 4 26,4 109,107 42 22 55 47,5 04 7877 Pat. ž. 26 4 20 97 38 20 55 47,5 04 7875 č 1530 28 2 20 90,96 27 12 55 56 06 0753 C 0371 42 — 33,39 72 38 24 52,5 37 06 0750 C 0361 42 — 25,26 88 35 17 52,5 51 06 0722 EO 42 — 30,18 81,66 35 22 52,5 37 06 0721 Č 0361 44 — 25,22 69,73 29 25 57 14 06 0685 EO 42 — 28,35 82 38 22 53,5 42 03 9512 C 1730 27 11 30 82 38 22 52,5 42 03 9480 č 0361 37 — 24,24 81 28 22 53 21 03 9453 C 0147 37 — 25,42 104,94 39 25 53 36 02 9492 C 3134 34 — 30,31 83 38 24 51,5 37 02 9468 Č 1202 25 8 23 98 36 25 51 30,5 02 9348 EO 28 4 30 76, 84, 82 42 21 49 50 07 9972 C 0461 40 — 27 84, 76, 86 40 25 50 37 X = 0,0267 0,886 0,0355 0,0212 41 % S = 0,004 0,124 0,0055 0,0033 % od bazičnosti žlindre. Na količino žvepla, ki pride s starim železom, ne moremo bistveno vplivati in je tudi več ali manj konstantna. Tudi žveplo v mazutu je nizko in niha v ozkih mejah. Nasprotno temu pa vsebnost žvepla v grodlju niha v širokih mejah, od 0,020 pa do 0,120 % S, ekstremne vrednosti pa so na zgornji meji lahko tudi višje. Ker znaša delež grodlja v vložku 50 %, lahko z različno vsebnostjo žvepla v grodlju vplivamo na količino žvepla v skupnem vložku in na žveplo ob raztalitvi. V tem delu bomo obravnavali predvsem vpliv žvepla v grodlju na žveplo ob raztalitvi. Končno žveplo v jeklu pa je močno odvisno od predpisanega končnega žvepla, od bazičnosti in reaktivnosti žlindre, od temperature, trajanja rafinacije in drugih vplivov, kar nam kaže tudi velika razlika v stopnji odžveplanja, ki znaša od 25 do 60 °/o. Da bi ugotovili vpliv žvepla v grodlju na žveplo ob raztalitvi, smo napravili regresijsko analizo tehnoloških podatkov večjega števila sarž iz redne proizvodnje. Iz prakse vemo, da kvaliteta mazuta (% S občasno niha. Računamo tudi, da bo vsebnost žvepla Tabela V: Višje žveplo v grodlju — nizko žveplo v mazutu Sarža Kval. »/o Grodelj t tekoč mrzel Sv grod. X 10—3 Sv mazutu X 10—2 Sob razt. X10-3 Sv konč. X10-3 grod. S/S 02 9449 C 1205 25 4 45 69, 65 33 23 51 30 02 9356 EO 27 5 57 67, 63 42 21 44 50 02 9495 C 1220 23 10 58 64, 60, 56 38 19 49 50 02 9355 C 0562 24 8 40 36,41,36 45 23 49 49 03 9540 C 0147 38 — 41,34 62 33 21 53,5 36 03 9539 C 0371 37 — 45,34 63,62 34 20 53 41 03 9483 Č 1730 38 — 52, 35 65,68 39 22 53,5 44 03 9481 C 0461 37 — 47,23 66, 63 41 24 53 36,6 04 8050 C 03 30 9 47 56 30 23 53 23 04 8042 C 1632 20 10 43 59 35 25 53,5 28 04 8029 C 0545 24 5 56 69 38 23 53 40 04 8006 C 0361 25 4 53 65,69 35 25 53 28,6 06 0721 EO 43 — 45 64, 66 24 21 52,5 12,0 06 0716 EO 42 — 45 64,66 24 21 52,5 12 06 0707 EO 42 — 33,84 62 42 21 52,5 50 07 0173 LR-A 40 71,47 65,61 35 20 50 43 07 0172 LR-A 25 15 75 56 35 25 50 28,6 07 0163 C 0461 25 13 36 62,52 27 16 54 40 07 0149 NV 20 34 — 50,51 64,66 30 22 49 27 07 9984 C 0461 38 — 52 56,67,59 34 22 49 35 07 9983 Č 0261 38 — 39 53,60,60 26 17 49 34,6 07 9982 C 1204 40 — 53 70,64,60 32 24 50 25 07 9981 Č 0261 40 — 50 36,41,36 42 25 50 40 X = 0,0488 0,60 0,0345 0,0218 37 % S = 0,009 0,08 0,006 0,0024 % S v grodlju x 103 S v grodlju x 10~3 Slika 3 Slika 4 Vpliv žvepla v grodlju na žveplo ob raztalitvi Vpliv žvepla v grodlju na končno žveplo v jeklu Fig. 3 Fig. 4 Relationship betvveen sulphur in pig iron and sulphur Relationship betvveen sulphur in pig iron and sulphur after melting in final steel Tabela VI: Visoko žveplo v mazutu Nizko žveplo v mazutu Nizko žveplo v grodlju Visoko žveplo v grodlju srednja stand. dev. korelacija % srednja stand. dev. korelacija % 1 Variable Odvisna Sgr. SI 26,7826 35,4782 4,0559 . 5,5911 . . io-3 ,io-3 0,4698 22 Sgr. SI 48,8260 34,5217 9,2375 . 5,9073 . . io-3 . io-3 0,1783 3,2 2 Variable Odvisna S m S I 88,6521 35,4782 12,4338 . 5,5911 . .10-2 10-3 0,3032 9,2 S m SI 60,3913 34,5217 7,9414. 5,9073 . . 10-2 .10-3 —0,3427 3 Variable Variable Odvisna Sgr. S m SI 26,7826 88,6521 35,4782 4,0559 . 12,4338 . 5,5911 . . 10-3 . 10-2 10-3 0,5774 33,5 Sgr. S m SI 48,8260 60,3913 34,5217 9,2375 , 7,9414. 5,9073 . . IO-3 . 10-2 .10-3 0,4095 16,7 4 Variable Odvisna Sgr. Sk 26,7826 21,1739 4,0559 . 3,3797 . , 10-3 , 10-3 0,3775 14,2 Sgr. Sk 48,8260 21,8695 9,2375 . 2,4365 . .10-3 .10-3 0,3766 14,2 5 Variable Odvisna S m Sk 88,6521 21,1739 12,4338 . 3,3797. ,10-2 ,10-3 —0,2461 S m Sk 60,3913 21,8695 7,9414 . 2,4365 . . IO-2 . 10-3 —0,1217 6 Variable Variable Odvisna Sgr. S m Sk 26,7826 88,6521 21,1739 4,0559 . 12,4338 . 3,3797 . 10~3 ,10-2 . 10-3 0,4376 19,2 Sgr. S m Sk 48,8260 60,3913 21,8695 9,2375 . 7,9414 . 2,4365 . . 10—3 . 10-2 . 10-3 0,4138 17 Sgr. S v grodlju . 10 i-3 v % S m Sv mazutu . 10~2 v % SI Sv prvi probi. 10 3 v % S k Sv končni sestavi. 10~3 v% V celoti zajemata S v grodlju in S v mazutu zelo majhen del vseh vplivov na S ob raztalitvi in S v končni sestavi (izraženo v procentih). Nekoliko večji je vpliv obeh skupaj (Sgr in Sm) na S: in Sk, pa še ta zajema v najboljšem primeru 33 % vseh vplivov. Vpliv ostalih pogojev na odžveplanje (npr. žlindre) je torej mnogo večji. Zanimivo je, da je vpliv žvepla v mazutu zelo majhen, še pri visokem žveplu vpliva na S ob raztalitvi s komaj desetimi procenti, medtem ko je pri nizkem žveplu v mazutu korelacijski koeficient celo negativen. Prav tako je korelacijski koeficient negativen pri vplivu S v mazutu na S v končni sestavi. To nam pove, da je žveplo v končni sestavi odvisno le od drugih vplivov, kakor bazičnosti in količine žlindre, temperature in reaktivnosti, kuhanja in drugih. To je razumljivo, saj skušamo med rafinacijo z vsemi sredstvi doseči čim nižje žveplo, pri čemer nas torej najmanj ovira S v mazutu. Iz podatkov v tabelah IV in V sta izračunana nomograma na sliki 3 in 4. Iz nomograma si. 3 razberemo, da zmanjšanje, oz. povečanje žvepla v grodlju za 0,020 % povzroči znižanje, oz. povečanje žvepla ob raztalitvi za 0,0136 °/o in da naj bo pri dobri kvaliteti mazuta (0,60 % S) v grodlju največ 0,020 % S, če naj dosegamo v končni sestavi jekla pod 0,020 % S. Pri slabši kvaliteti mazuta pa bo potrebno odžveplanje na 0,015 ali celo na 0,010 % S. Ta podatek je zanimiv, ker se zelo dobro ujema s podatki F. Keller-ja in sodelavcev,3 ki navajajo, da se za 0,010% zmanjšanja, oz. povečanja S v vložku (0,020 % S v grodlju pri 50 % grodlja) zmanjša, oz. poveča S ob raztalitvi za 0,013 %. Za zadnjo analizo smo izbrali le sarže, ki imajo v končni sestavi pod 0,020 % S, kar je naš cilj, ki smo ga zastavili že na začetku tega dela. Rezultati so zbrani v tabeli VII. Značilno za te sarže je v povprečju razmeroma dober grodelj, zelo dobra kvaliteta mazuta in zelo dobro metalurško delo, ki se kaže v visoki stopnji odžveplanja. Regresijska analiza pri namensko tako izbranih saržah ne pokaže prave slike. Regresijski koeficienti so negativni, to pomeni, da niti S v grodlju niti S v mazutu ne vplivata na S ob raztalitvi, oz. da je ta vpliv obraten, kar se pri dobrem metalurškem delu lahko zgodi, vendar pa ne more biti pravilo. Iz tabele VII. vidimo, da bi moralo biti žveplo ob raztalitvi, če naj bo v končni sestavi pod 0,020 % S, pri realno nekoliko nižji stopnji odžveplanja maksimalno 0,035 °/o. Iz teh treh analiz vidimo, da je vpliv žvepla v grodlju posebno močan, kadar imamo visoko žveplo v mazutu. Znižanje žvepla v grodlju je torej še posebej pomembno, kadar obratujemo z visokim žveplom v mazutu. Tabela VII: Izbrane sarže z manj kot 0,020 %bS v končni sestavi Sv Sv S ob Sv Sarža Kvaliteta grod. mazutu razt končni X 10-3 x 10-2 x 10_3 x 10-3 32 16 30 20 25 28 32 32 40 60 26 30 33 25 28 32 28 31 23 30 39 38 27 32 32 25 22 X = 0,0302 S = 0,008 Iz tabele VII vidimo, da pri zelo dobrem metalurškem delu, visoki stopnji odžveplanja in pri dobrem mazutu (0,60 % S) zadošča 0,035 % S ob raztalitvi in v povprečju 0,030 % S v grodlju. Ker pa moramo realno računati z nižjo stopnjo odžveplanja, kot je v tabeli VII, n.pr. od 30 do 40 % pri nizkem žveplu, potem povprečju 0,017 % S v končni sestavi ustreza 0,025 % S ob raztalitvi in glede na nomogram na si. 3 od 0,015—0,018 % S v grodlju pri dobrem mazutu z 0,6—0,7 % S. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da z jeklarskega stališča potrebujemo za izdelavo nepomirjenih jekel z manj kot 0,020 % S v končni sestavi kvalitetni grodelj z 0,020 in manj % S, pri 50 % grodlja v vložku in dobri kvaliteti mazuta z 0,6—0,7 % S. Poslabšanje kvalitete mazuta pa bo zahtevalo še nižje žveplo v grodlju — do 0,010 %. V normalnih razmerah je pri rednem obratovanju z obstoječo tehnologijo pri proizvodnji grodlja neekonomična izdelava grodlja s tako niz- Stopnja „ odžvep. 60 38 17 55 60 32 16 50 65 33 21 36 50 36 21 42 59 33 15 55 69 38 16 58 52 39 17 56 50 39 20 49 50 37 16 57 48 30 15 50 76 39 16 59 54 29 17 41 65 31 18 42 60 29 20 31 60 35 17 51 70 38 20 47 70 39 19 51 77 39 16 59 58 37 19 49 70 38 19 50 69 33 17 48 76 25 14 44 54 38 16 58 55 30 16 47 54 38 20 47 54 37 20 46 54 37 16 57 0,607 0,035 0,0175 49,4 % 0,088 0,0039 0,002 7 % ko vsebnostjo S v grodlju, to velja pri nas in tudi drugod po svetu. To pomeni, da je potrebno do pričetka rednega obratovanja nove hladne valjarne določiti tehnologijo in osvojiti proizvodnjo grodlja z nizko vsebnostjo S. Preden se lotimo v tem članku vprašanja bodoče tehnologije izdelave grodlja, je potrebno pregledati in analizirati dosedanje rezultate pri proizvodnji grodlja, zlasti vsebnosti S v grodlju in sestave plavžne žlindre. PREGLED REZULTATOV DOSEDANJEGA ODŽVEPLJANJA GRODLJA V PLAVŽU V zadnjih 10 do 15 letih obratovanja plavžev smo imeli različne pogoje, toda na grobo lahko ločimo tri značilna obdobja: I. obdobje do 1970. leta II. obdobje 1971 in 1972. leto III. obdobje od 1973. leta do danes 03 3005 C 1734 03 3010 C 0361 K 03 3024 C 0147 03 3027 EO 04 1820 C 0147 TVT 04 1826 C 1221 04 1833 C 1531 04 1834 Č 0147 TVT 04 1839 C 1204 04 1843 R St 37-2 06 4340 Č 0362 S 06 4341 EO 06 4344 C 0562 06 4348 C 0462 06 4349 C 0361 HOP 06 4351 EO 06 4352 R St 37-2 06 4353 EO 06 4354 Č 0462 TVT 06 4355 EO 06 4356 R St 37-2 06 4357 EO 06 4360 C 0562 S 06 4373 EO 06 4378 č 0462 TVT 07 4073 Č 0362 TVT 07 4090 Č 1206 TVT V prvem obdobju je značilno delo s kislim sin-trom in kislo kosovno rudo ter z uporabo dolomi-tiziranega apnenca Mežaklja neenakomerne kemične sestave v vsipu. Plavžne žlindre so kisle z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami: lahko tekoče z veliko sposobnostjo desulfurizacije, odporne na toplotne spremembe plavža pri naglih ohladitvah, visoko razmerje (S) : /S/, toda tudi s sočasnim negativnim vplivom na indirektno redukcijo. Kisle žlindre imajo negativen vpliv na stabilnost in enakomerno delo plavža, ker se tvori prva žlindra že pri nižjih temperaturah, t. j. v višjih legah plavža. Zaradi razširjene cone tvorbe žlindre se ta meša s cono redukcije in taljenja rude; redukcija železove rude je otežkočena, ker gosta kisla žlindra v višjih conah plavža poslabša plinsko propustnost. Drugo obdobje karakterizira pričetek obratovanja nove aglomeracije, izdelava manj kislega sintra, višji delež sintra v vsipu, delni prehod na apnenec z nizko vsebnostjo MgO, manj kisle in bolj viskozne žlindre z nizkim razmerjem (S) : /S/. To obdobje je bilo prehodno in je trajalo do novembra 1972 s popolno ustavitvijo kamnoloma Mežaklja. Za tretje obdobje je značilno: visok delež bazičnega sintra v plavžnem vsipu (nad 70 %), uporaba v glavnem apnenca Solkan, delo s plavžnimi žlindrami, bazicitete (CaO : Si02) 1, 2 in več ter nizko razmerje (S) : /S/. Zaradi lažjega prikaza podajamo tabelo VIII. Iz tabele je razvidno, da se je vsebnost MgO znižala od 13 in več na 2 % MgO v plavžni žlindri, s tem da manjkajočo vsebnost MgO nadomešča CaO. Hkrati s tem pojavom je opazno nihanje razmerja (S) : /S/ paralelno z nihanjem bazicitete žlindre (CaO : Si02). V zadnjem času tudi pri višji baziciteti žlindre (CaO : Si02) ostaja razdelitev žvepla med žlindro in grodljem nizka. Razlog Tabela VIII: Analiza plavžne žlindre Železarne Jesenice PLAVŽ I Leto Vsebnost v % CaO CaO + MgO (S) Si02 CaO MgO Mn v gr. S v gr. Si02 Si02 /S/ 1963 33,76 32,53 12,96 2,34 0,039 0,96 1,35 49 1964 33,95 33,71 12,62 2,16 0,026 0,99 1,36 65 1965 34,07 32,37 13,00 2,54 0,042 0,95 1,33 37 1966 34,35 31,42 15,69 2,52 0,045 0,91 1,37 40 1967 34,75 29,91 15,33 2,45 0,044 0,86 1,30 32 1968 35,09 29,89 14,91 2,00 0,042 0,85 1,28 32 1969 35,95 28,74 15,59 1,66 0,042 0,80 1,23 25 1970 35,86 28,60 15,52 2,51 0,040 0,80 1,23 27 1971 34,95 31,95 12,26 2,42 0,046 0,91 1,26 21 1972 35,42 36,00 7,76 2,20 0,052 1,02 1,25 19 1973 35,25 41,60 2,57 1,93 0,053 1,19 1,25 20 1974 35,33 43,14 2,05 1,41 0,051 1,22 1,28 22 I. pol. 1975 34,45 43,88 2,24 1,16 0,047 1,28 1,34 24 PLAVŽ II 1963 34,42 32,79 13,60 2,25 0,042 0,95 1,35 55 1964 33,90 33,29 13,30 2,37 0,045 0,98 1,37 45 1965 34,25 32,40 13,51 2,67 0,043 0,95 1,34 38 1966 34,39 30,97 15,76 2,46 0,046 0,90 1,36 38 1967 34,55 29,94 16,02 2,48 0,043 0,86 1,33 52 1968 35,06 28,81 16,24 2,06 0,037 0,82 1,28 49 1969 36,91 26,16 16,47 1,96 0,035 0,71 1,15 39 1970 35,62 28,09 16,12 2,58 0,039 0,79 1,24 30 1971 35,14 31,89 12,28 2,53 0,043 0,91 1,26 23 1972 35,90 35,70 7,32 2,26 0,049 0,99 1,20 21 1973 35,18 41,03 2,72 2,13 0,055 1,17 1,24 19 1974 35,23 43,01 2,14 1,41 0,051 1,22 1,28 22 I. pol. 1975 34,58 43,54 2,12 1,19 0,051 1,26 1,32 22 Tabela IX: Analiza plavžne žlindre in pokazatelji odžveplanja v plavžu po obdobjih PLAVŽ I Obdobje Vsebnost v % CaO CaO + MgO (S) Si02 CaO MgO Mn v gr. S v gr. Si02 Si02 /s/ 1963—1970 34,75 30,83 14,45 2,27 0,040 0,89 1,30 36 1971—1972 35,19 33,97 10,01 2,31 0,049 0,97 1,25 20 1973—1975 35,01 42,54 2,29 1,32 0,051 1,21 1,28 21 PLAVŽ II 1963—1970 34,90 30,35 15,13 2,35 0,041 0,87 1,30 43 1971—1972 35,52 33,80 9,80 2,40 0,046 0,95 1,23 22 1973—1975 35,00 42,53 2,33 1,58 0,053 1,21 1,28 21 lahko iščemo v nizki vsebnosti MgO v plavžni žlindri. Znano je, da MgO pozitivno vpliva na znižanje viskoznosti žlindre, zviša desulfuzacijske sposobnosti žlindre kot tudi vpliva na mirnejši hod plavža. V tabeli I ni navedena vsebnost A1203 v žlindri, in sicer iz razloga, ker se ta v teh obdobjih ni bistveno menjala in je bila v mejah 13—15 % A1203. Na splošno nam takšna vsebnost A120, v žlindri tudi ustreza, ker razširja področja obstojnosti bazičnih in visoko bazičnih žlinder in s tem omogoča zvišanje desulfuzacijskega potenciala (4). Sumarni povprečni prikaz treh obdobij podajamo v tabeli IX. Iz zgornje tabele je razvidno skokovito naraščanje vsebnosti S v grodlju ter enako sunkovito spreminjanje vsebnosti MgO v plavžni žlindri po obdobjih. V zadnjem obdobju je vsebnost Mn v grodlju padla in je s tem v zvezi tudi znižan vpliv Mn na odžveplanje grodlja. STATISTIČNI PRIKAZ GIBANJA S V GRODLJU Povprečna vsebnost žvepla v grodlju je v tem polletju nekoliko nižja kot v letu 1973 in 1974, toda zanimivo je, kakšen delež proizvodnje zadovoljuje zahtevo za 0,02 % S v grodlju. Na sliki 5 in 6 je podana razdelitev grodlja po skupinah glede vsebnosti S v grodlju. število vzorcev je veliko, da bi se izognili nepravemu prikazovanju distribucije S v grodlju, ker smo imeli občasne Vsebnost S v grodlju v % Slika 5 Distribucija vsebnosti S v grodlju plavža št. 1 za obdobje 1973 — 75 Fig. 5 Sulphur distribution in pig iron of the No. 1 blast furnace from 1973 to 1975 Vsebnost 5 v grodlju v % Slika 6 Distriubcija vsebnosti S v grodlju plavža št. 2 za obdobje 1973 — 75 Fig. 6 Sulphur distribution in pig iron of the No. 2 blast furnace from 1973 to 1975 ohladitve ter tvorbo in odstranjevanje nasedlin. Vsebnost do 0,02 % S v grodlju ni prekoračila 2 % na leto, kar predstavlja 3000 t grodlja/1 in je nezadostna pri zahtevi 80 000 t/l. Iz slik je razvidno zvišanje deleža grodlja z vsebnostjo do 0,06 °/o S. To zvišanje je bolj izrazito na plavžu 1 kot na plavžu 2. Meja 0,06 % S v grodlju je povzeta iz sedanjega kvalitetnega normativa OTK, ker se tak grodelj ŽELEZARNA JESENICE - RO razvrsti v I. kvaliteto (II. kvaliteta grodlja je do 0,09 % S itd.) Iz dokumentacije OTK smo prevzeli prikaz srednje vrednosti (X) vsebnosti S v grodlju in standardnega odklona (S) za obdobje 1973, 1974 in I. poli. 1975 za plavž 1 in 2. Prikaz popolnoma jasno kaže zelo visok standardni odklon (S) na obeh plavžih in nihanje kva- 0.06 007 Slika 7 Diagram porazdelitve žvepla v grodlju Pig. 7 Diagram of sulphur distribution in pig iron o.io sry litete grodlja. število vzorcev je v letošnjem polletju nižje zaradi remonta plavža 1 in miniranja nasedlin plavža 2. PREDLOG TEHNOLOGIJE PRI PROIZVODNJI GRODLJA Z NIZKO VSEBNOSTJO ŽVEPLA Iz prikazanega stanja lahko ugotovimo, da bi bila sedanja kvaliteta grodlja neprimerna za proizvodnjo jekla za globoki vlek. Verjetno bomo sedanje rezultate obdržali tudi v bodoče. Zato lahko povzamemo sedanje pogoje, prikazane na tabeli X. Tabela X: Podatki obratovanja plavžev Poraba koksa (z 10 % S) Količina žlindre Vsebnost MgO v žlindri Količina S v vsipu Količina Mn v vsipu 600 kg/t grodlja 490 kg/t grodlja 2 — 3 % 6,5 — 7 kg/1 grodlja 20 —22 kg/t grodlja Za znižanje viskoznosti plavžne žlindre in zvišanje njene desulfurizacijske sposobnosti bomo morali zvišati vsebnost MgO v plavžni žlindri. Računi kažejo, da bi lahko dosegli z dodajanjem 600 kg martinske žlindre na vsip ca 6 % MgO v žlindri. Ugodnost pri uporabi martinske žlindre na plavžu ni samo zvišanje MgO v žlindri, temveč bi pri tem znižali porabo apnenca v vsipu plavža, oz. v sinter mešanici, baziciteto sintra bi imeli pod 1,2, zvišali bi vsebnost Mn v vsipu, kar tudi podpira odžveplanje, obogatili bi vsip z Fe itd. Pri tem računamo, da bi z uporabo SM žlindre v plavžnem vsipu imeli plavžno žlindro take sestave, ki je prikazana v tabeli XI. Iz tabele je razvidno, da se spreminja le vsebnost CaO in MgO, da se baziciteta (CaO + MgO)/ /Si02 približuje vrednosti 1,4. V litetraturi (5) je navedene diagram odvisnosti vsebnosti S v grodlju od bazicitete, računane po Kalyanramu. (Glej sliko 8.) Ta diagram je dobljen na podlagi rezultatov obratovanja različnih plavžev. Iz tabele X je razvidno, da našim razmeram v tem diagramu Tabela XI: Analiza plavžne žlindre > SiO, Sedanja Računana 34,5 34,0 i A1,03 14,0 14,0 % CaO i MgO Ca0/Si02 CaO + Mg0/Si02 B' 42,5 41,0 2,3 6,0 1,23 1,20 1,31 1,36 1,23 1,31 B' = % CaO + 0,7 °/o MgO 0,96 % Si02 + 0,18 % A1203 B' = % CaO + 0.7 %MgO 0.96% 5/0^ 0.18% A(zOi 0.080 0070 0-060 1 0-050 =| 0040 b, * 0.030 _ 0.020 8 -§ 0-010 Z 0 \ \ \ V r N. N v- ■k I HJ, I I I I >0-6%Si; 250-500 kg žl./1 gr. , 5,5-&OkgS/tgr II >0,6%Si <= 350 kg žl /tgr <5.2kg S/tgr 1.0 11 1.2 1.3 U 1.5 1.6 17 1.8 Baziciteta žlindre B' Slika 8 Kalyanramov diagram odvisnosti vsebnosti žvepla v grodlju od bazicitete žlindre B' Fig. 8 Kalyanram's diagram of relationship between the sulphur content in pig iron and the basicity of B slag ustreza krivulja I. Pri vstavitvi bazicitete B' iz tabele XI sedanje in izračunane (perspektivne) plavž-ne žlindre dobimo vsebnost S v grodlju, v prvem primeru 0,05 % in v drugem 0,04 % S. To pomeni, da bi z zvišano vsebnostjo MgO v plavžni žlindri od sedanjih 2 % na 6 % zvišali desulfurizacijske sposobnosti plavžne žlindre. V letu 1974 smo imeli v vsipu plavža 1 in tudi plavža 2 več kot 8 kg S/t grodlja in ta krivulja za te razmere ni ustrezna. Znižanje vsebnosti S od 0,04 % na 0,02 % S in manj v grodlju bi morali doseči z odžveplanjem zunaj plavža z uporabo CaO ali Na2C03 ali CaC2 ali pa z mešanico teh sredstev za odžveplanje. Nizka vsebnost S v prehodnem grodlju z naknadnim odžveplanjem omogoča doseganje zaželene vsebnosti S v grodlju za potrebe jeklarne pri izdelavi jekla za globoki vlek. EKONOMIKA ODŽVEPLANJA GRODLJA ZUNAJ PLAVŽA V literaturi so na razpolago ekonomski izračuni za odžveplanje grodlja zunaj plavža za različne namene. Iz članka (6) lahko povzamemo, da je odžveplanje grodlja zunaj plavža zelo ekonomično le tedaj, ko se seštejejo ekonomski efekti pri proizvodnji grodlja in jekla. Napačno je gledanje, da stroške odžveplanja grodlja zunaj plavža lahko pokrijemo samo z boljšo ekonomiko pri proizvodnji grodlja, ne da bi se ozirali na vse ekonomske prednosti pri proizvodnji jekla, ki jih omogoča delo z grodljem z vsebnostjo pod 0.02 °/o S. ZAKLJUČEK Železarna Jesenice bo po letu 1976, ko bo zgrajena nova hladna valjarna na Beli, proizvajala poleg dinamo in nerjavnih tudi hladno valjane trakove za globoko vlečenje. Ta jekla smejo vsebovati največ 0.020 % žvepla iz različnih kvalitet- nih razlogov. Za izdelavo nepomirjenega ali tudi pomirjenega jekla z manj kot 0.020 % S, v končni sestavi pa potrebujemo kvalitetni grodelj z 0.020 in manj % S pri 50 % grodlja v vložku SM peči in dobri kvaliteti mazuta z 0.6 do 0.7 % S. Poslabšanje kvalitete mazuta pa bo zahtevalo še nižje žveplo v grodlju do 0.010 %. Sedanji kvalitetni predpisi pri proizvodnji grodlja omogočajo proizvodnjo grodlja z višjo vsebnostjo S v grodlju. Zato je danes povprečna vsebnost S v grodlju 0,05 % S. Zahteva po grodlju z vsebnostjo pod 0,02 % S po pričetku obratovanja nove hladne valjarne zaradi predvidenega kvalitetnega programa nam narekuje: — znižati viskoznost obstoječih žlinder z višjim % MgO v plavžni žlindri, — s tem v zvezi izboljšati desulfurizacijske sposobnosti plavžne žlindre in zvišati razdelitev žvepla med žlindro in grodljem od sedanjih 25 na 45, — za dvig vsebnosti MgO v plavžni žlindri uporabiti SM žlindro v količini 600 kg na vsip, ki razen zvišanja stopnje odžveplanja v plavžu omogoča nižjo uporabo apnenca v vsipu in aglomeraciji, bogati vsip z Mn kar ugodno vpliva na odžveplanje, dviga vsebnost Fe v vsipu, — odžveplati grodelj naknadno zunaj plavža na zaželeno vsebnost S v grodlju. Ekonomičnost takega načina dela pri proizvodnji grodlja je izražena v seštevku ekonomskih efektov pri proizvodnji grodlja in jekla. Literatura: 1. Journal of Metals July 1970 str. 42 2. Nisskin Steel Techn. Rep. 1970 (23) 38—47 3. Stahl und Eisen 1964 str. 1572 4. Izv. VUZ Cernaja metalurgija 1975 št. 2 str. 17/21 5. Entschvvefelung von Roheisen 1968 str. 40 (Verlag Stahl und Eisen) 6. Študija in aplikacija optimalnega načina odžveplanja grodlja za potrebe jeklarn in livarn (Poročilo Metalurškega inštituta v Ljubljani, marec 1972) ZUSAMMENFASSUNG Das Erzeugungsprogramm des Hiittenvverkes Jesenice ist durch den Bau des neuen Kaltbandwalzwerkes in Bela klar festgestellt. Das Hiittemverk Jesenice wird durch die Aufstellung des neuen Kaltbandwalzwerkes im Jahr 1976 neben den Elektroblech- und nichtrostenden Stahlband-qualitaten noch etwa 80.000 Tonnen Kaltband fur Tiefzieh-qualitaten der Marke C 0147 und C 0148 erzeugen. Der Stahl fur Tiefziehqualitaten solite maximal 0.020 % S enthalten. Die Stahlwerker des Hiittenwerkes Jesenice geben sich unaufhorlich die Muhe den Schvveffelgehalt im Stahl zu erniedrigen, und zwar durch den Gebrauch von Masut bester Giite mit maximal 0.8 % S, durch die Amvendung von bestem Stahlroheisen und ebenso gutem Kalk und guter Arbeit. Schon im Jahr 1970 haben wir einen Schwef-felmindestwert im Durchschnitt 0.028 °/o S und beim Tief-ziehstahlqualitaten 0.024 °/o S erreicht. Diese unterste Grenze kann mit jetzt angewendeten Rohstoffen und Mitteln nur schwer unterschritten werden. Wenn wir den strengen Schweffelvorschriften geniigen wollen, wird die Entschwef-felung des Roheisens auserhalb des Hochofens dringend. Die Anwendung von 170 kg SM Schlacke/T Roheisen bzw. 600 kg SM Schlacke im Moller wiirde eine Viskositat der Hochofenschlacke vvegen des hoheren MgO Gehaltes in der Schlacke hervorrufen. Der Schweffelgehalt im Roheisen wiirde etwa 0.040 % S betragen. Den gewiinschten Endschweffelgehalt im Roheisen wiirden wir durch die Entschweffelung des Roheisens auserhalb des Hochofens einstellen. Die Wirtschaftlichkeit dieser Arbeitsvveise bei der Erzeugung von Roheisen mit niedrigen Schvveffelgehalt ist durch die Summe der okonomischen Efekte bei der Erzeugung von Roheisen und Stahl gegeben. SUMMARY Production program of Jesenice Ironvvorks is clearly defined by the erection of the new cold rolling plant in Bela. When this plant will be completed in 1976 Jesenice Ironvvorks will produce about 80 0001 cold rolled strips for deep drawing of C 0147 and C 0148 quality beside the electrical and stainles steel cold rolled strips. Steel for deep dravving should contain not more than 0.020% sulphur. Steelmakers in the Ironvvorks constantly endeavour to decrease sulphur content in steel by use of quality heavv oil vvith less than 0.8% sulphur, by use of quality pig iron, good metallurgical lime, and vvith careful process operation. Already in 1970 some lovver limits vvere achieved: 0.028 % S in average and 0.024 % S in cold rolled strips for deep dravving. This limit can not be reduced vvith the same used ravv materials. If strict demands for low sulphur should be fulfilled only desulphuration of pig iron outside the blast furnace is stili left. Addition of 170 kg open-hearth furnace slag per ton pig iron or 600 kg open-hearth furnace slag to burden vvould reduce viscosity of blast furnace slag due to the higher MgO content in it. Sulphur content in pig iron vvould be about 0.040 % and by the desulphuration outside the furnace the desired sulphur amount in pig iron could be achieved. Profitableness of such a method in production of pig iron vvith low sulphur is expressed by adding the economical effects of pig iron and steel production. 3AKAKWEHHE C nocTpoilKoft HOBoro xoaoahoi-o npoKaTHoro uexa b BeAn acHO onpeAeAeHa nporpaMMa npOH3BOACTBa MeTaAAyprHHecKoro 3aBOAa EceHHue. KpoMe AnuaMO h x0A0AH0-KaTaHLix noAoc H3 HepacaBeromeii CTaAH MeTaAAyprHHecKHH 3aboa Eceiome yace b 3 to m ix>ay (1976) H3roTOBHT npn6A. 80.000 t x0A0AH0-KaTaiiLix noAoc MapoK C-0147 h C-0148 aas rAy6oKoit bbitsžkkh. CTaAB aas rAy6oKoft but>i>kkii ne AOAaaia coAepacaTb cepbi CBbiuie 0,020 °/o. CTaAeBapu 3aBOAa Henpe-pubho tpyahtch yMeHbuiHT coAepacaHHe ceprn b CTaAH c ynoTpe6Ae-HHeM KaiecTBeHHoro Ma3yra c coAepacanHeM cepbi He 6oAee 0,8 %, npHMeHeHHeM KaMecTBemioro iyryHa, MCTaAAypriiMecKOii H3Becra a takace Ao6pocoBeciHoS pa6oTofl. YjKe 1970-ro r. VAaAocb b craAe-AHTeftHOM uexe chh3htb coAepacaHiie čepu b cpeAHeM Ha 0,028 %, a b CTaAH x0A0AH0-KaTaHbix noAoc aah rAy6oKOft bbitaackh AaJKe na 0,024 %. AaAbHefluiee yMeHbuieHHe coAepacamie cepbi npn yno-Tpe6AeHHH b nacTosmee Bpenia cbipba h npnMeHaeMbix cnocoSoB npOH3BOACTBa nOKa HeB03M0?KH0. Hro6bI VAOBAeTBOpHTb BHCOKHM TpeOoBaHHHM Ha coAepjKaiine cepbi ocTaeTca TOAbKo o6eccepHBaHHe «ryryHa BHe AOMHbi. IIpH AoCaBKii CM-uiAaKa B KOAimecTBe 170 kt/t Hyryna hah 600 kt b 3acbinKy noAynaeTca bo3.mo>khoctl, KaK nocAeA-ctbhe noBbmieHHe coAep>KaHHa b niAaKe, chhjkciimc bhcko3hocth niaaka AOMeHHofl nein. B stom CAy^ae coAep»aHHe cepbi b myryhe npuSA. 0,040 °/o S h /KeAaieAbHoe coAepacanne S mohcho noAynm> npH AaAbneftnieH o6pa5oTKH Hyryna BHe aomhm. 3kohomhmhoctl TaKoro cnocoGa pafkrrbi npn np0H3B0ACTBe Myryna c hii3Kiim coAepacaHHeM cepbi npoaBAaeTca b HTore KaK KyMyAaTHBHast BeAimHHa skohomh-necKiix 3ij)eKTOB npoH3BQACTBa qyrvHa h CTaAH. Študij elektrokemičnih lastnosti ASM/SLA: ss ™ osnovne mase ledeburitnih orodnih jekel Ferdo Grešovnik Elektrokemične lastnosti osnovne strukture ledeburitnih orodnih jekel smo raziskovali s snemanjem polarizacijskih krivulj. Meritve smo opravili na enajstih vrstah ledeburitnih orodnih jekel. Vzorci so bili različno toplotno obdelani: žarjeni, kaljeni s temperatur 900° C, 9800 C, 10400 C, 1120° C in 1200° C ter po kaljenju z navedenih temperatur še popuščani pri 200° C in 550° C. Za snemanje po-larizacijskih krivulj smo uporabili samo eno vrsto elektrolita: 3 % raztopino KBr v vodi. Poskusi so pokazali, da med preiskovanimi vrstami ledeburitnih orodnih jekel ni bistvene razlike v elektrokemičnih lastnostih, če so vzorci enako toplotno obdelani. Na elektrokemične lastnosti močno vpliva temperatura, s katere vzorce kalimo. Vpliv avstenitizacijske temperature se pozna tudi po naknadnem popuščanju. Čim višja je temperatura avstenitizacije, tem žlahtnejša je osnova preiskovanih jekel. Ugotovili smo, da bi izolacija karbidov pri vseh preiskovanih vzorcih potekala dovolj hitro že pri potencialu —200 mV. UVOD V novejšem času so se pri raziskavah strukture zlitin uveljavile kontrolirane elektrokemijske metode za izolacijo posameznih faz. Postopek je še zlasti pomemben pri raziskavah tistih faz, ki se po svojih optičnih in ostalih fizikalnih lastnostih ne ločijo bistveno od osnovne faze v materialu. Z izolacijo si olajšamo nadaljno fazno in kemijsko analizo strukturnih delcev, ki v jeklu nastopajo v manjšini, saj potem osnovna faza ne moti več. Kovina se pogosto pojavi kot reakcijski partner elektrolita. Obe vrsti snovi sta električna prevodnika. Pri reakciji se med njima izmenjuje snov in električni naboji, zaradi česar veljajo tu drugačni zakoni kot pri čistih kemičnih reakcijah, pri katerih ni izmenjave naboja izven reagirajočih molekul. Pri danem tlaku, temperaturi in koncentraciji je potek kemične reakcije enolično določen, ker omenjene intenzivne veličine določajo prosto entalpijo. Pri elektrokemičnih reakcijah je treba upoštevati še dodatno spremenljivko — električno potencialno razliko med obema reagirajočima Dr. Ferdo Grešovnik, dipl. inž. fizike je znanstveni sodelavec v metalografskih laboratorijih službe metalurških raziskav v železarni Ravne fazama. Ta potencialna diferenca ni direktno merljiva, pač pa je direktna mera za to količino napetost med kovinskim preizkušancem in kovinskim izvodom primerjalne elektrode, ki jo potopimo v elektrolit1. Ta napetost, ki jo običajno imenujemo potencial kovinske elektrode, se razlikuje od potencialnega skoka na fazni meji kovina/elektrolit samo za aditivno konstanto, ki je odvisna od uporabljene primerjalne elektrode. Ravnovesni potencial kovinske elektrode lahko termodinam-sko izračunamo in je podan z Nernstovo enačbo: U = UQ + RT (S z^ — 2 Zjnj) F i j (2ziln[Aini+] - — 2 Zj ln [Ajnj+ ]), j kjer pomeni indeks i izhodne snovi, j tvorjene snovi, [A;11' ] aktivnost prisotne snovi A;, z; stehiometrieni koeficient, n; število osnovnih nabojev iona, U ravnovesni potencial, U0 standardni potencial, odvisen od primerjalne elektrode, R splošno plinsko konstanto, T absolutno temperaturo in F Faradayev naboj. Hitrost elektrokemične reakcije je proporcionalna električnemu toku, ki teče skozi mejo kovina/elektrolit. Pri ravnovesnem potencialu je ta tok nič. Samo pri končnem odmiku od ravnovesnega potenciala, ki ga imenujemo tudi prenapetost, lahko teče tok skozi mejo. Funkcijska odvisnost obeh količin — potenciala in gostote toka — opiše kinetične lastnosti elektrokemične reakcije. Pogosto ne teče samo ena elektrokemična reakcija, ampak več. Če se dogaja katodna reakcija (izločanje vodika) pri istem potencialu kot anodna (raztop kovine) in to na isti raztapljajoči se površini, govorimo o kemičnem jedkanju. Vsaki reakciji pripada določena krivulja, ki kaže odvisnost gostote toka od potenciala. Merljiv je le skupen tok. Iz slike 1 je razvidno, da je lahko ta tok nič kljub temu, da teče korozija kovine v kislini. Če s primerno izbiro elektrolita zagotovimo, da na raztapljajoči kovinski elektrodi ne teče več anodna reakcija, ustreza gostota toka na površini kovine direktno hitrosti raztapljanja kovinskega vzorca. Pod vplivom električnega toka nastane na površini elektrode polarizacij ska plast, na kateri se vzpostavi potencial, ki je nasprotno usmerjen kot Krivulja gostota toka-potencial za elektrokemične reakcije pri koroziji kovine v kislini Fig. 1 Current density — potential curve for electrochemical reactions in metal corrosion in an acid pritisnjena zunanja napetost. Kinetika nastajanja te plasti še ni natančno raziskana. Plast vpliva na nadaljno elektrokemično vedenje elektrode in s tem na časovni potek korozije. Pojav se imenuje pasivacija. Nastajanje polarizacijske plasti je odvisno od potenciala in od sestave raztapljajočega se preizkušanca. Iz prejšnjega sledi, da moramo pri raziskavi lastnosti elektrokemičnih sistemov ohraniti eno električno veličino konstantno, meriti pa časovno odvisnost druge. Oblike krivulj, ki predstavljajo odvisnost gostote toka od potenciala, kažejo, da so ugodnejše potenciostatske meritve, pri katerih naravnamo potencial, merimo pa gostoto toka. Vsaka električno prevodna faza v jeklu ima v določenem elektrolitu svojo karakteristično krivuljo gostota toka-potencial. če te krivulje poznamo, lahko izberemo tak potencial, da bodo pri elektrolitskem raztopu ostale določene faze skoraj neprizadete, druge pa se bodo anodno raztopile. Primera takih krivulj vidimo na sliki 2, posneti pa sta bili z uporabo raztopine Na-citrata in KBr v vodi2. Krivulja 1 velja za cementit, krivulja 2 pa za jeklo, iz katerega je bil izoliran cementit. Če si izberemo potencial —170 mV, se bo osnova jekla raztopila, cementit pa ne. V sodelovanju z metalurškim inštitutom v Ljubljani smo se lotili sistematične raziskave karbidov v nekaterih ledeburitnih orodnih jeklih. V ta namen smo v našem laboratoriju najprej za vse izbrane vzorce posneli krivulje gostota toka — potencial. Uporabljali smo enak elektrolit, kot ga bomo kasneje uporabljali pri izolaciji. Iz litera-turnih podatkov3 vemo, da so karbidi v izbranih jeklih žlahtnejši kot osnova, zato lahko trdimo, da izmerjene odvisnosti gostote toka od potenciala predstavljajo elektrokemične lastnosti osnovnih faz v preizkušancih. Z rentgensko strukturno analizo smo ugotovili, da predstavljata osnovo vzorcev fazi a in Razmerje vsebnosti teh dveh faz pa je odvisno od toplotne obdelave preizkušancev. Rezultati meritev odvisnosti gostote toka od potenciala nam bodo kasneje koristili pri izbiri pogojev izolacije karbidov. ® Fe3C Q) nelegirano jeklo z 137'/. CB - elektrolit C ® p I jr / / -500 0 500 potencial v mV Slika 2 Krivulji gostota toka-potencial za cementit in nelegirano jeklo Fig. 2 Current density — potential curve for cementite and unal-loyed steel Iz literature2 je znano, da srečamo pri elektrolitskem raztapljanju jekel v raznih elektrolitih tipe krivulj, ki jih kaže slika 3. Pri železo-II aktivni krivulji 1 se feritna osnovna masa raztaplja enakomerno po celi površini preizkušanca tako, da gre železo v raztopino v obliki ionov Fe++. Mirovni potencial leži pri okrog —500 mV. Krivulja gostota toka — potencial nima ekstremnih točk. Tudi pri železo-II delno pasivni krivulji 2 gre železo dvovalentno v raztopino, vendar raztop ne poteka enakomerno po celi površini, ampak le na nekaterih mestih, zato tam nastanejo luknjice. Krivulja se začne strmo vzpenjati pri potencialu 1 L < p / J V /v f 0 Fr-t-hl ix kphbmx OAAHHaAUaiu BapnaHT AeAeGypiiTHbix hh-CTpyMeHTaAbHBix craAcii. KaK SAeKTpoAHT ynoTpe6HAii toabko 3 % pacTBop KBr b BOAe. 06pa3ijn Bcex BapnaHT CTaAn noABepraAii otjkhtv H 3aKaAKH b MacAe npn TeMn-ax 900», 980», 1.040°, 1.120» K 1.200° L[, nocAe lero OTnymeHH npn 200° h 500» U. IfeMepeHHue KpHBbie Bbipa-;Kaior coGoh 3AeKTpoxnMH»tecKHe cBoficTBa ochobhoS MaccH nccAe-AOBaHHbix CTaAeft, raK KaK ociaABHbie (J>a3bi He yiacTBOBaAH npn 3AeKTpOAHMeCKOH paCTBOpHMOCTH B nOTeHLUiaAbHOM AIian030He HCCAe-AOBaHiiii. IIo oKOimainm clcmkh kphbmx ryeTOTa TOKa-noTeHnnaA npocMOTpena noBepxHOCTB KaacAoro o6pa3ua h tskhm 06pa30M Ha-AejKHO BbinoAHeHa ouertKa 3AeKTpoxEuiimecKoro pacTBopeHHS. H3Me-peHHfl noKa3aAH, ito MeatAy HCCAeAOBatiHbiMH copTa.un AeAe6ypnTHoii HHcrpyMeHTaAbHoii CTaAH, mto KacaeTcs ■jACKTpoxiiM[imecknx cboiictb, neTy 6oAbiunx pa3HHn, ecAH o6pa3Ubi OAHHaKOBO TepMimeCKH oGpa-SoTaiibi. OTMcqcno TaKHce, mto npn onpeACAeuuOM noTeiruiiaAe SbicTpee pacrBopHioica oGpaanbf, KOTopue coAepa ^ *20 PO 200 300 <00 500 600 700 1 awc WC OOTC t ttsoiocnuvM) ZHZ^Z 11 B1 C*7Si*C ] < iOHRC m. M k« k3flo°c V00°C 900°C Kaljtnj* na iraku ; 6 7 t 9 v * o o h a m If m m 20 Društvene vesti Poročilo o II. redni seji Predsedstva ZRGMIT-SRS, ki je bila dne 17. decembra /975 v Ljubljani Dnevni red: 1. Pregled zapisnika I. seje Predsedstva 2. Poročilo Izvršnega odbora: 2.1 Finančno stanje 2.2 Naročnina RGM-revije 2.3 Statut Zveze 2.4 Opravljanje strokovnih izpitov 2.5 Delegatstvo v RK SZDL 2.6 Strokovne ekskurzije 3. Plan dela za leto 1976 3.1 Prispevki podjetij v letu 1976 4. Podelitev diplom častnim in zaslužnim članom 5. Razno Podpredsednik dr. Paulin je razdelil diplome, s katerimi so bili odlikovani za zasluge sledeči častni in zaslužni člani: Častni člani: dipl. inž. Arzenšek Ivan, Jesenice, dipl inž. Clemenz Hubert, Ljubljana, dipl. inž. Cop Stanko, Jesenice, dipl. tehn. Homovec Bogomil, Jesenice, dipl. inž. Nikolič Miroslav, Jesenice, dipl. inž. Bukovec Vinko, Ljubljana, dipl. inž. Freyer Rihard, Ljubljana. Zaslužni člani: dipl. inž. Arh Joža, Jesenice, dipl. tehn. Bertoncelj Jože, Jesenice, dipl. inž. Sketa Martin, Jesenice, dipl. tehn. Jan Franc, Trbovlje, dipl. inž. Majdič Cveto, Trbovlje, dipl. inž. Sikovec Rudi, Trbovlje in dipl. inž. Ušeničnik Matija, Trbovlje. Predsednik dipl. inž. Bizjak je vsem odlikovancem prisrčno čestital. Pregled zapisnika I. seje Predsedstva: Podpredsednik dr. Paulin je k zapisniku pripomnil, da je bil izvoljen Izvršni odbor, ki je imel dosedaj dve seji, na katerih je bilo obravnavano finančno stanje Zveze, novi statut in njegove spremembe v skladu z Zakonom o društvih. Zapisnika teh sej so prejele tse podružnice. K zapisniku I. seje Predsedstva ni bilo pripomb. Poročilo Izvršnega odbora: Finančno stanje Zveze: Saldo, ki je bil 1. VII. 1975 — 7.750 NDin, se je zmanjšal tako, da je bilo 12. XII. samo še 170 NDin, ki se je pa po 12. XII. pokril. Organizacija strokovne ekskurzije v Doneck je pripomogla Zvezi, da je v precejšnji meri pokrila negativen saldo v prvi polovici leta. članarine smo prejeli letos okrog 9.000.— in prispevkov podjetij 4.300.—, tako, da je bilo skupno 13.300 Din. Od tega smo morali odvesti Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije za vzdrževanje in popravila stavbe, v kateri ima Zveza prostore, 9.110 Din s povišano najemnino, bremenila nas je subvencija za RGM-revijo, ki so jo dobivali posamezni člani, ter povišani stroški administracije. Na to poročilo je pripomnil predsednik, da bomo na ta način prišli v novo leto prazni in da je nujno pomisliti na kake ukrepe. Dr. Paulin je povedal, da je bil povabljen s tajnikom inž. Kersničem na RK SZDL glede uskladitve novega statuta in je na njegovo pripombo, da bi se prispevki podjetij vnesli tudi v statut, zvedel, da to ni možno in da se lahko napravi s podjetji le dogovor o financiranju na osnovi plana dela. Možnost za izboljšanje finančnega položaja bi bila priprava strokovnih ekskurzij. Tako je v planu ekskurzija na rudarsko svetovno razstavo v Dusseldorfu in v bazen Bor, Zveza pa prosi še za nadalj-ne sugestije. Inž. Prosenc je pripomnil glede prispevkov podjetij, da so po večini še vedno isti kot pred 15 leti in bi bilo treba nekaj ukreniti. Inž. Bajželj je menil, da bi bilo potrebno poslati prošnje podjetjem preko društev za prispevke oziroma kotizacijo za udeležbo na seminarjih in to v začetku leta, ko se po podjetjih obravnava razdelitev stroškov. Zato je bil sprejet sklep, da pripravi Izvršni odbor na prvi naslednji seji plan, kakšne akcije bo Zveza podvzela za prihodnje leto, organizacijo ekskurzij in posvetovanj, ki naj se dostavi podjetjem naše stroke. Posamezniki, ki niso zaposleni, bi bili oproščeni kotizacije za udeležbo na seminarjih oziroma posvetovanjih. Glede naročnine za RGM-revijo smo vsem naročnikom poslali dopis, da Zveza ne more več regresirati izvod z 1,47 Din, tako, da bodo morali od 1.1.1976 plačevati celotni znesek naročnine za izvod. Dosedaj je revijo odpovedalo 15 naročnikov. Te dni smo prejeli dopis od Zveze IT Jugoslavije, da se naročnina poviša za 50 %, t. j. na 150 Din za izvod, doslej je stal izvod 100 Din, mi pa smo dobili pri odvzemu večjega števila izvodov za vso Slovenijo 50 °/o popust. Če nam bodo odobrili popust še vnaprej, nas bo stal izvod revije RGM 75 Din in bomo morali tudi naročnikom zvišati ceno izvoda nekaj čez 6 Din. Podružnice bodo še nadalje dobivale po en izvod brezplačno. Statut Zveze: Notranja uprava nam je zavrnila Statut, ki smo ji ga dostavili, s pripombo, da ni v skladu s 4. in 6. členom Zakona o društvih. Tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je pozvala naša predstavnika, da se zglasita pri njej radi statuta. V soglasju z njo smo Statut spremenili in ga bomo ponovno predložili Notranji upravi v potrditev. Glavni popravek je bil, da so društva člani Zveze, opustili smo založniško dejavnost. Popravljeni Statut so prejele podružnice z vabilom na II. sejo Predsedstva. Statut bo ponovno sprejet na prihodnji Skupščini, ki bo predvidoma spomladi 1976 skupaj s posvetovanjem. Tajnik inž. Kersnič je obvestil navzoče, da smo dobili od Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije dopis in program o opravljanju strokovnih izpitov. Na naš dopis podružnicam smo dobili le nekaj odgovorov s pripombami. Ko se je tajnik pogovoril z inž. Žolnirjem (Rudarski organ), je zvedel, da bo v kratkem izšel nov pravilnik o strokovnih izpitih v rudarstvu. Osnutka Zveza ni dobila v razpravo. Zaenkrat naj bi ostalo glede strokovnih izpitov tako, kot dosedaj. Naša Zveza je dobila dopis v sklopu Zveze gradbenikov in geodetov, da imenuje svojega delegata za RK SZDL. Izvršni odbor je predlagal dr. Paulina za člana te delegacije. Dr. Paulin je postal tudi član predsedstva ZITS. V petek, 19.12. bo Skupščina ZITS, za katero je Zveza vsled kratkega roka določila delegate: dr. Paulin, inž. Kersnič ml. in dr. Prosenc. Koncem avgusta 1975 je Zveza organizirala uspešno ekskurzijo v SZ na rudarsko razstavo v Doneck. Pripravlja pa se v maju prihodnjega leta ekskurzija na rudarsko razstavo v Dusseldorfu. Preko Zveze bi se dalo organizirati tudi metalurška srečanja, če bi prišla pobuda za to od metalurških društev. Oktobra smo dobili dopis od Društva inženirjev in tehnikov iz Bora, da bi želeli priti na ogled podjetij naših strok v Slovenijo. Zveza bi potem organizirala povratno strokovno ekskurzijo v Bor. Zveza prosti društva, da dajo pobudo za organizacijo ekskurzij v domačem merilu. O pripravi vsake ekskurzij'e bo Zveza obvestila vsa društva z okrožnico pravočasno. Inž. Cop z Jesenic je obvestil, da pripravlja Združenje jugoslovanskih železarjev Dan metalurgov v Ženici. Zveza bi lahko organizirala udeležbo na tej prireditvi. Plan dela: Program dela smo obdelali že v prejšnjih točkah in bomo program posvetovanj in ekskurzij dostavili obenem s prošnjo za kotizacijo oziroma prispevek podjetjem naše stroke preko društev in to predsedniku ali tajniku za posredovanje pri svojem podjetju. Razno: Od ZITS smo dobili dopis, da zveze prijavijo potrebo po značkah IT. Okvirna cena 6 Din. Jugoslovanski center za tehnično dokumentacijo je zaprosil za brezplačni izvod publikacij, ki jih izdajajo društva, pravtako za preliminirane programe posvetovanj. Glede naziva plaket, ki bi jih Zveza izdala kot priznanje zaslužnim članom oziroma osebam naše stroke, so sledeči predlogi: Hacquet, Žiga Zois, pobudnik ustanovitve Rudarskega odseka pri Univerzi leta 1919, Izvršni odbor pa predloge prediskutira. Inž. Zagoričnik iz Velenja je omenil, da bi bilo spomladi v okviru posvetovanj lahko tovariško srečanje diplomantov 1945—1955. Dipl. inž. Nikolič se je na koncu zahvalil v imenu častnih in zaslužnih članov za imenovanja. Podpredsednik ZRGMIT SRS dr. inž. Andrej Paulin Obvestilo Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije je s 1. januarjem 1976 prevzela izključno prodajo za Slovenijo jugoslovanskih standardov, kakor tudi vseh drugih publikacij, ki jih izdaja Jugoslovanski zavod za standardizacijo v Beogradu. Cene za standarde so navedene v katalogu JUS. Podrobnejše informacije daje Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Erjavčeva 15, Ljubljana. Telefon 061/21-942. Odgovorni urednik: Jože Arh, dipl. inž. — Člani Jože Rodič, dipl. inž., Viktor Logar, dipl. inž., Aleksander Kveder, dipl. inž., Edo Žagar, tehnični urednik. Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS — sekretariat za informacije št. 421-1/72 od 23. 1. 1974 Naslov uredništva: ZPSZ — Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, tel. št. 81-341 int. 880 — Tisk: GP »Gorenjski tisk«, Kranj VSEBINA UDK 669.263.1 ASM-SLA Cr b B. Dobovišek Vpliv nekaterih dodatkov na električno prevodnost žlindre, ki nastaja pri proizvodnji FeCr carbure Železarski zbornik 10 (1976) 1 s 1—6 Podani so rezultati preiskav električne upornosti staljenih FeCr carbure žlinder, katerim je bil dodan kremen, glinica, apno in jedavec, Analiziran in podan ie vpliv temperature in omenjenih dodatkov na električno upornost žlindre. Električna upornost se z dodatkom CaO, CaF2 in SiO: močno zmanjša, AbOj pa v območju preiskanih koncentracij nima bistvenega vpliva na električno prevodnost. Avtorski izvleček UDK 662.741 ASM-SLA: RMj 43 B. Dobovišek na oksireaktivnost trdnih goriv, Vpliv temperature karbonizacije izdelanih iz kosovskega lignita Železarski zbornik, 10 (1976) 1, s 7—11 Karbonizacija naših rjavih premogov in lignitov postaja dandanes pri spoznanju, da lahko ostanemo neodvisni le z lastnimi surovinami, spet zanimiva. V članku je obravnavano zgorevanje lignitov s Kosova, ki so bili pripravljeni pri različnih temperaturah. Za to študijo je bila uporabljena diferencialna termična analiza. Avtorski izvleček UDK 669.14.018.26 — 122.4 — 418.25 ASM/SLA: STd, F23 J. Arh, A. Pavliček Vpliv žvepla v grodlju in jeklu ni izdelavo specialnih toplovaljanih trakov za globoki vlek Železarski zbornik, 10 (1976), št. 1, s 25—36 Železarna Jesenice gradi novo hladno valjamo za proizvodnjo dinamo in nerjavnih hladnovaljanih trakov in jekel za globoko vlečenje iz nepomirjenega in z aluminijem pomirjenega jekla. Obravnavan je vpliv žvepla v surovem železu na vsebnost žvepla ob raztalitvi in v končni analizi. Podano je statistično vrednotenje vsebnosti žvepla v surovem železu, kakor tudi predlog za izdelavo surovega železa z nizko vsebnostjo žvepla. Avtorski izvleček UDK 691.71; 541.135 ASM-SLA SS-b, P12b, PI5j, Sllf F. Grcšovnik Študija elektrokemičnih lastnosti osnovne mase ledeburitnih orodnih jekel Železarski zbornik, 10 (1976) 1, s 37-46 S pomočjo polarizacijskih krivulj smo preiskali elektrokemične lastnosti osnovne mase enajst vrst ledeburitnih orodnih jekel. Vzorci so bili v žarjenem, kaljenem in napuščenem stanju. Kot elektrolit je služila 3 % vodna raztopina KBr. Preiskave niso pokazale bistvenih razlik v elektrokemijskih lastnostih, če so bili vzorci na enak način toplotno obdelani. Močan vpliv ima temperatura kaljenja, in sicer se obstojnost osnovne mase proti elektrolitičnemu raztapljanju z višjo temperaturo kaljenja poveča. Avtorski izvleček UDK: 621.771.8:621.746:669.14.018.252.5 ASM-SLA: F23, E12, 8-66, T6q F. Vizjak Platiranje jekel Železarski zbornik, 10 (1976), 1, s 13—23 Navedena so področja uporabnosti za platirane materiale, prednosti, ki jih s tem lahko dosežemo in možnosti kombiniranja zahtevanih mehanskih in fizikalnih lastnosti. Opisani so osnovni postopki platiranja jekel, in sicer postopek z vlivanjem in platiranje s plastičnim preoblikovanjem, ki je bilo vpeljano v proizvodnjo v Železarni Ravne. Joža Arh INHALT UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Crb B. Dobovišek Einfluss einlgcr Zusatze auf die elektrische Leitfahigkeit der Schlacke bei der Erzeugung von FeCr carbure Železarski zbornik 10 (1976) 1 S. 1—6 Die Ergebnisse der Untersuchungen des elektrischen Widerstan-des der geschmolzenen FeCr carbure Schlacke welcher Kieselerde, Tonerde, Kalk und Flusspat zugegeben worden sind, sind angegeben. Der Einfluss der Temperatur und der eraahnten Zusatze auf den elektrischen VViderstand der Schlacke vvird analisiert und darge-stellt. Der elektrische Winderstand wird durch Zusatz von CaO, CaF2 und Sio.' stark vermindert, AI2O3 hatte im Bereich der untersuchten Konzentrationen keinen wesentlichen Einfluss auf die elektrische Leitfahigkeit. Auszug des Authors UDK: 669.14.018.26 — 122.4 — 418.25 ASM/SLA: STd, F23 J. Arh, A. Pavliček Einfluss vom Schweffel im Roheisen und Stalil auf die Erzeugung von VVarmband fiir Sondertiefziehstahl Železarski zbornik 10 (1976) 1 S. 25—36 Das HCittenwerk Jesenice baut ein neues Kaltbandwalzwerk fiir die Produktion von Elektroblechqualitaten, nichtrostcnden Stahlen und Tiefziehblechqualitaten aus unberuhigten und mit Aluminium beruhigten Stahl. Durch diese Produktion vvird eine bessere Stahl-qualitat verlangt, vor allem ein niedriges Schweffelgehalt in Tief-ziehstahlen. Der Einfluss von Schweffel im Roheisen auf das Schweffelgehalt in der ersten Probe und in der Endanalyse vvird bearbeitet. Eine statistische Bewertung der Schweffelgehalte im Roheisen wird angegeben, und auch ein Vorschlag fiir die Erzeugung von Roheisen mit niedrigen Schwcffelgehalt. Auszug des Authors UDK: 662.741 ASM/SLA: RMj43 B. Dobovišek Einfluss der Kabonislerungstemperatur auf die Oxireaktivitat der festen Brennstoffe welche aus Lignit Kosovo hergestellt sind Železarski zbornik 10 (1976) 1 S. 7—11 Die Karbonisierung unserer Brunkohlen und Lignite vvird heutzutage bei der Erkenntnis, dass wir nur mit eigenen Rohstoffen unabhangig bleiben kiinnen, wieder interessant. Im Artikel wird die Kinetik der Verbrennung bei verschiedenen Temperaturen vor-bereiteten Lignite aus Kosovo behandelt. Fiir diese Studie ist die differentielle thermische Analyse angexvendet vvorden. Auszug des Authors UDK: 691.71; 541.135 ASM/SLA: SS-b, P12b, P15j, Sllf F. Crcšovnik Eine Studie der Elektrochemischen Eigenschaften der Grundmasse der ledeburitischen Werkzeugstahle Železarski zbornik 10 (1976) 1 S. 37—46 Die elektrochemischen Eigenschaften der Grundmasse von elf Sorten der ledeburitischen VVerkzeugstahle sind durch die Aufnahme von Polarisationskurven untersucht vvorden. Die Proben waren im gegliihten, geharteten und nachgelassenen Zustand. Als Elektrolyt diente eine 3 % KBr Wasserlosung. Die Untersuchungen zeigten keinen vvesentlichen Unterschied in elektrochemischen Eigenschaften vvenn die Proben auf die gleiche VVeise warmebehandelt worden sind. Einen starken Einfluss hat die Hartetemperatur und zwar \vird die Losungsbestandigkeit der Grundmasse gegen elektrolyti-sches Liisen mit einer hiiheren Hartetemperatur grosser. Auszug des Authors UDK: 621.771.8:621.746:669.14.018.252.5 ASM/SLA: F23, E12, 8-66, T6q F. Vizjak Das plattieren der Stahle Železarski zbornik 10 (1976) 1 S. 13—23 Es sind die Anwendungsgebeite fiir die plattierten Materiale angegeben, Vorteile die erreicht werden konnen und die Kombi-nierungsmoglichkeiten der verlangten mechanischen und physikali-schen Eigenschaften. Die Grundverfahren fiir das Plattieren der Stahle sind beschri-eben und zvvar das Giessverfahren und das Plattieren durch die plastische Verformung, welches im Hiittenvverk Ravne in die Produktion eingefiihrt ist. Arh loža CONTENTS UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Crb B. Dobovišek Influence of some additions on the electrical conductivity of slags formed during ferrochrome carbure process Železarski zbornik 10 (1976) 1 P. 1—6 Measurements of electrical resistivity of molten ferrochrome carbure slag \vhen quartz, alumina, lime, and fluor spar were added. Influence of the mentioned additions and of the temperature were presented and analyzed. Electrical resistivity is reduced by CaO and CaFj, while SiO; and AI2O3 in the range of added amounts did not show any essential influence. Author's Abstract UDK: 669.14.01S.26 — 122.4 — 418.25 ASM/SLA: STd, F23 J. Arh, A. Pavliček Influence of sulphur in pig iron and Steel on manufacturing speclal hot rolled strips for deep drauing Železarski zbornik 10 (1976) 1 P. 25—36 Jesenice Ironworks are ereeting nevv cokl rolling plant for electrical and stainless steel strips, and for strips of unkilled and by aluminium killed steel for deep drawing. Therefore higher demands for better steel quality with lovver sulphur for deep drawing are stated. Relationships between sulphur in pig iron and sulphur after melting and in final steel were analyzed. A techno-logical proposal for manufacturing pig iron low sulphur content is given. Author's Abstract UDK: 662.741 ASM/SLA: RMj43 B. Dobovišek Influence of carbonisation temperature on the oxyreactivity of solid fuels made from Kosovo lignite Železarski zbornik 10 (1976) 1 P. 7—11 Carbonisation of own brown coals and lignites becomes nowadays again interested when perception is taken in account that the use of domestic raw materials presents independence from import. The paper presents combustion kinetics of Kosovo lignite heat treated at varous temperatures. Differential thermal analysis vvas applied as the investigation tool. Author's Abstract UDK: 691.71; 541.135 ASM/SLA: SS-b, P12b, P15j, Sllf F. Grešovnik On studies of electrochemical propertles of ledeburite tool steel matrix Železarski zbornik 10 (1976) 1 P. 37—46 Polarisation curves of eleven ledeburite tool steel matrix were taken bv potentiostate. The samples were annealed, quenched and tempered. Water solution of 3 % KBr was used as electrolyte. The investigations showed that tfcere is no essential difference in electrochemical properties if the samples vvere equally heat treated. Ouenching temperature has a great influence. Increased austeniti-sation temperature inereases resistance of matrix to electrolytic dissolution. Author's Abstract UDK: 661.771.8:621.746:669.14.018.252.5 ASM/SLA: F23, E12, 8-66, T6q F. Vizjak Steel plating Železarski zbornik 10 (1976) 1 P. 13—23 Basic application fields of plated materials, and their advances are presented vvhich can be achieved by combination of desired mechanical and physical properties. Basic plating processes are deseribed, i. e. casting of composites and plating by plasting work-ing, the process mastered by Ravne Ironvvorks. Arh Joža ( COAEP>KAHME UDK: 669.263.1 ASM/SLA: Cr b. B. Dobovišek Bahahiic HeK0T0pbix AoOaooK Ha 3AeKTponp0BCAH0CTb uiAaua noAy-HeiiHor npn npoH3soACTBe FeCr carbure. Železarski zbornik 10 (1976) 1 c 1—6 PacCMOTpeHLI pe3yAbTaTbI OnbITOB H3MepeHHH 3ACKTpiI4eCKOrO conpoTHBAeHHH pacnAaBAeHHoro niAaKa FeCr carbure, KOTopoMy OTAeAtHO Ao6aBAeHbi KBapueBofi necoK, rAHH03eM, H3BecTb h nAaBii-KOBblft LUnaT. ripiIBCACHO H paCCMOTpeHO BAHHHIie ynOM3HyTbIX AO-6aBOK, a TaKJKe hahhhiie TeMnepaTypbi Ha 3AeKTpoAimecKoe conpo-THBAeHHe. 3AeKTpoAimecKoe conpoTHBAemie 3HamiTeAbH0 yMeHbuiaioT CaO H CaF2 a AI2O3, B rpaHimax HCCAeAyeMbix KOHueHTpamiH, He noiKKH nyTe.M ropa*iefl npoKaTKH. Železarski zbornik 10 (1976) 1 c 25—36 B MeTaAAypnmecKOM 3aB0Ae Ecennue eTpoHTea hobmii xoAOAHbiii npoKaTHbiH cTaH AAa npoH3soACTBa Aiinaiuo h HepjKaBeioiniix KaTa-hux no.voc h noAoc AAa rAy6oKoii BbiTH/KKii ii3 Kunaiueii h c aAK)MH-huem ycn0K0eHH0ii cthah. B CBiI3H C 3THM npHHHTbl HOBbie TpeSoBaHHa na KaMCCTBO CTaAii ito KacaeTca coAepjKaHHa cepbi AAa noAoc rAy6oKoii b bitji jkkh. PaCCMOTpeHO BAiiamie coAep>KaiiHa cepbi b MyryHe B OTHomeHmi co-AepjKamifl npii pacn.\aBKu h b kohuc BbinAaBKii. IIoAaiio CTaTHCTH-wecKoe TeiieHHe coAepjKamis cepbi b nyryne h peKOMeiiAveMaa TexuoAorHa aah npoii3BOACTBa nvivaia c h»3khm coAepjKamieM čepu. ABTOPCKHH eKCTpaKT UDK: 662.741 ASM/SLA: RMj 43 B. Dobovišek BAiiflHHe TeMnepaTypbi Kap6oini3auiiif na oKciiAuyio peaKTHBHOCTb TBepAbIX IOpK>'III\ MaTepiiaAOB npHrOTOBAeHHbIX 113 yrAH yrOAbHOft uiaxTbi Kocobo. železarski zbornik 10 (1976) 1 c 7—11 Kap6oHH3amiH HaiuHX 6ypbix yrAeft h AHrHHTOB cTaHOBHTca b Ha-CTOHUjee BpeMH, b33blliii bo BHHMaHHe, mto B03M0>KH0CTb MeHbUieft 3aBHCHMOCTH OT HMnOpTa AejKIIT b AOMaiHHe.M Cypbe, CHOBa HHTepeCHa ii aKryaAbHa. B cTaTbe paccMOTpeHa KHHeniKa cropaHHa AiirroiTa H3 KocoBa npii pa3AHiHbix TeMnepaiypax. Aa« iiccAeAOBaHiia npiiMeHaAH AHe-peHmiaAbHbiii TenAOBOH aiiaAiij. ABTOpCKIltt eKCTpaKT UDK: 691.71.541.135 ASM/SLA: SS-b, P12b, P15j, Sllf F. Grešovnik II :i\V lie u nt' 3AeKTpoxiiMHliecKiix cboiictb ochobhoh Maccbi ACAe6ypiiT-in>ix HiiCTpyMeiiTaAbHbix CTaAefi. Železarski zbornik 10 (1976) 1 c 37—46 nPH noMomti cbeMKil noAapn3amioHHbix KpilBbIX IICCAeAOBaAH 3AeKTpOXIIMIIlieCKIie CBOIICTBa OCHOBHOH Maccbi OAAHIiaAUaTII coptob AeAe6ypiiTHbix HHCTpyMeHTaAbHbix CTaAefi. HccAeAOBaHiie BbinoAHaAH Ha o6pa3iiax b coctojihhh noc.ve OTJKura, 3aKaAKH H nocAe cSpoca Hanpa>KeHHJi. ICaK SAeKTpoAHT npn-MenaAH 3 % pacTBop coah KKBr b BOAe. HccAeAOBanHa noKa3aAH, mto b CAynae ecAH oopauun OAHHaKOBO Tcp.MiiMecKH oCpaOoTaHbi npn 3AeKTpoXIIMimeCKIIX CBOHCTB HeTy CymeCTBeHHbIX pa3HHU. 0'K'MIi 6oAbmoe B.iHHHHe 0Ka3biBaeT Te.\mepaTypa 3aKa.\Kii: c noBbiuieinieM TeMnepaTypbi aycTeHHTU3aumi noBbiuiaerca conpoiHBAeHHe ochobhoh Maccbi b oTiioiueHiiii na 3AeKTpoAimecKyio pacTBopiiMocrb. ABTOPCKHH eKCTpaKT UDK: 621.771.8:621.746:669.14.018.252.5 ASM/SLA: F 23, E 12, 8—66, T6q F. Vizjak IlAaKiipoBKa CTaAii. Železarski zbornik 10 (1976) 1 c 13—23 IIpHBeAeHbi ocnoBHbie o6AacTH npiiMeHeHHa nAaKHpoBaiiHbix MaTe-pnaAOB, noAyMeHHbie npeiiMymecTBa H b03mojkhoctii KOMSimiipoBa-Hiia Tpe6yeMbix MexaHHiecKnx h H3ii»iecKHX cbohctb. OmicaHbi ocHOBHbie cnoco6bi nAaKHpoBaHHH KaK Hnp. AHTeimbift cnocoS H cno-co6 nAacTimecKOH nepepaGoiKu, KotopLIii y>Ke ycBoeH b MeTaAAvp-rimecKOM 3aBOAe PaBiie. Apx Ho»a