GEOGRAFSKI OBZORNIK 
znamk, značk, razglednic itd. z vsega sveta. 
Dopisovanje je prostočasna aktivnost, 
primerna za vse starosti, ki ne zahteva veli-
ko finančnih sredstev. Vsi člani našega druš-
tva dobijo naslove dopisovalcev, ki so njiho-
ve starosti. Največje zanimanje za dopisova-
nje je med mladino, vendar lahko poiščemo 
dopisovalce tudi za odrasle. 
Večino naslovov dobimo direktno od uči-
teljev na šolah v tujini in nobenega naslova 
ne damo več kot dvema (včasih trem] čla-
nom društva v Sloveniji. Naslovi so zanesljivi 
in večina naših članov je z dopisovalci zado-
voljna." 
Bralci Geografskega obzornika, ki vas 
zanima dopisovanje, lahko prijavnico in podro-
bnejše informacije o delovanju društva dobite, 
če pišete na naslov: Društvo za mednarodno 
dopisovanje, poštni predal 400, 61001 Ljublja-
na. 
JESENSKA PREDAVANJA LJUBLJANSKE-
GA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 
Brane Pavlin 
Predavanja LGD so vsak tretji torek v 
mesecu ob 19. uri v predavalnici 233 na 
Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. 
Vstop na predavanja je prost. Obvestila o 
predavanjih so objavljena v dnevnem časopis-
ju (sobotne številke) ter na teletekstu TV 
Slovenije na strani 360: 
• 19. oktober 1993: Ameriška velemesta New 
York, Boston, Chicago (Borut Drobnjak), 
• 16. november 1993: Kras v Angliji (mag. An-
drej Mihevc), 
• 21. december 1993: Tajvan (dr. Metod Vojvo-
da). 
GEOGRAPHICA SLOVENICA 25 
Maja Topole 
Tokratna številka Gcographice Slovenice, 
ki jo izdaja Geografski inštitut Univerze, je 
samostojna publikacija avtorja dr. Stanka Pel-
ca, ki nosi naslov Občina Domžale - primer 
spreminjanja obmestne pokrajine v okolici 
Ljubljane. Knjiga je sad Pelčevega večletnega 
dela na področju prometa in prostorskega 
planiranja, v zadnjem času pa (sub-)urbaniza-
cije in njenih pojavnih oblik v Sloveniji. Avtor 
je priredil in dopolnil v letu 1991 zagovarja-
no doktorsko disertacijo in jo ažuriral s po-
datki popisa 1991. 
Delo je podprla občina Domžale, saj 
razkriva celoten kompleks vzrokov in posledic 
prostorske preobrazbe; prinaša nekaj povsem 
novih spoznanj o urbanizaciji in deagrarizaci-
ji, o vplivu industrializacije in terciarizacije 
na razvoj naselij, na demografsko in družbe-
nogospodarsko strukturo prebivalstva. Ukvar-
ja se z motorizacijo v zadnjih dveh desetlet-
jih in z njo povezanim širjenjem območij 
dnevne migracije, pa s preusmerjanjem iz 
kmečkega v nekmečke poklice in razseljeva-
njem nekmečkega prebivalstva po podeželju. 
Vsi ti procesi so v obmestnem prostoru Ljub-
ljane zelo intenzivni, posebej pa prednjači 
Kamniškobistriška ravnina. 
Delo odseva avtorjevo temeljito teoretično 
in praktično poznavanje prostorskih procesov 
pri nas, pa tudi v tujini. Posebno vrednost 
mu dajejo predstavitve poglavitnih terminov s 
področja urbanizacije in suburbanizacije, pre-
gled najvažnejše literature o tem pri nas in 
primerjave odnosov mesto - podeželje v Slove-
niji in zahodni Evropi. Fiziognomija in funk-
cija obmestnih naselij (stanovanjska gradnja 
in opremljenost stanovanj, počitniška bivali-
šča, prometna infrastruktura), struktura pre-
bivalstva (starostna, izobrazbena, nacionalna, 
po izvoru) in gibanje prebivalstva (rast števi-
la, dnevne migracije), končno pa gospodarske 
spremembe (spreminjanje pomena različnih 
dejavnosti, spreminjanje rabe zemljišč) so tis-
ta področja, ki jih je avtor vzel pod drobno-
gled in kjer je izbral kazalce razvoja obmest-
ne pokrajine. 
Osrednji del knjige se posveča konkretno 
občini Domžale, njenim značilnostim razvoja 
in njenemu mestu znotraj obmestnega območja 
Ljubljane. Območje se je razvijalo na eni stra-
ni pod vplivom Ljubljane, na drugi strani pa 
so imela precejšen vpliv na spreminjanje po-
krajine manjša zaposlitvena središča in manj-
ša mesta znotraj samega območja. Poznavanje 
tega dela Slovenije je izrednega pomena, ker 
tukajšnji prostor pri nas prvi sledi procesom, 
kakršni so v razvitem svetu privedli do nas-
tanka obsežnih metropolitanskih območij. 
Avtor je na osnovi intenzivnosti preobrazbe 
in stopnje doseženih prostorskih sprememb 
(upoštevanih 21 spremenljivk) razvrstil vsa 
naselja v občini v šest skupin, podobno pa je 
ločil tudi štiri t. i. "reliefna" območja. 
Sinteza je izdelana na osnovi analize 
statističnega gradiva (podatki po naseljih in 
statističnih obdelovalnih enotah), aerofotopos-
netkov in terenskega dela. V določenih prime-
rih (spreminjanje rabe tal) je avtor probleme 
temeljiteje obdelal na izbranih manjših sond-
nih območjih. Knjiga, vključno z daljšim pov-
zetkom v angleščini, obsega 163 strani. Bese-
dilo dopolnjuje 43 slik (kartogramov) in 18 
tabel, kjer so podatki večinoma prikazani po 
"reliefnih" enotah. 
Dela, kot je pričujoče, so močno aktual-
na, saj planerjem lahko pomenijo oprijemljivo 
osnovo pri iskanju regionalnoplanskih rešitev. 
Dragocena so še posebej, če predvidijo tudi 
trende nadaljnjega razvoja in če v preučeva-
nju povezujejo pripadnike različnih strok. 
39