^ZA UVOD
Mirjam Podsedenšek, Zavod RS za šolstvo
ZA UVOD
Je beseda most k človeku?
Kadar želi biti in to resnično je, ostaja nema pričevalka, zasidrana v preteklosti, zgodovinski spomin kot v rubriki Razprave ugotavljajo avtorji; Zoran Božič s sledmi 1. svetovne vojne v srednješolskih berilih ugotavlja, da tudi družbeni kontekst lahko vpliva na zasnovo in izbor besedil v srednješolskih berilih med obema vojnama. Mlada raziskovalka Tonja Jelen pa v prispevku znova raziskuje vpliv in moč kolektiva in posameznika v njem ob romanu Doberdob Prežihovega Voranca.
Prispevek Mihe Mohorja Brstič odpira svoj pogled, potrjuje, da z besedo in ustvarjalnostjo učitelj nagovori in prepriča tudi mladega bralca, tistega, ki se prvič srečuje z literaturo, tako da mu ta ostaja in postane blizu.
Beseda ima tudi svojo težo in raziskovalno moč; v preglednem članku Ma teja Hočevar Gregorič predstavlja strokovno in raziskovalno delo prof. dr. Jožeta Toporišiča, v katerem pokaže profesorjevo skrb tudi pri pripravi in oblikovanju učbenikov na naših šolah in njegov prispevek za jezikovni pouk v šoli in zgodovini slovenskega šolstva.
Didaktični odzivi so lahko zanimivi tudi zato, ker v prispevku Lidija Butina Motiviranje za samostojno aktualizacijo in kritično branje pokaže, da je beseda dragocena za dijaka takrat, ko se odloči za samostojno, kritično branje tudi zahtevnejših književnih besedil, kot je npr. ustvarjanje Franza Kafke, njegova iskanja in pričevanja.
Članek Božene Brence o Primožu Trubarju dokazuje, da je lahko tudi klasično besedilo za mladega bralca bolj dostopno, saj z didaktičnimi koraki, postopno, ne le pojasnjuje pomen in težo besed, pač pa tudi osveži in osmis-li njihovo razumevanje.
Lidija Golc v svoji analitični oceni monografije dr. Alenke Žbogar Iz didaktike slovenščine znova opozori na vlogo in pomen učiteljeve besede - v šoli in pri pouku.
pOtlllCJO